[geografija v šoli] 
2-3·2014
109
Širimo obzorja
* Igor Lipovšek
 Profesor geografije in sociologije. 
Pedagoški svetovalec za geografijo na 
Zavodu RS za šolstvo, Dunajska 104, 
Ljubljana.
 e-naslov: igor.lipovsek@zrss.si
UČITELJSKA STROKOVNA 
EKSKURZIJA
Igor Lipovšek
*
Povzetek
strokovna ekskurzija je celosten geografski raziskovalni pristop, v šoli 
pa didaktična oblika, s katero učenci ali dijaki opazujejo, spoznavajo, 
raziskujejo, vrednotijo in interpretirajo pokrajino. Zato je namen stroko-
vnih ekskurzij, ki jih že več kot dvajset let pripravlja mariborska enota Za-
voda Rs za šolstvo, dvojen: povečati učiteljsko znanje in učitelje podpreti 
s poznavanjem ciljev in vsebin, ki so tema geografskih učnih načrtov, ter 
usposabljati učitelje za uporabo ekskurzije pri pouku.
Ključne besede: ekskurzija, geografija, pouk, pripravljanje, izvajanje.
TeACHeR's FIeLd TRIP
Abstract
The field trip is an integrated geographical research approach, but at 
school it is a didactic approach by the use of which pupils or students 
observe, learn, investigate, evaluate, and interpret the landscape. There-
fore, the purpose of the field trips that have been organized by Maribor's 
unit of the National education Institute for already more than the last 
20 years, is twofold: to increase teachers' knowledge and to support 
teachers with the knowledge of the objectives and content, which are the 
subject of geography curricula, as well as to train teachers in using field 
trips at instruction.
Keywords: field trip, geography, instruction, preparation, implementa-
tion.
Geografski učni načrti ekskurzijo pogosto omenjajo: osnovnošolski trin-
dvajsetkrat, strokovnošolski sedemkrat, strokovnogimnazijski osemkrat, 
gimnazijski sedemnajstkrat. Ekskurzija je navedena kot učni cilj in kot 
učno sredstvo. Kot učni cilj je opredeljena, da bi se jo učenci in dijaki učili 
načrtovati, izvajati in uporabljati tudi v vsakdanjem življenju, kot sredstvo 
pa je namenjena spoznavanju in raziskovanju pokrajinskih značilnosti – 
pojavov, procesov, odnosov.
Nekateri imajo ekskurzijo za najboljšo in hkrati najzahtevnejšo metodo za 
razvijanje geografskega mišljenja, vidnega pomnjenja in razumevanja kul-
turnega razvoja (Brinovec, 2004, 207). Zato ekskurzije na slovenskih šo-
lah razumejo in izvajajo zelo različno: nekateri učitelji in šole iz ekskurzije 
oz. na njej naredijo vrhunski pouk, na nekaterih šolah se jim izogibajo.
Ekskurzija  
v geografskih  
učnih načrtih

[geografija v šoli] 
2-3·2014
110
Širimo obzorja
Vzroki za izogibanje so največkrat organizacijski, denarni in varnostni. 
Včasih gre tudi za slabo šolsko načrtovanje, učiteljevo nesamozavest in 
občutek strokovne šibkosti, vmešavanje in pritisk staršev ali dijakov, sla-
be izkušnje iz preteklosti, neekskurzijska generacija učencev ali dijakov, 
nezmožnost učiteljev za medpredmetno in timsko delo in prezasedenost 
šole z drugimi podobnimi dejavnostmi, kot so šola v naravi, zaključni izlet, 
(mednarodne) izmenjave, dnevi dejavnosti.
Nekateri ekskurzijo pojmujejo za metodo (Brinovec, 2004, 207), nekateri 
kot (izvedbeno) obliko pouka v pokrajini – zunaj učilnice, nekateri kot 
načrtovani izlet, nekateri kot izlet oz. obisk s poučnim namenom oz. šol-
sko ekskurzijo, nekateri kot šolski izlet; v prispevku jo bomo razumeli kot 
pokrajinsko raziskovalno metodo, kot pouk, kot način za pridobivanje in-
formacij, kot neposreden stik z naravo, kot učenje terenskih raziskovalnih 
metod in tehnik, kot preverjanje, ali so učenci uspeli kompleksno razložiti 
pokrajinske procese. Literatura navaja prek deset njenih bistvenih nalog, 
kot so metodološka, spoznavna, razvojna, praktična, patriotska, okoljska, 
samospoznavna in samovrednotenjska, družbena, praktična, estetska, 
telesna, orientacijska, planetarna in obrambna (Brinovec, 2004, 208).
