?ožtnlna plaf.nna v notoyini XI. lejtnife. 1932. december 20. 1. numera. NLseln@ verske novine. Vu imčni pgrSkmurske evang. sinjorije reditel i vSdavnlk t rilSAR J&NOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poiifati. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni list" Fuconci. Cejna na cejlo leto 2& DEn., v zvonsSvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. NaprejplaSilo gorivxeme vsaki evang. dilhovnik I vučifel. Jezuš pride. (Pisao; HARl LIPOT ev. duhovnik.) Znova so k nam prišli adventa tihi, lepi dnčvi. Blajženoga vupanja vremen je t6. Triidna diiša zdfihavajočitn želenjom glčda na tč dnčve, ar po telikajšem ze-melskom vkanenji vu tfi dnčvaj vfdi raz-menje i cil žitka, te dnčvi prinesejo nazaj trudnomi vandrari mir, šteroga je med sta-ranjorn ednoga dugoga leta zopston iskao. Preminočega lčta vsdki den z našega srca viipanja dolipotere eden-eden falšjček i v grob odide žnjim; advent pa vse t6 na-zajprines^ i znoya okinča ludstva sirotin-sko diišo. Či glčdamo naše vsakdenešnje živle-nje, t^ tudi to na pamet vzememo, da je etoga leta advent preveč žalosten, tužen, jako siromaški. V^rstvenoga žitka težkoče nas vse bole težijo. Jezero-jezčr liidi pita: ka bo z nds, ka bomo jeli i z kem se bomo obldčili v etoj zimi? Dnes ježeve-lika skrb za človeka samoga živlenja gori-drždnje, dnesdčn plemeniteša skrbnost ne-mre pridti do cila. Vsaki človek z žalost-nim obrdzom pita: ka se ma znami zgoditi? Zglednimo se vsi na našega Odktipi-tela. Ar protl tomi žalostnomi, tužnomi sveti se sam Jezuš približdva, On je ttidi dnes tisti i ta*ši, kakši je bio v začčtki, On je ta smilena Ltibčzen, On je mentiivanje prindšajoča Milošča. Približavanje njegovo-ga odkupitelstva, njegove lubčznosti je tem veseleše, kem žalostneši je žitek narodov. Lttdstvo, narodje5 človek či znova blajženi i zadovvlen šččš biti, tak ostaviti moreš zemelskoga Mamona i nazaj se moreš po-vrnoti k svoj> mi ZveličiteSi, edino Njega moreš moliti i poštuvati. Istina, da blajže-no, srečno srce dostakrat nešče priznati, da je njemi potreben Jezuš, ali t^ nesre-čfn pa edino y Njem vidi svojega brani-tela i potikazača. Ali pitanje je, što je bl&jžem i što je nL bldjženi ? Človek ne zaviipaj se, ka si blajženi, gda se sreče sunčni ž&rki špilajo z tebom i neobč iti se za neblajženoga i za nesrečnoga, gda šor-ša oster bič poka i šiimi obri t^be. Ne boj robsluga zenielskoga poželenja, nego se z viipanjom obrni k Jezuši, kivekiveč-no miloščo poniija tebi. V toj sunčnoj to-ploči se razstopi tvoje trplenje, tvoja ža-lost, caglost, negvušnost, ceknenje. V etom adventskom vremeni Njegove milošče dčn z toplov svetlostjov obsija tvoje občutenje i te bodeš čisto vido svoj zemelski stan i ogviišaš se od toga, da si ti dete velike milošče toga dobroga nebes-koga Očo, ki samo edno ščL z tebom, te-b^ odpelati proti vekičnomi zveličanji, či je potrebno, tiidi prek po trplenja i bole-čine morji. Z tčrn kinčom v srci že ne bodeš več delio Ifidi poleg blajženosti i nebldjženosti, nego bodeš samo ednoga človeka vido: Grehšnoga človeka, kf je potreben bože milošče. Zdaj razpadne tvo-je znotrešnje živlenje, štero je z eio ^a sve-ta materiala gorizazidano z svojim viipa™ Strdn 2. DUŠEVNI LIST december 20. njom i želenjom, zdaj samo edno želeš: tao dobiti z Kristušove milošče. I On pri-de. On k tebi prihdja i z tebom žele gu-čati, preveč dosta ti ščč povedati. Či ete svet z čalafnimi rečami to pravi tebi, ka si ti bldjženi, On te opomina na nebldjže-nost, štera za tebom hodi, či te v britkom joči naide On bode z tebom jokao, skoz tvoji skuz se bo na tčbe smejao i na svo-je krilo te obime. Njegova troštajoča reč ti to pravi: ti si Moj. Zarazmi moje dete, ne si ti Jast etoga sveta, nego ti si Moj, Ne posiušaj na krive proroke, ne hodi po greha potaj, nego hodi i naslediij Menč. Či bodeš Menč naslediivao, tak ti jaz žč na zemli vse tisto spravim, štero je mo-goče tebi bldjženstvo dati. V adventskoga Krala" te rečaj spoznaš vrednost svojega živlenja. Primeš njegovo roko. On pa na-veke z tebom ostane i tak občtitiš vsigdar bole Njegove lubčznosti topločo. Zdaj greh, vsebičnost, gizdost povržejo tvoje znotreš-nje živlenje. Od greha, vsebičnosti, gizdosti dolizvezane dobre občtitnosti se gorioslo-bodijo i v sloboščino, rned liidstvo želejo idti. Kak včelice, tak letijo vo z tvoje dti-še i iščejo žalostna človeča srca, kama trošta mhd prinesčjo i med blajženim ve-seljom si počinčjo. I či se odnut nazajpo-vrnčjo v tvoje srce, oh kelko kinča, kelko nebeskoga veselja", kelko nebeskoga blaj-ženstva dolidenejo v tvojo prenovljeno du-šo. Od Iudstva prihajajoča liibezen, hvala v nebesa zdignejo tvojo diišo, naj vidiš, ka je priprdviia za tebe nebeskoga Očo milošča i dobrota. Človek priprdvlaj se, bojdi gotov, ar On ki tebe na to pot šč^ pelati, pred tvo-jimi dverami stoji i triiple. nKrstšenici verni, veselmo seJ Dičmo Boga, ki nds tak Mbt vse, Dajezua, dike liibeznika, Pošle na sve/, kak sredbenika. Te velki zavezek je spravleni, Zdkon mlra goripostdvleni: /ezuš grUnta ndstavo krstšanstva Postdvleno na rfi? bolvanstva". Premišldvania. (Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. duhovnik v Subotici.) V zmii, gda so dnevi tak trnok kr&tkii i niegieni, Človik je skoron pr;s!]jeni, naj premiš-iavž* cd svojga pozvšrsja Dostč.kržt je i vu na-šoj dfiši tak, da bi noč i megla biia. Komaj čakamo, gda pride že sprotoletje i radost za nas. Človik vsigdšr kaj bogšega čaka, zato ka je ži-tek teški. I vu teškoči žitka vsaki človik je na svojga bližnjega iubčznosl, pomoS prisiljen. Blagostivlajfe one, hi vds ppegdnjajo! (Bož čna pripov6szt) Na spodnyern koncl včsi sto|6če, inda