Po predmetni vsebini avtorji ekskurzije delijo na geografske in interdisci-
plinarne. Po umeščenosti v pouk so uvodne, spremljajoče oz. ilustrativne 
in naknadne. Po obsegu jih delijo na tematske, politematske in komple-
ksne. Po tej delitvi bi ekskurzijo v Baltske dežele imenovali kompleksna, 
politematska in (za učitelje geografije) naknadna.
Geografske strokovne ekskurzije Zavoda RS za šolstvo so doslej obiska-
le tako rekoč vse evropske države – celinske in otoške, Maroko, Egipt, 
Jordanijo, Južnoafriško republiko, Kenijo, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan, 
Iran, Mongolijo, Kitajsko, Šrilanko, Vietnam, Kambodžo, Avstralijo, ZDA s 
Havaji, Mehiko, Kubo, Peru in Bolivijo. Organizirane so bile vsako leto. Po-
tekale so v času šolskih počitnic, da učitelji niso imeli težav z odsotnostjo 
od pouka. Po navadi sta si v letih menjaje sledili cenejša enotedenska in 
dražja dve- ali tritedenska ekskurzija. V prejšnjem stoletju se je še doga-
jalo, da je kateremu od učiteljev celotni prispevek za udeležbo plačala 
šola, v zadnjem času pa je večina udeležencev samoplačnikov ali jim šola 
poravna samo del stroškov. V nekaterih podeželskih šolah sofinancira 
udeležbo učitelja tudi občina, ki pričakuje v zamenjavo javno potopisno 
predavanje ali članek v krajevnem časopisu.
Poleg strokovnega pedagoškega programa med ekskurzijo vedno obišče-
jo tudi šole. Včasih je ogled samo protokolarni, drugič vljudnostni, tretjič 
učiteljsko-sindikalni, četrtič spoznavajo organizacijski in pedagoški ustroj 
šolstva, petič je pronicljiv vpogled v družbene razmere, ki se zrcalijo v šoli.
V ospredju je bilo vedno spoznavanje pojavov in procesov, ki so motiva-
cijsko in ilustracijsko uporabni pri pouku. Navezovali so se na cilje učnih 
načrtov in katalogov. Lotevali so se procesov, ki jih je bilo mogoče pri-
merjati s tistimi v Sloveniji: bodisi so bili podobni bodisi – zaradi drugač-
nih geografskih dejavnikov – različni. Če je bilo mogoče, so udeleženci 
prepoznavali regionalne razločke in ugotavljali temeljne, planetarne, na 
Ekskurzija kot 
geografski učno-
raziskovalni pristop
Dosedanje ekskurzije 
in njihova vsebina

[geografija v šoli] 
2-3·2014
111
Širimo obzorja
neki način »šolske« primere geografskih zakonitosti: višinske pasove v 
Andih, vpliv monsunskega kroženja zraka, zakonitosti vulkanskega delo-
vanja, učinkovanje velikih prometnic na spremembe v pokrajini, odnose 
mesto – podeželje, industrijska – kmečka (gorska – nižinska, gozdna – 
stepna, suha – namočena itn.) pokrajina, različnost pokrajin zaradi vpliva 
padavin, mestotvorne in mestoslužne dejavnosti, procese na stiku vode 
in kopna (sedimentnih in metamorfnih kamnin, hindujske in budistične 
vere, različnih politično-gospodarskih sistemov ipd.), vpliv turizma na 
preobrazbo pokrajin itn.
Udeleženci so pohvalili dosedanje ekskurzije. Več je bilo predlogov, kaj 
dodati ekskurziji ali kako jo obogatiti, kot pa graj in pripomb na izvedbo. 
Upoštevana so bila pričakovanja glede temeljitejše strokovne podpore 
za boljše spoznavanje obiskanih pokrajin, zagotovitve raziskovalnih in 
merilnih pripomočkov (dolžinskih-, volumskih-, pH-, kolori-, vlago-, kurvi-, 
baro- itn. -metrov, mikroskopov, povečevalnih lup, analizatorjev), boljše 
kartografske podpore, pomoči geografskih društev in fakultet v obiskani 
državi ipd. Težko je spreminjati program, saj je urnik ekskurzije natrpan 
z dejavnostmi od jutra do večera; kljub temu so prav na vsaki ekskurziji 
obiskali še marsikatero pokrajinsko zanimivost, na katero so opozorili 
krajevni vodiči, domačini ali so jo izbrskali udeleženci. Nemogoče je upo-
števati želje, ki bi izrazito podražile ter podaljšale čas ali pot ekskurzije in 
bile izrazito posamičnega značaja. Udeleženci so vedno razumeli, če se je 
zaradi vremenskih, transportnih, političnih ali kulturnih okoliščin program 
prilagajal.