tak pošttivane i daleč pozasne Berdenove kurie, ka~ ma se je vsakš pornoČ pctrebflva|6či p6tnšk, ko diž, vandrar, tuhlnec z«tr6šf©m, viipaznostjov obrno notri i otkvleni, z mirovoini občlitenyem prišao naza vfl, vezda^nji lastnik, mlajši Berdžn M;hš y, ki |e s'rojega, vu velikom poštenye i v daleka krapaaj poznanoga pobožnoga očč vse dobre nakianosti Orokfivao i po di-brcm duhi i stop^ji njegni hod;t« šetuvao, je ešče oi'šdi človek bio i dčnok šfo koii je vido I pregledš vao nyegovt od težid mfsli z-brazdami napunye ni obraz, seriti se začajoče nyegove vlasč, glo-boko s\ premišlavajoče držanye, ga je že obri pčtdeseti cenio, Nyegov poglčd tik da bi omut-no semtA h -do, fak da bi zgtibleno blajženstvo ziskavao; či jt svoje vu t&k lepom r^di drlano včrstvo: mšhro, ograd, nyiva g!6dao je zado-volnost! pri nye.11 nž naišao, — či |e v Božo h?žo $6, gde je telko diiš balžašKi nalšlo na srd-ca svcjega boleznosti on se je n6 otavo, vu dfiši pobit je pfišao v6 žny6, poaAx\i\ se je ne mogao, vsepovsčd se je za tiihioca občuto. Na nyegove rane sze je ne naišao otavlajoči balžarr?. Oh kak vse siači je bilo to pred ništernimi leti. N6 je bio cn vsfgdaf tak omutno morgot-noga držiaya, nateliko pcbiti, nerecsli\>\ i glo boko niislčči. Pred ni&ternimi letmi je cd nyega v-celoj krajin* blajženeši, srečoeš< človek nenši-deni. Veselja puna }e bila kuria nyegova, labžz nost, zadovolaost je ladala vu hiži nyegcvoj, z-krotke, dobroga srdcš tiivarišice nyegove obraza se je svčtila i liki toplo sunce sijala sveklost Jttb^znosti, z-sterov je ta dobra diiša segre?ala december 20. DUŠEVNI LIST Strdn 3. Gda je Jethro k-Mozeši prišao, Mozeš se je to-žo, ke!ko je bilo vse Wt nevole i kak ga Gos-podin Bog cslobodio. Gda je naš dršgi Jezuš vu GeČemane piingradi bio5 vzeo je ta sebov ^učenike, naj verostfijejo žnjini vret. Lejko prL vimo, ka tomi Velkorai, zmožnomi Odkflpiteli, našemi Jezuii je dobro sjadnolo, či je vu svoji mokaj i nevolaj okolik sčbe vido s^oje vorne vučentke. Keiko ešče bole žele naša diiša vu netfelaj milostivno, dobro srce našega blšžnjega. Mislim, ka gda rGditel vmerjč. zLto je tak ne-zgrfiataoa žalost decč, ar spoznajo, ka nišče ne-de rneo zst nje telko istlnske Ifibčznosti, dobro-ga srca\ kak mati pokojna, ali oča, ki je na vo ke zLpro svoje oči. Gda žalostni liidje hodijo po brfltivi, gda britke skuze kaplejo pri ednom grobi, te se mi vidi, ka je ta žalostna dfiša kak živa boleznost. Rada bi se potožila, ali nega nikoga, Što bi jo zarazmo, što bi jo rad poslfih-no. Dostakržt gda po brutivi idem i vidim krič-plač, tisto je kak edna grozna tožba prot;živim liid^m. Tak da bi skuze pravle pri grobi: Nišče nerna milošče za moje bolezno src^, nišče me ne potrošta med titni živimi! Z&to sam priila ese na grob, ]ass naj vdvlejem pred mrtvimi vse, ka tne žalosti i peč6. Tak da bi narn grob i brfitiv ščeo lekcijo dati, naj več lubčznosti i miloiče mamo za naše bližnje, a najmre za žalostne. Ta najvekša nei/ola i nesreča se ta pre nos5, či nas Ifibčznost i tnilošča okolik vzeme. nyega i nyemi radosti pune dn^ve sprš?lati hi-tila. Či ga je tuga dosžgnola, nyžna roka je razegnaia z-glave nyegove kftiično oblačino, vu radostl je ona biia bldjženi talnik, žny m sze radfivajoča. Nyidva blajženstvo je te Vsamogoči v»hlStva mladi letaj z sineka rodjenyem koronfl-vao. Zda je post&la t& mdašnya kuria z¦ blaj-ženstvom napunyeno stališče. Te raladi tOvariš, či je truden prišao do-mo z-v^rstvenoga posla svojega, je svojega rua-loga sineka vsrivaokinya giatao, Ne je bilo tak silnoga dela, poleg šteroga bi on na ntšterno megnenye sztbi nebi vz6o vrfimena i alduvao malomi Itibezniki svojemi. Sinek je rasao, osnšvlao sze je. LUbleni roditelje so ga z velkov skrbnostjov gijili, i tii-di se je ?idila prinyem roditelov velika skrb. Gori je jemao ne samo vu tela visikosti, nego i vu ti duhevni tiidi. LGdf poštOvajoči, razmeti AH te nšj^6kši bogatec nen re živeti brezi liibez-nosti, ar lab^znost vsakomi trbe. Keiko Judi bi nezajdobilo volo zsi žitek i za blajžeastvo, či bi se najšla edna prava liibčzen, štera bi pravJa: ZgGbila si tvoje dete, tvoje veseljč i vu-panje, zda mi vsi Ščemo fvojVj tužnoj dfiši vse dati, nsj pozabiš ivoj veliki zgfibiček i vu Bogi naj najdeš novi žitek. Žmetno je nej vparnet zeti nezgovorne bo-leznosti, gda štoj na Hd, na čeli i na o?Lj nosi gori splsane: Či bl zda živela moja mati, kak bi se ona jokala zz mene; ali či bi moj mili pšr vu žitkl bio, ne bi trbelo meal tak velkoga bremena nositf. Ali či ostavlena starica prdvi z gbboktm poglčdom : Ah ! Či bi troje deie ži-velo, ne bi bila jas, kak zaletena ftica Dosta-krat nam more na pamet priti, gda na jezero i jezero grobo? misHmo, kelko Ifldi je pred caj-tom šlo v grob, ar je nej dobilo liibčjnosti, Ar ne biio nikoga, Što bi raztdiao z srcaz nami na šo žalcst i moko. Dosta Itidi ne spozns, dokeč je edna ali difiga mila dflša med nami, ka je liibčzen, Ali gda neg*a več nmtere, brata, sestre ali deteta, t€ vpamet zeaiejo, ksk je nezgovorno velka i čfsta bila lflbdznost toga pokojnogs. Dostakr&t goriprido sledker lfid]6, ka je ete po-kojni dosta bogši, pcšrenejši bjo, nego so si mislili. A!i kelkokrit pa n gdar nišče neve, kak-ša globoka je bila edne matere, edncga Ifivari ša lobžzen. Nišče nemre tisto vdpovedati, ka srce vsebl nosi, nšjmre či je puno lObeznosti. pojbdrec je postao ž yega- Po večeraj, kak je gori henyao « obtrfido vu svojoj detečoj ztneni, si je pri materč nogšj doli szeo na zemld i z-poniznim dflhom je posluhšao one lepe, nšvuč-ne, pripovesti, fabule štere nyemi je mati pri-povidšvala, i štere deteta nedtižna duša tak ži-jajoč rads poslfihša ino sze formaliva na vsze dobro i vugodno. * * Ali ta blajžena kurig se je ne včakala ono-ga lepoga, želnoga trošta zadobiti, Šterorni je tak skrbno fundament pripravlala. Familie blajženstvo se je na žalost pieme-nilo. Grozen gost je stopo v-nye mirovno hizo. Ta vsa dobra naoienyavanya zniččča smrt se je naklonila notri i prek stSpila nye miroven prag, sebi porob iskajoča. Z Berden Mihafya fa-milie je to dobro tiharišlco, to milo nsater sebi na porob vnesla i blajženstva vezdlje tak nedo- Stran 4. DOSEVNI LIST december 20. Na Božič so angelje g)šs!!i veselje svejii; Jezuš se zato narodo, naj de n&rcd blijženi, naj bode veseljč med iGdstvom Zato je včio liibčz-nost, i z lubčznosti je dao svoj žltek za nLs ha-mlčne., grehšne liidi. Kristuš, te s dfi. i Boži sin je vsakoga lubo, vsakcmi odptisio, ešče je na križi niolo za svoje neprištele, i tomi grešncmi latori je pra^o : ešče dnes bodeš z menom vu paradižoroi. A zakaj pa rni grehšnicke nebi Iti-bili edendrugoga i zakaj mi ue bi odpflstili fa* linge našeml bližfijemi ? Gda se KristuŠ narddo, n:ndri je ne bilo za njega ^esta, samo vu ed noj prostoj štali. I dnesden uega mesta za nje-gov navuk l za njegovo Ifibčzen vu čloiečetn srcl. Piistš Kristuša vu tvoje srce, on naj bcde Vert, ravnatel pri ivojem hriroi, i vu vsakom tvojem deli. Kristuš oaj gršta kral po celom sveti vsakšoj hiži, vesi, vsakšem varaši i druStvi, te se naednok pobogša stžva sveta. Nede več krize, nevdle; nede več tak grozne napetcsti, kak je daes. Ne čdkaj na drfige! Ti idi naprej z dobro? pčldov ! Gda štoj ktebi pride, oaj ga že na prdgi pozdravlajo nevidH e korine i ro žice* Gda pride v tvojo hižo, naj ga srfči, stej-ne, pohiitvo z nt;vidlivov, aii toplov lubčznost-joi? gorivzemejo. Tvoje oči ga naj blagos&vlajo, tvoja reč nyemi naj srečo prinese Pred Bogom nega cn&loga, nej velkoga. Vsi smo pred nyitn siromacke, grfihSmcke. Bru» tiv, grob, smrt kak eden grozen, velkl predgar, — šteroga vsaki more čuti, šleroga se nemreš ognoti, aii vujt^, pozš/a I tebč, ka vse (a preide, satr.o lubeznost ostane, ir |e Gospodin Bog JObeznost. Zato si spri?laj spomenek lfibeznosti med iiidstvom, dokeč ti Bog žitek darfije! To betlehemsko dete. Prvle, kak bi ii edno reč pravlo, že je molljo. Na njem jeste niksj z dike nebeske. An~ gelje nHz?eščavajo, pastčrje opazljo, ti modri molijo, Šfmeon blagoslavla 16 diko, štera je tefo rižišs \z€la na s^be, gda je na ete svet prišla. Njegovi zemelski roditelje nerazmeto stojijo pred t6m detetom. Mi že leži gorispoznamo po 19 stotinaj diko etoga dtteta, vem ti pretečeni sto tin ves svetlost na to detece vu betlehetnski jaslaj sija. Na denčšrijem božiči je že 19 stot^n prišlo molit to džte; vsaka stotma tara držl vu roki svojoj te n&jiepši ddr svojega časa, na šteri dšr je H samo to betleherasko džte vredno. Gle daj, kak prinaša ta prva stotina srdcč grčkl i rimski robslugov; vu roki drfige stotine je rdžča krv tnantrnikov; vu irčtjoj se rimskoga časfcra korona blišči. Poredoma prihajajo stotine, edna modrost filozofov, drfiga dfih germanskoga nš-rodas frčtja srdce snglo-siskendrodnosti prinesč za dar. Eden za o?o? prihijajo sfotme. Ta edna veiike cerkvi, dorae, proti nebi terejoče molitvi, vedno, nečakanno l nesraileno raztrgala. Brez mateie je ostano sirotiček pojbšrec, v-dovinstvo je postayleni gor6č Ifibeznlfi tflvariš Berdčn Mi-haly gazda, Sirotič pojbJč ! Neraztni, kak veliki kinč zapie v-sčbe prednyim stojčča mrtveča ikrinya. Li vef^r je občuto nyega zfflenkanye, gda so se več ne odprle materč tak sladko pripovedžva-joče drevene vfista, ne so ga opominale z-milirn glasom: Sinek moj, Boga moli! Ali nei je bio predugo brezi matere. Ocsa se je paščo zndva oženiti, vem je žensko trbeio k-hiži. Brezi matere dete; liki pfisttio ičetalje zraste gori. Prebrana lepa, gospodskoga reda (zvišene familie) dLma se je pršselUa v-kiirijo, štera ]e k-precimbi, k-račhkonii žitk! bila pri vadjena, ne dela, nego razveselj4variye je iiibila i ziskšvala prevedno. Gdate se je i z sirotiče korn tudi lodila, ali hitro se ga je navolila. Vča- sf-včasi ga je kušnola, ali tč kuš je bcgme rar-zel, brezi vse materne toploče bio. Na spitava-nye nyemi je ne rada odgovar|ala, ešče se je ne samo ednok za toga volo kregaJa žnyim, ša-lila ga je, tak da se je siromsček dostakršt brit-ko jokao, Sledi gda je že i ona mela deco, ga je pa nesmiieno odurjavala i isrzila na nyega. Ne ga je mogla trpeti, ^?s?gdar se je žny!m kre-gala i pred očom ga ogriz&vala. Z rečjov hfida raačija je biia, kakši žalostno največ jeste. Si-romaček pojbarcc se |e pomali cdtuho od oči ne h;že, gde je ni zagovora, ni tcpldče ne vzl-vao, samo preganyanye i zametšvanye dobo v-tLl. Cele dni je po nyivaj hcdo, rože pobčrao na materfn grob; ribičivao po potokdj i tržvni-kov muždžinaj. V-leti je za žnyeci po strnyišči, i za deJavcatrii hodo siromaček, gde so ga dobri Itldj^ miluvali, i nyegovo ost^?lencst kak tak ražvedrili i do cajta nyenri pczabiti dali siro tinstvo. december 20. DOSEVNI LIST Stršn 5. drfiga ti najvekši pesniko? dahovna dela, pžlik druga obajajdče oialbe nebeske Išcojne skladč k-njegovitn nogam. Vse je njegovo, vse za nje-ga jeste, vsega je samčrno On vreden, ka je srdcč, pamet, duh, vola, paščlivost, vitčznost li doprinesla. Prihdja reformacija i prinese vu roki svojoj te najdragši kinč, to skrito Biblijo. Pri-hajajo kralovje pesmi - mužike i njemi darfijejo te nLji7eličasfneše harmonije gldsov, prihdjajo mi-ssjon&rje i prinesčjo ojemi srdce peganskoga liidstva. Stotin krale^ski dšr je tfldi li srmaško na~ zajplačilo tistoga dara, šteroga je zemla dobila, gda je Kristuš na svet prišao. Bog naš je tisti, ki je Njega narn darflvao, naj