Zaradi svojskosti je strokovno ekskurzijo, čeprav spada med oblike stalne-
ga strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev, skoraj nemogoče 
vključiti v sistem pridobivanja točk za napredovanje v nazive, ker bi bilo 
treba njen natančni program in predavatelje prijaviti leto in pol pred izved-
bo.
Značilnost mnogih ekskurzij so tudi zborniki referatov. Na začetku je 
bil vsak udeleženec dolžan pripraviti vsebino dela ekskurzije in se z njo 
predstaviti na terenu ali med vožnjo v avtobusu. Prispevke so zavodovi 
svetovalci ali za to posebej zadolženi udeleženec zbrali in jih objavili v 
obliki publikacije. Večna dilema je bila: narediti zbornik pred ekskurzi-
jo ali po njej. Prednost poekskurzijskega zbornika je, da je po literaturi 
pripravljena tema obogatena z lastnim videnjem in izkušnjo. Predekskur-
zijski zbornik pa omogoča udeležencem, da se pripravijo, težava je bilo 
čakanje na prispevke, njegovo pošiljanje naslovnikom in nošenje s seboj 
po terenu. Poekskurzijski je bil bogatejši in uporabnejši pri pouku. Poleg 
natisne cene so postala problem tudi merila za njegovo katalogiziranje, ki 
pa edino učitelju oz. piscu omogoča uveljavljanje strokovnega avtorstva. V 
času elektronskih informacij se je pomen zbornika za šolsko rabo zmanj-
šal, ker udeleženci vedno več in vse boljših fotografij napravijo sami, vse 
več gradiva, pogosto boljšega, pa je mogoče najti na spletu. Udeleženci 
vse več snemajo in na ekskurzijah so bile narejene reportaže, ki jih je v 
obliki dokumentarnega filma predvajala tudi javna televizija.
Prvih deset let so se udeleženci pred ekskurzijo srečevali na izobraževa-
njih, na katerih so se dogovarjali za učinkovitejše raziskovanje, si razdelili 
naloge in se celo učili jezika. Še vedno pa se udeleženci srečujejo mesec 

[geografija v šoli] 
2-3·2014
112
Širimo obzorja
ali dva po ekskurziji. Izmenjujejo si fotografije in filme ter izkušnje o tem, 
s katerim spominkom, darilom, hrano, pijačo, dogodivščino, izkušnjo ali 
zgodbo so naredili najmočnejši vtis na učence oz. dijake, sodelavce ali 
prijatelje.
Osemdnevna ekskurzija v baltske dežele sredi julija 2014 je v dveh sku-
pinah zbrala osemdeset udeležencev. Polovica je bila učiteljev, med njimi 
devetnajst geografov.
Krožna pot je vodila iz Vilne v grad Trakai, Klaipedo, Kursko koso, Siguldo, 
narodni park Gaujo, grad Turaida, Tartu, narodni park Laheema, obalo 
Baltika, Talin, otok Saaremaa, Pärnu, Rigo, Jurmalo, dvorec Rundale, 
Križno goro in nazaj v Vilno.
Pred potovanjem so pedagoški svetovalci pripravili zbornik, ki je na 140 
straneh predstavil splošne značilnosti obiskanih dežel in mest, nekatere 
specifične geografske procese ter navodila za terensko delo in fotografira-
nje. Zbornik so udeleženci prejeli pred potovanjem. Na poti so si pomagali 
z žepno zloženko na osmih straneh: štiri strani so najpomembnejša dej-
stva o obiskanih državah, kratek slovar, primerjave s Slovenijo in napotki 
z terensko raziskovanje; na štirih straneh so na teren in obiske vezane 
naloge.
Udeleženci so se osredinili na tista opazovanja in raziskovanja, ki so 
omogočala nazorno, učinkovito in pregledno ugotavljanje geografskih 
procesov v pokrajini, ter spoznavanje tistih, ki so bliže zahtevanim ciljem 
učnih načrtov.
Ključna družbena spoznanja so bila usmerjena v:
– naselbinski in državni razvoj od srednjega veka prek hanzeatskega 
obdobja, severnih vojn – ko je ozemlje prehajalo iz nemških rok v 
švedske in ruske, prve svetovne vojne, omejene samostojnosti med 
Rusi, Nemci in Poljaki, druge svetovne vojne, sovjetizacije, samostoj-
nosti in pridruženja EU; (sliki 14 in 15)
– spremembe prometnih smeri in poti od rimskih časov do danes;
– trajektni promet in prestavljanje tovornih morskih pristanišč rečnih 
estuarijev na morsko obalo; (slika 3)
– poljska razdelitev in vpliv družbenih sprememb na preobrazbo kmetij-
stva;
– mestotvorni dejavniki treh prestolnic in drugih mest ob poti; (slike 4, 
10, 19 in 19)
– gospodarski, politični in kulturni vpliv na mestno arhitekturo;
– stavbna, kmečka in obrtna dediščina muzejev na prostem;
– vpliv religije na oblikovanje narodne zavesti; (slika 20)
– število, položaj in vloga ruske manjšine v treh baltskih državah;
– preobrazba industrije v zadnjih tridesetih letih;
– primerjanje slovenske srednje šole z latvijsko; (slika 8)
– turistična ponudba in razvoj ostalih terciarnih dejavnosti v obiskanih 
državah; (slika 6)
– nove meddržavne povezave in gospodarsko sodelovanje z njimi ter 
vpliv globalizacije na pokrajino baltskih držav.
Vsebina ekskurzije  
v baltske dežele
Pedagoški in 
spoznavni vidik 
ekskurzije v baltske 
dežele

[geografija v šoli] 
2-3·2014
113
Slika 1: 
Jezerce v kotanji meteoritskega kraterja 
Kaali na otoku Saarema. Ocenjena starost 
med 4 in 8 tisoč let.
Širimo obzorja
Ključna naravna spoznanja so bila usmerjena v:
– potovanje po stiku Baltskega ščita in Ruske plošče; (sliki 2 in 21)
– ledeniški in obledeniški (glacialni in periglacialni) ostanki kontinental-
ne poledenitve; (sliki 11 in 12)
– geološke plasti na pobočjih vrezanih rečnih dolin in klifih; (sliki 2 in 
17)
– pokrajinske procese v ravninski in nižinski pokrajini;
– obmorske procese, ki jih povzročajo majhna slanost, majhno plimova-
nje, šibki morski tokovi in zimska zaledenelost Baltika;
– barja; (slika 13)
– borealne gozdove; (slika 9)
– navidezno potovanje Sonca, točke njegovega vzhajanja in zahajanja, 
dolžino dneva in bele noči; (sliki 7 in 22) 
Slika 2: 
Klif Panga iz silurskega apnenca na 
otoku Saarema dokazuje, kako se plasti 
Ruske plošče rahlo dvigajo od jugovzhoda 
proti severozahodu – v smeri proti 
Fenoskandijski plošči. 

[geografija v šoli] 
2-3·2014
114
Širimo obzorja
– vpliv padca meteorita na spremembe v pokrajini; (slika 1)
– vpliv podnebja na vreme, segrevanje in ohlajanje morja ter z njim 
povezano amplitudo zračne temperature;
– vetrne preoblikovalne procese na Kurski kosi; (slika 6)
– naravno in družbeno ranljivost nekaterih ekosistemov;
– oskrbo z vodo v vetrni pokrajini; (slika 5)
– živalski, še posebej ptičji svet v baltskih državah; (slika 18)
Slika 4: 
Sodobni stolpnici v Klaipedi. Z novejšo 
arhitekturo in z obnavljanjem starih 
betonskih kolosov poskušajo baltske 
dežele prikriti obdobje sovjetske 
arhitekture.
Slika 3: 
Pristanišče v Klaipedi postaja eno 
najprodornejših in najhitreje rastočih 
baltskih luk in je skoraj dvakrat večje od 
koprskega.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
115
Slika 5: 
Pogled z najvišjega dela Kurske kose 
proti jugozahodu, kjer je ruska eksklava 
Kaliningrad. Ker je padavin zadosti, se 
prebivalstvo oskrbuje z vodo, ki se v 
sipinah zadrži nad gostejšo slano.