ete svet načššl bode i vu njem člo?ek naj človek bode. Samo vu rOkf XX. stotine nega ešče n:ks. Či nS Knina bratomcrski bot. Toga naj nese za božičrJ dir? Ah ka bode, ka bi lehko blo naj dostojnešf 6ix XX. stotine? Dos6gnenja tehnike? Odstranenje bojne? SploSna razorožltev? Re-šenje razrčdni bojo^ ? Položitev peneza pod Bcže ladanje? T6 bcde XX. stotlne najvekii božični sv€-tek, na šterom za dir domo prmesč Europa, ete rasipni sin, povrnjeno. pokoročin^če srdcd svoje. Bratje! Li to je pitanje, gda daš prek nje-mi srdcd tvoje ? Dnes ?! Ali nigdAr ?! Na staro leto večer. Lejta nam bistro teččjol Kak v$ze drfigo tii oa zemli! Radost. vesčlje min^jaj Žitek je megnenye eti; Li \i si vekivečen oh, Bog! Ostaneš vsigdar vu edno d6b. Leto nam je pž preteklo! Ka je biJo vu njem dobra, Je žnjfm tota pretnlnolo! A!i cstAla je ranaf PomoČ li rd tčbe čdkamo, Li na ičbe se nsslanjamo! Pred teov stojim trepetajoč Vu leta slejdnjera veČčri, Kakda bode to neznajoč Oča molim te vu meri. Z morja tvoje vekivečnosti Zhajajo Jejta srnilenosfi. Što ziia, ]e!! bodem živo Jas več Iejt eti na sveti?! Pred rrienom je vse to skrito, Či j'ss vu njem morem mreti. Oh skriven šorš, oh skriven bežaj, Nestžien je človeka tekaj. Ali ži bar zerala preide Ino se prepadne neba, Ali minolo je leto, ežče i jesen se je v-po-vehnyeno drevja listje povila. Naklonilo se je mrzlo vremen; »v^si sirotič" kak so ga že na-vadno zvali, se je z-pol k-ocsinoj hiži bio pri siljeni poyrnoti. Neprij^ten gost je bio, nišče je ne marao za nyega; macsija je ešče l toga dob roga oč^ srdc^ odvrnola od nyega. Za neboga-jočega, dela se ogibajočega, esi i t& klantiva-jočega, hudoga pofbaraga je postavila pred očom. šteri je ne vreden milošče, nihšti ga trbč naj dela ka ščč, tak nigdšr nika nede žnyega. Ne bože pojbarec je vido, občfito je, ka je on eti bogtne neprijčten, ne je vupao, bojao sze je na szvoje brate zgl^dnoti, šteri so v-dobroti plavali. V-mrzli ziraski nočaj se je v-kfinyi stiskšvao. Približarali so se božični svetki, vesčli svetki mladčzni i starcov, sirom&kov i bogat-cov. Siromačeka Jožka je tfidi edno veselo občti-tenye uapunilo vu srdd, raogoče on trošt, ka t& svete dni i on nede tfihinec vu farailii, raogoče se pri božiča topldči odtorA nyegcve raačie lu-bezni l€d. Vudn6 je poredi obhodo poznane fa-milie, več^r se je na mkeliko obbatrivtu povr-no domo, vu hižo stopfvši, gde so ?e nyegvi menši bratje zmenyali. Tužen i pobit si je v-eden kot doli seo. Mati je v-rokaj belo speče-nyč drž^ča v-hfžo »topiia, vsakomi deteti je po-reden falat vrezala. Gladen sirotič je brezi reči v6 vtčgno svojo roko, na stero se je mačia ne-prij?.zni?o zdrla na nyega; — Ti tš idi jest, gde si celi den klantivao. Sirotič je drgetajčč nazdj potegno suho svojo roko i zaskuzio se je. Gde si klanti?ao ceJi dčn ? Pove ti tepeš. — Na brfltivi pri maternom grobi sem bio. — Idi tak za rodterjov ti tfidi - i čemer-no je pred nyega vrgla nožiČ i kolačfne je aačnola. Strdn 6. DOSEVNI LIST december 20. Či strahota vse obvzerne, Duša ^oja neporaenka. Ona bode prčk po vsej eti Vu nebčsa šla, Oča, k- tebi! Z-verov žitka vekvečnoga Glčdhtn vremena idenje; Dfile vihčr nezosaga« Tejla je li prermnenje. Ar je duša z-tvojega dfiha Vzčta, i tebi je nej tflha 3 MEDGYES LAJOS. Ti Jezuš b!o radost tvoja Med žiJka mhivom ? Odkud ideš ? Kama šč^š ti ? Tak dale živeti ? V stari grehi, v stari bini Bogi nej poznati ? Ščeš k težini odurnosti Skladat vekše bremen ? To itniloščo nezavrži, Dokeč ti je vremen 1 Prosi pri Jezuš Kristuii Grehov odpiiščenye ! On se rad dš najdti; torm Ki ga zsrca išče. Tč ti, ki si last Jezuša, Vedno boš ga dičo. Kak je dober, ki fo spozna; De li nyega slišo, Odkud ideš? Kama šččš ti? Vreraen hitro mine! Bl&jžen je, ki pri Gospodni Domovino najde! - SILVANUS. — K novomi leti. Odkud ideš ? Kama šččš ti ? Vandrar, tiho stani 1 Srcč tvoje si povrni K Bogi ino nioli! Ideš z»$panya i nemarno Naklajeni z grehl? I pastiš oiilošče leti Nem&rno minoti? Ideš li z hfldoga sveta Boleče bivosii ? Gde si nej najšo ni trošta, Ni srčne radosti? Ideš li z miioiče leta; Pun z daSevnim mčrom ? Nepotpplivost na brutivaj. (Z ,,Neues Leben" časopisa.) VsakŠa raztcjrjenost (diaspora) mL svoje ne/ole, edna najv^kša nevola je tlm v raztorje- Z-t&n je odhšjala z-hiže. Nyžni ssnovje so se nadale zjnenyati prijaii, ie sirotič je pa k~ sebi vzeo n6žic? i poraali je vo odišao z-hiže I na brfltiv ie šo, kak je sam bio, dell je poklek-no na materin grob i britko se je zščao jokati. Zda je z-istinom občfito, ka je ostavleni i brezi podpore. Ka ma činiti ? Katna se naj obrne ? V6ter je z-bi5žanye cerkvi pesmi glas vnesao ; vernikov milo popevanye ga je znovič pokrepi-lo vu srdci, gori je djjao pri sebi, ka duže ščč živetl, ali cd etec odlde raed tiihince, daleč, da~ leč, kama do ga oči peiaie. * Celi den je potflvao, gde po snegi, gde po zmržnyencj ruklastoj zetnli. Gde je vu v6s pri-šao, k-ednoj k ednoj prijaznSveŠoj hiži se je notri povrno segrevat. Milostivni iadj^ so nyemi naklali žebke, z-pogačam?s orehi. Srdca so ga stdvlali, naj neide vu tak mrzlom ^remeni, ešče ga zna nesreča dosegncti. Ali sirotič je ne osta-no tarn, ona želnost, ka naj kak nijdale odlde, ga je gnala. Na drflgi d€n je v-edno prijaznivo mšlo yčs prišao, gde ga je vsaka hšža kivajoč zvala : hodi notri sirornaček ! Bdgao je prijaz-nivo pozšvanye. Farniiia ga je srdca prijela, k-toplim kahlomsoga posadili. vo so]g^i opitaii ze-vse strdni. Te stari dobroga srdca včrt ga je krotko gledaO; mila tuvarišica ga je tak prijaz-nivo troštala, batrivila, ka je sirctiček odkrito vse povedao, jočžč je odkrio svoj lužen šorš. Vostirani sirotiček sem, za koga ni B6g, ni lud-j^ nesnarajo. StLn Y^rt ga je krotko pokarao govoreči: — Moj sin, Boga ne potvarjaj. Ludje te znajo ostaviti, ali B6g te nigdžr neostavi, čs se vu nyera vfipaš. Ar ki se vupa ^u BogJ, on se nigdar neznori! Potom so ga k-prestretoml stoli posadili, Dva starca sta ga nestanoma ponfijala. Na noč december 20. DUSEVNI LIST Strdn 7. nosti boddčim gmajnam, gde je večina Jiidstva katholičanske vere : nepotrplivost na brfitivaj. Z tov nepotrplivostjov so dostakrat te najžmetneša skfišavanya prlkapčena, štere naši evangeličini vu takši raztorjenosti zatrpeti morejo. ZLto de dobro naširn čtitelom, ki navžkše vu zapreti gmajnaj živčjo i svoje lastivne cčrkvi i brfitive majo, ©d te nepotrplivosti vu raztorjenostaj edno par prilik nazvestitL Od vnogi moji doživleny, vu kratkom vre-meni dčlavnosti moje v Bosniji, šččm edno par z-ti znamenit§ii naprejdati : V Dubrovniki se je edna evangeličanska žena z Drezde vtopsls. Pokopati bi se mcgla ali tam nega evangeličanskoga brutiva. Katholičani so pa nej dovolili, ka bi se vu nyihov brutiv pokopala, Po varaškom ritari, ki je tfidf katho-ličan, se je na konci ddnok dosegnolo, ka se je dopustilo nyo vu kot ti satuovmorcov pokopati. Edno čfidno občiitenye je biio na tom st&rom brutivi ti dubrovnički plemenitašov, viditi to po kapanye te evangeličanske žene, gde se je na vadno pri drfigi pokopališaj dosta popov v pi-sanom gvanti vfdifi dalo. Nej je bila dugo tam, za kratko vremen je z toga kota ti samov-morcov v Drezdo bila odpelana. Pn ednoj velkoj žagi v Turbi pri Travniki se je ednomi evangeličanskomi delavci nesreča zgodila i je raro. Gde ga naj pokopajo ? Ti evangeličani v Travniki, šteri jfh je malo, ne- majo svojega brOtiva, Cela krajina je katholi-čanska, žny6 shajajo skoron vsi katholičanski dohovniki Bosnžje, ešče te sarajevski glavni puš» pek tiidi, - zato, za ednoga jeretnika nega mesta na brutivi E?angeličani v Travniki so se prvle na soldačk? bruti? pokapali, ali pri toj priliki je soldačka oblast to nej dovoiila. Ka je zdaj za činiti ? Familia nyegova si je odločila z nye-govira gospodarom, pri šterooi je te pokojni delo, ka žnyegovim pomaganyom so eden fatat zemle ktipili i ga tam pokopali. V Brezi je eden evageličanski nameščenec bajce mro. Ti kathoilčanski cerkveni zavfipniki, — ar je r. kath. farof v driigoj včsi, — so do-pfistili ga na nyihovom brfitivi pokopati, ali strp-!enye na to je zi nej bilo, ka bi ga vu red ti drflgl grobov pokopali, nego toga preštimanoga človeka so raogli vu te na]z*iinešnyi kot bruti^a pokopati. Nevem, či so sledi te plot nej z ov-kraj groba potigsoli i tak toga wjeretnika* z to-ga »posvečenoga*8 briitiva vozaprls. V Sjetlini je eden sfari logdr mro, ki je edna verna kotnga naše cčrkvi bio. Edno mesto za nyega ns kath. brfltivi je nej bilo mogoče dobiti. Sin nyegov nyemi je vu logi pri ednoj tihoj poti pripravo grob nyegov. Te tihi sprčvod z zaistinskim žaliivanyem ti nazoči bodoči mi vsigdar v spdmenki ostšne. Ta najžalostneša prigoda kath. oepotrp-livosti je donok ta najs!ednya, itero z več imena sta nyemi pri pčči na klopi toplo postelo po-slala. Sunce je že do na» daljšvati voddvanye našega lista. Alii vflpamo se, ka nas neostavijo naši napreplačnici, šterim smo doetiga tnao služiH z našov slabov raočjov i nadaie tudi žtlen/o služili Navučnosti pretečenoga časa te trošt bu-dijo ?u našcj dfiš«, ka On, koga diko smo is-kali i ki nas je do etigamao tak čfidno, više našega vfipanya ino vrednosti naše pomogao, neostavi nds On njti vu prilestnosti. Prosirao ps naše čtenyare, naj nešajnali-vajo tisti nuiteriilni aldoy, štcroga potrebujerao za volo goridržanya Hsta; naj podpernjo, kre-pijo naše delo z svojim materialnim ino m&~ ralnim vkupdelanyem; naj razširjšvajo naš Ifst med sYoj«rnf poznanc^ priatelml; naj pišejo vu Teško betežna je prišla navečar v-edno malo, mirovno v6s, gde sta se notri povrnola k-ednoj hiži, štere vrata so odprete bile, tak frd bi koga čakali. Te notri pripelajoče so prijaz-nivo prijali. Hiže vert eden okoii 40 l^t star, vedrnoga obraza raož je betežno žensko z kol doli pomogao, notri v hižo pelao i poslatt nye je dao. V-kfinyi je veseloga obraza, blažena tfi-varišica stala pri ognyišč{, v-hiži je včasi he-nyao žrabulčče dece šereg i gledali so neč&ka-no pridočega gosta. Bolčča ženska je gledala gde dece, gde oče obršz; tak da bi se nye poz-nani vidiii obršza tčgi! Medtetn prestrejo sto, okCli. nyega si spo-sčdejo veseioga srdca familie kotrige. Potniki (foringaši) slugi i službenici tiidi zide mesto, ne fall nišče. Te najstareši sin tnoliti začne, vsi ga z-pobožnim drždnyem posluhšajo. Po molitvi gori stane v^rt, z-ednim velkim ndžicora vreže kruh, z šteroga obilno zide vsškomi. — Jete5 vzemte si vsi dragž moji. Dober Bog neost&vi one, ki se vu nyein vfipajo. Jas sem sirotič bio, ravno etakši dčn sem pognani po sveti vu vremeni mojega detistva, 2l B6g me je pomogao. Dičim zato nyegovo sv. imd, do-keč mo na etotn sveti. Ta betežna ženska se je strsnola :.a \6 reči, na sto je glčdaia i spoznala je on nožic, šteroga je na božični vcčdr od odurnostl gnana, pred pasterka vrgla. Gospodin Bog je tak šteo, naj od hiže pognani nyeni pasterek z-onim no-žicotn vreže ednok krfih svojoj nesmilenoj ma-čiji. K steni se je obrnola i jdkala se je. Gda je familia od stola gori stanola, z-slabim giasom je prosila hižnoga včrta, naj nye dfihovnika prizovč, moč nye pomenkava i prvle, kak rnerjč bi rada svoje težke grehe vadluvala. Prošnyoso nye spunili, troštali so jo, naj se nika ne stara, ar ešče gori zni ozdravit^. Z? mi\[ čas je dii-hovnik prišao, betežna ženska si je v- posteli december 20. DUŠEVNI LIST Strdn 9. nyega artikuluše ino g!ase ; z rečjov : nsj vse včinijo, ka slfiž? naSe skflpno dugova"iiye- Bog dij, da z sktipnim delanyein, rnolitvov, bratinskim vkfiprazmenyem bl' goslovno, nashaj no more slfižitf našo evang. cčrkev ttidš vu no vom letniki Diiševni List Puconci, 1932, decembra 15 ga. Vu inieni redttelsfva: LUTHAR ADAM, duh, glAvni redftel »Krivoverstvo." Kleklinove »Novine* (Leto XIX, 44) 4 d? cembra 1932. na 3 ijern strani vu »Slovenski misionar* glasi nasledfivajdč pišejo: BMlsijoni opravlojo tii žmetno delo, da zdignejo sirroaško llidstvo v-krščansko žsvlenye. Luteranski misšjo na"rje so svoje delo tak cpravlali, da so zamor-com nastavšli 130 ncRsh verskih »cerkvš*, to }e novih krivoverstev. Tiids fcommunistfčne zabJode se širijo. Edlno kathoiičanski raisijoni Jejko pri čakfijejo, da pomorejo Afnko k-višemi w\tny\.li Či smo bšr že navajeni, ka Kleklinovi Ča-sopisi od prctsšia*ntskoga vadltivdnya ponsenta vajoč i špotarno rade pišej% ali eto pdt vu XX stotini, gda že 225 milio proteštantov žžv6 na zemli, gda so sveta vodeči držš^ stanča/je roteštanušje, gda eti vu Jugoslžviji zakonje si gori sela. K-sebi je zeivaia familie kotrfge i zd-čala nyim je praviti: — Pred tresetimi W\ na etakš; veččr sem pognala od hiže mojega pasterka. Tam na stoli je on nožic, šteroga seoi pred nyega vrgla, naj s? žnyim žitek skonča. Z-potrtoga srdca žaifijem tš i vse grehe raoje. Vadlflj mi, dDhovni oča, jeli mi Bog odpusti vgrehšenye moje? — Gospodin Bog toga povrnyenoga v-miloščo vzeme i odpUsti nyea.i, jo trošta dtihovnik. — Ka pa ti odeg&ani pasterek, jeli udpus-tiš svojoj nesmilenoj mačii ? je erkla k hiž-nomi včrti se obrnovša. — Odpustim. Zbantiivanye sem že pozabao. Blajžena mačia je z-bl&jženim obč(itenyern pontidila hižnomi verti desno. ki jo je med po-božnim občiitenyera prljao. SteJa je ešče nika praviti, mogčče bi rada ka sposlala svojemi ne-zahvalnomi ,,pravonji!< sini, ali rčč nye je za-begnola, gla*va nye doj povisnola — dflšo je pUstila. — F. J. gorno prepovčjo edne vere vernikom te drflge o&poi&rMi, pomčaššmti: liiteransko c^rkev za »krivovtrstvo* imenfivati - to je že preveč sra-motno Nerazrr;^^ moremo postšnoti prš etakšem znaineriyi verske odfirnosti. Vem Kristuš jc nč prišao odflrjdvat, nego viit liibčzen do bl1žnye-ga. On Sairi vell: BV torn spoznajo vsi, ka ste moji vučenlcke, či iabžz«n rr^te eden k dsfi-gomi." (Jun. 13, 35) Evangeličanska naša cžrkev je ogvOšana od istine svojega včenya; nevtaji pa itak pre-štimanya drfig' cerkveo. Pnpozna hištorično de-lo r. kat. cerk*"i, občiidlfije nyenc> zmožno orga-n zacijo, socialno, bultur&li&no delanye. Ali itak nepiistimo pomenšavati pozva"nye svoje cerkvi, njeio 400 IStno blagoslovno delanye, na Bibliji fundalivsno včenyč nyčno. Ist;na, ka je naša cčrkev snnaška, prosta, kak Svčtogapisma apoitolska c^rkev, Netere na svetno lddanye, nego na pokoro biidi dfiše i k Bogi pcla liidi TrDdl se pa kak n^jbole spu-nyavati Kristuiovo mtsionsko zapovcd (Mat. 28, 19), naj kem prvle bode Kristuš vs^koga lfld-stva i vsškoga človeka kršl, naj povsedik Boža liibezen, istina i mčr lida. I či eto težico, d6nok pa blag<>siovleno delo, štero krstšanst?a hercsi, naši mls onarje i naša misionska društva od~ piivlajo, Kleklove Novine z takšov nestrpnov nelOb^znostjv spomeii^jo, 16 nam žrnetno spšdne i za to si zadovolščmo botno iskali. Ar či 80 Ifiler^nje zisztinoni tak zavrženi krl^overci, pitamo od ,sNovin", naj nam povejo: kakda je teda mogoče, ka je rimski pžpa vu preminoSem meseci z-tak prijaznivim srdcom prijao Riffay Alexandra Budapeštinskoga ltite-ranskoga pflšpeka ? Kak da je bilo mogoče, ka je pre ainoči mesec kathoiičanske cerkvi gldva, rimsks pipa vogrskoga rninisterpredsednika Gombčš Gyulo z vclkov častjov spr^jao, geto je on kak latheran poleg ,,Novin" včenya krivove-rec (?), Ali kakda je to, ka so vu Vogrskomor-s^gi, gde so prcbivšlci vu velikoj večini rimsko katholičanskoga vadliiva.yi, decembra 6toga na Horthy Mikloša, orsačkoga prezldenta čast, vu vse katholi^anski cerki?ij osvetno božo služ-bo držali i nyega tak visiko počastili, geto je on todi ne kafholičanske, nego kalavinske vere i tak poleg rNovJn" krivoverec ? Ali zaka poštfl-jejo «/-Českoi» kathoiičšnje nsteliko Masaryk Tomžša, republike prezidenta, či je on, kak lii-teran, odaren krivoverec? Aii kakda Iflbijo v- Stržn 10. DUSEVNI LIST december 20. PoUkom Pilsudskia, republike voditela tak vi-siko, da je on tfidi( kak proteštant, krivoverec ? I ešče bi lehko nadaljavali pitanya brez konca, Bog zna kak daleč, aii tak trislimo, ka de eto pot zsdosta. Presvetšeni ludjč previdijo, ks so evangeličanje ne krivoverci. I sramotno si ztnis lijo na ona žaloslna vrOmena, gda so rtyihovi prehodniki za vere volo evangeličance prega-nyali. Vremena h\Uo tečfcjo i presvetšenost zma"~ ga, što se nepašči žr»yim idti, zaostane. Tak je viditi, ka se ,,Nofine<1 ešfe miidijo pri sredayem veki vremena! Hazločni mali glasi. Radosti glks. nAr znate rmloščo Gospod na našega Jezusa Kristuša, ka je za fšssiromšk včinjen bogat bodoči, na] vi z njegovim siro-maštvom obogatite." (II, Kor. 8, 9) DUševnoga Lisia vsem čtitelom, vkupde lajočim ino širitelom blažens božifne svdke- i od Boga blagoslovleno srečno novo leto žele Reditelstvo* Dokaze prosimo I KJekinove ,,Novine" t. I. dec. 11-ga vu artikuluši ,,Ka nas vči zgodo vina?" pišejo od bivšega nemškoga casara Vil-jema II.: ,,TGdi se je z vsov silov zaletavao proti Cerkvi." — Lehko bi šli pržk i& sodbe, ar svetloj osobi II. Viljema ni potrebna nikakša naša odbrana, ali vu interesi istine itak dilžnost ni^mo povedati, ka je II. Vilmoš casar pobožen, vervajoči krstšenik i z srdcd duše svoje dober protestantski človek bio. Vu vsškom svojem go> vori, šteroga je meo pred očivestnostjo?, je na bogabojazen i na krstšanski žitek opominao poslfihššvce svoje. Vu Bibliji je jžko obhoden. Na vojski ladjaj je redovno sam držao bože službe. Gda je ednok v Baranyi hodo po lovini, nedelni dčn je z celfm svojim spičmstvom vu cerkev $6 i pobožno poslfihno predgo Tomka Gustava, ev. duhovnika i po božoj siožbi oseb no odlikovao toga duhovnika. Ne |e miluvao trfide i aldove, gda je osebno tao vzeo pri po-svetšenyi nove ev. cerkvi vu Jeružžleinj. Kak prav pobožen človek, je II. Vimoš potrplivi bio. Sam privi: ,,Ves moje kralfivanje svedoči, na keliko poštfijem i visiko preštimam ?adlfivdnye, t. ]e vsdkoga človeka razmero k svojemi Bogi... Što to pravi. ka vu mojem Iadanyi mojim ka-tholiškim podložancom kakše težine delajo pri njihovi verski opravicaj, tlsti laže \u N6»J pOšpek erdčlyski sasov. D. Dr. Teutsch piišpek erddljskl sasov je vu 80 let sta-rosti ss/oje doifzahvilo z svoje česti. Na njegc-vo mesto je D. Gloudys V;ktor pniao za pUi peka, kt je zda 50 let star. Mru je prvi sobotski ev« dfihovnik. Ba~ logh Štefan, ki je kratki čas sobotške n6vo na-stevlene ev. gmane prvi dfihovnik bio i odtčc je v Porrcgszentkira*iy (Šomcgyska županija) cdi šao za dOhovnika je nov. 22 ga tnrd. Širitele Evattgeličanskoga Kalendarija prosimo i opotninamo, da neodane eksempl^re do 15 ga janudra nazajspravijo v-Tiskdrno. &r n&či oni bodo nosiJii škcdo. Dentlst Oskar Helmer se je preseJi3 z svojim z-.-bnim aieljejesn na A!eksandrovo cesto štev. 4 v poslopje Skupne obrtne zadiuge. Izde luje umetno zobovje i plombira z zlatom, platino i porcelanom. Trganje i zdravljenje zobov brez bolečin. 2 Na Lendavsko cčrkev je Gustav Adolf dritftvo z Leipz'ga 30.000.— Dirtartv pod pore poslaio, toga drfištta fliala pa z Stuttgarta (štere vrli predsednik, Dr. Hoffman, so 1930 leta pri rišs hooili) 3.000 Din. Tč Išpi dar verebrat^ ske Iubeznosti je ta rcšla c^rkev zidajoča graaj na z velkov navduienostjov i zghvalncstoj vzela. Či z zidanjem dale riti s tem lepim dšrom nemre, od dugi se je zvčkše r^šila. NaŠa prava hva-ležnost pa naj bode nevkleknjena vOrnost Kris-tuSovomi čistomi evangel umi i k našoj Ifibl6noj rnateri cerkvi! Tudi v te težki vrenienaj dobimo na našo n i\o c^rkev v Lendavi nove dšre: Z Sobote Benko Jožef nar. posianec i senioratski inspektor so pri prilslci zdavanja Zelko Kalmana 300 Din sldfi^aii na cerkev. Z Sobote Novak Štefan (modni salon) 100 Din. Z R .kičana Vučkič Ja-noš trgovec 50 Din. Z Cakovca Kacun Mihal krčirar (r. k.) 50; z Radgonje Luthar Karolina 100 Din; Škrabin Ž*ga z Preloga 100; Šiftar Karol kroj. majster Zagreb 150; Nagy Mftdčs ev. duh. Zalaegerszeg 30; vd. Vehovšič jožefa (r. k.) 30; Folk Marija (r. k.) 10 Din z D. Lendave; z Kiipšinec Koikr Jcžef i žena na spotn. f sina Janoša 50 Din. — Gospodin Bdg naj oblona vse t€ dobročiniteie naše! — Šk. diih. V Lendavskoj ev. cerkvi se je poročo okt. 24.-ga Zelko KaMmau, rojšk z Nemšavec, trg. poslov., Ičgradske gmajne inspektor, z hčer-]ov Kacun Mihil krčm^ra, z Anuškov z Čakov- december 20. DUSEVNI LIST, Strdn 11. ca Blagoslov i bJažensfvo bojdi njidva zakonsko Na Francušfeom je vedno menje kat, dii hovniko? i theclogušo?. Od leta 1900 jih je vsako leto 400 wčnk, kak td Pater Dor?coeuz (katoličan) pile v novinaj. V PeŠti }e eden Ferencov ga rčda baiit prekst6:>o na evangdičausko \6ro. fViolitev v šolaj. Z-radosfjov naglasirro pošiOvanim čtitelom, ka je mtnlstrstvo prosvete zrendelfi «lo, ka vu države vscj šolaj, ne z kon fessionaJskinr? molitvami, nego z takšov občins kov, poprššoov molitvov nr&jo začaoti i dokon čat; včenja, itercv se ni edne vere vučenicš vu svojem verskom ob?titenj« neznvržejc, šiero ved no dob lehko mclijo pravoslavi, rim. katholičan-ski, mohamedanski, protešiantski i židovski vu-čenici. Pred včenjorri se rna tak po min;sterskotn zrendeliivanji nas'edttvaj6ča moHtev moiti: rPro-simo Te, vsamogočt Bog: začni naša dela s svo-jo milostjo, in jih spremljuj s svojo pomočjo, da se vsdko naše delo vselej po Tebi začne in po Tebi začeto konča Amen." — Molitev po včen-jej: »Zahvallmo Te za vse Tvc/e dcbrote, vsa-mogočni Bog, ki živii in kraljuješ na vekov veke Amen.* — ZrendeJUvano je nadsJe, da je vsški vučenik dužen svčteSnje i nedelne dni vu svojo versko cerke*/ idti k božoj slfižbl i n^ zamfiditi, v-tom ga ni z izleti, ni zadrfigoga posia volo ne slobodno zadrzš^ati i zamfidjavati. Mi evangeli či?snje smo zahvalni dotičnomi njfnstrstvi za to pravično cdrčdbo, ar so do eti mao v več šo-laj evangeličafisko deco z kaiholžčanskinii molit-vami molenjern prisilj^vaii i ešče so se tudi križiti mogli, štero se pa z našo? verov protsvi. Opominamo rodstele, da na to pazijo i svojo deco varjejo. da na svoje vere škodo nemolijo z-svojov verov nasprotne molitvi. JubHejna Gsvetnost. Evangeličanska cer-kvena obSlna » Msribori je dec. 10. i 11-ga s etila 70 letnico obsteja svojega. Pozdrš^Iamo pastera i gmano z re^mi Ž.lt. 135, 2 3 ! Čiidna konzekvenca ! ^KIeklove »Novine* dec. 11-ga med glasarm pišejo : ^Tara na sevri Europe je država Nor?eška, od štere pratfijo, da so od 1928 ga !eta do letos nikoga nej bujl?! Prinas je pa to že nekaj vsakdenčšnjega 1 Samo v marrborskoj piišpekiji je bilo vmorjeni letos 96 ifidi! V cdnoj samoj fari pri Ptuji sc bujli 8 dečkov . . . Zakaj nega toga na Norveškom ? Zato, ar so omejili čezredno pijančuvanje, g!o- boko pa je versko živlenye, lfibezen do plerme-nitoga čtenja i znanja. Kak pa pri nas ? . . . kelko katoličanski društev je ived namf ?! Ar sa-mo takša društva narn prinašajo duhovni ha-sek pa pobijajo divjost." — Resan čfldno, či sa-mo kathollčanska drBtva pobijajo divjost (?!) kak je tč mcgoče tak lepo živletije na Noire-ikora ? Ar vu etoj drž&vi, (ka so wNovineK po-zšbile pCiedEti i ka zušbidti t! necbhodni ne-vejo!) so prebivšlci skoron žčista evangeličini. To je to poleg MNovin* — krivovercll Najjakši venci: Vu Bogi vopreminočega V6rieš Ššndora vpok. vučitela oročnici so na svojega drigog» cč6 spomenek lepi, hvalevreden aidov prinesH. Na evang. D?jaški dom so 5000 (;€t jezero) dtnarov vekivečno fundacijo djali. Štere šurne intereš se od leta do leta ednomi, ali dvema vu vučitelišči se vučečiraa, siromaški-ma, dobroga znasanja i včenja\ prekmurskima epang. osao?lenfkoma na podporo ma datt. Či bi (akši nS bilo, teda drugšm prekmurskirn vu vižiil šo'aj se vučečfm evang dijdkom. Ta podpora se po evang. Dljaškega doma upravnSštvi bode na dotični osncvlenikov proš-njo sodiia. - Či bi mogoče evang. DljaŠki dom henjao bidti, teda fa fundšcija v-prekmur~ ske evang. šinjorije lastnost i skrb pride i nje interei se po šinjoriji vsigd&r na zevčenosti cile ma obrnSti. Te pobožen pokonjak se je vm celom žitki za vučitelskoga stšna i zevčenosti napreidenja bogšis bodočnost srdčno bojuvao« Vsfgdar je goiov bio poleg mogočnosti &!dove prinašati, šieri ndgib ga je i vu grob sprevajao. Za toga volo je od tfivdrišov vsigddr i ešče po smrti pošttivani. To pcšlOvanj« si je na prišestno vre-mea i pri kesaoaa pokolenji zahvalnosti spome-nek ogvUšao. Bojdi zahvalen njegov spdmenek notri do k^sni vremenov pokolenja ! Ob toj prilžki so z-ednim pobožni Vertešo-vi Oročnici na rešenje mrtvečega venca svoje nepozšblene tetice Sz-nic Terezije bodonske stare fararce spomenek m podporo stradajočim evang. vulltelMnlkom tri sto (300), na DUievnaga Ltsta goridržanje dve sto (200) dinžrov darGvali. Z-toploga srdca hvšiimo pobožnoj farnfliji dobro-tiven dar, šteroga so na tak lepi cil prinesli. Zagvušno so i Bogi ttidi prijčtneši aldov prika-zali, kak pa či bi te drige peneze v sprhlive vence, kakti v-tnarni svetski luksuš položiti, iteri se satno ništerno v5ro da viditi, pototn se pa v Stran 12. DUSEVNI LIST december 20. blato vrže i nega znjega nikšega haska, Žclno bi bflo, či b« i driigi nasledfivt-li to ILpo pčldo i nebi za drago cfino kfiplene vence na porob ničestnosti vrgli, nego kak to v dosta orsšgaj: v-Daniji, v-Š/ed i Njirčgorsagaj činijo, da me-sto vencov k liiblčnitfi ciirfelnim svojtm Iflbezen tak slražejo 16, ka one peneze, štere b? za ven ce meli dati, na dobre c le darfljejo i tak Bdgi na diko prinLš«jo aSdove, z štern i ^noge britfce skuze zbrišejo doli i prave kršSanske cfe služi-jo. Zsgviišno O?a nebeski tiidi pčleg vrednosts ceni i blagoslavla n|i dt.bra dela! Turobni glasi Ostavili so nas v ?adoji nu m&secoma z Puconske fare: Horvalh Juiia v Sebeborci, st. 62 l. Hajdinjak Žuža, roj. Morcc na Gor ci, st. 63 1., Grdbar Ana. roj. Vratatič v Polani, st. 58 1., Se.er Ilcna, roj. Lukač v Pu concš, st, 88 1., Domjan Šandor v Brezovci, st. 67., Škrilec Eva, roj. Šiftar v Krnci\ st. 66., Benko Matjaš na Gorici; st. 82 l, Goir.boc Eva, roj. Kološa v Andrtjci, st. 65 1., Kuzma Šte/an v Pužavci, st. 67 I., Kološa J»noš v Brezovcl, st. 56 I., Fajs Marija v Brezovci, st. 23 I,, Šker-lak Frančiška, roj. Novak v Moščancs, st 59 1, Sedonja Ivan na Vanečl, st 66 I., Lovenfak Vih ma, ruj. Kiilič na Vaneči, st, 30 1., Miholič Ka ta, roj. Škrilec v Sebeborci, st. 74 1., Cipott Ju-dit, roj. Zelko v Polani, s{. 90 1.. Kardjš An^, roj, Obal v Msrkižavc*, st 72 1., Hari A ;a v Bokrači, st. 81 ]., Pčček Terezija, roj, Horvath v Sebfcborci, st. 55 1, Lopič Franc na Vaneči, st. 72 I., Šioko Števan v Andrejci, st 85 1, Su-kič Bela v Predanovci, st. 18 I., Lukač Janož v Puconci, st. 85 1. Odseliii so se z drugi far: Šinkec Franc v Stanjovci, st 81 I., Lipič Stefan v Vučoj gomili, st. 35 1, Lutharič Eliza bet, rcj Gergorec v Nemšavci, st. 75 iet. — Naj majo eti vopreminočl siadiek grobski sdn i blaženo gorstanenje! Dari na D!jašk> dotn. Z-Pfic >nec g. Ku har Štefan grjuajnski inspektor so po pOconski farnikaj Dijaškerrn dosri darfivano silje brtzi vame dali semleti, štera vama vpenez^ 145 din 60 par znese \6. Za ič dar naj vzemejo od Dl« jaškoga doiaa srdčno zahvainost, Z-Skakovec: ŠbOl! Jaioš so daro?ali 5 dinarov. Srdčna hvala. Z Murske Sobote g, Nemcc Jaaoš pri toj priliki, ka je okt 15. (na Trezovo) 25 ta letnica, ka je v evaag. gisajne lokali ddpro svojo trgo vitio, je na d:jaški dom darOvro 100 dicšrov. To je najjakši spojnenek i posvetSenje Slrtne stotine preteScnoga vremena. G. Nemecova fa-mjlia ]e vsdko leto pokazala aldovnust k-dijaš-keral ddmi. Tak i tte f;rt prineše.mi aldov z-top-loga srdca hvalimo i žeiemo, naj jo Bog b!a-g slovi i doptisti prek 50 )etwca žJveti! — Dr-Kiihar Akksander primarij z Ptuja, ob priliki zdavanja svoje sestran'ce Jonaš Šarike z Šiftar Janoš vučitelom, so darflvali 300 Din. — Topla hala za le plemeaiti dar! Z Bodonec 91 I. žita, z Strukovec 34 1. pšenice, z Skakovec 33 1. pše uicet z Zenkovec 32 !. žUa, z-Krupli^njeka 10 \, žita, z Poznanovec 17 I žita, vsevkiip 67 1. pš« 150 litrov žita. Turobni glasi. Odsdili so se od ete marne tOhifis na 07 jakš siet; sept, 30. Krenos Franc z Nuskove vu 55 leti svoje poštene starost. LU-biena tuvarišrca i deklička ga žalfijela! — Okt. 23. Gcmboc Janoi z Dol. Slaveče vu 88 lets. Žalujejo ga Jiiblena deca i vnflki! Okt. 30. Msgyar Francova roj. Pozmaa Marija. vdovica, rojena v Gor. Slaveči staniivajoča v Doiiči vu njenom 66 leti. Žaliijejo jo liibleae čeri i vniiki! — Okt. 3L n?. den Reformac-e,Žohar Franccva, roj. Fartek Juliana, vdovica, z Kuzme vu njeaom 82 leti. Žiliijejo jo iublžna deca \ vnflki. — Nov, 10 P6rš Fr3«.