Širimo obzorja
– oblikovanje jantarja;
– način varovanja naravnih parkov in oblike njihove promocije ter obele-
ževanja, ponazarjanja in usmerjanja pozornosti za obiskovalce. (slike 
5, 17 in 18)
Od časa in možnosti je bilo odvisno, katere terenske metode so bile upo-
rabljene. Največkrat opazovanje, manjkrat merjenje in eksperimentiranje. 
Nekateri udeleženci so zbirali tudi kamnine za šolsko zbirko, večina jih je 
fotografirala in si priložnostno sposojala terenske pripomočke (kladivo, 
meter, kompas, razredčeno solno kislino, lupo, geološki zemljevid, termo-
meter, Vernierjev vmesnik s priključki za GPS, zračni tlak in temperatur-
nimi senzorji). V avtobusu in na terenu so v skupinah poskušali čim bolje 
odgovoriti na vprašanja iz zloženke.
Slika 6: 
Peščena plaža v Jurmali zjutraj, ko na njej 
še ni turistov. V lagunah se morje poleti 
segreje tudi do 22 stopinj Celzija.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
116
Širimo obzorja
Ob tem je ves čas potekala bogata razprava, katere metode bi uporabljali 
in kako, ko gredo na teren s svojimi učenci ali dijaki. Pogovarjali so se, 
katere bi poenostavili, katere naredili bolj nazorne, katere opustili. Ne-
odgovorjeno je ostalo vprašanje, ali so za šolsko rabo primernejše celo-
stne in problemske naloge, pri katerih se morajo učenci raziskovalnega 
postopka lotiti sami in oblikovati sklepe, ali strukturirane krajše naloge, 
pri katerih učitelj zastavi smisel in učence po korakih, s krajšimi nalogami 
in vprašanji ter navodili za uporabo pripomočkov, usmerja h končnemu 
cilju. Prevladalo je mnenje, da je v domači pokrajini smiselnejši razisko-
valni pristop, v tuji pokrajini pa opazovalno-preiskovalni, ki temelji na 
usmerjanju, saj bi bilo tudi denarno neodgovorno potovati in tvegati, da 
bodo nekateri učenci dognali bistvo, drugim pa se bo zaradi raziskovalne 
neveščosti bistvo izmuznilo.
Slika 8: 
Kamninska zbirka na srednji šoli v državni 
gimnaziji v mestu Valmiera, kjer je bil 
udeležencem predstavljen tudi latvijski 
šolski sistem.. (Foto: Ivica Krek)
Slika 7: 
Veliki gnomon, ki na Kurski kosi prikazuje 
višino in potovanje sonca, letne čase in 
smeri vzhajanja in zahajanja sonca.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
117
Slika 9: 
Nabiranje borovnic v borovem gozdu 
med Parnujem in Rigo. Gozdne sadeže 
ponujajo na tržnicah in kot osvežilo 
turističnih točk; iz njih izdelujejo tudi 
brezalkoholne in alkoholne napitke ter 
aromizirajo kozmetična sredstva.
Širimo obzorja
Udeleženci po ekskurziji pogrešajo sintetično predstavitev ekskurzije in 
strokovni povzetek, ki bi nastal na podlagi predhodne literature in teren-
skega raziskovanja, oplemenitenega z informacijami krajevnih vodičev; 
nekaj podobnega, kar z vodniki pripravlja ljubljansko geografsko društvo 
(Vintar, 2010). Tovrstni primanjkljaj poskušamo omiliti s tem besedilom.
 
Kakovost učiteljske ekskurzije je neposredno povezana s časom, sredstvi 
in prizadevanjem pedagoških svetovalcev in mariborske enote ZRSŠ. V 
preteklosti so bili pedagoški svetovalci štirje, zadnjih štirinajst let jih je 
četrtina manj; časa, ki jim ga delodajalec v letnem delovnem načrtu od-
reja za pripravljanje ekskurzij, je čedalje manj. Zato so upravičene kritike, 
zlasti učiteljev, da postaja ekskurzija čedalje manj terensko-raziskovalna 
in čedalje bolj potovalno-opazovalna; moti jih tudi, da se program kdaj 
Predlogi za prihodnje 
ekskurzije
Slika 10: 
Bolšji sejem v Parnuju, na katerem je 
mogoče najti odpadno kramo, delujoče 
aparate in simbole iz presdovjetske, 
sovjetske in posovjetske dobe, pohištvo, 
rezervne dele, konzervirano hrano in 
najnovejše azijske rekvizite, oblačila 
in elektroniko ter ponaredke svetovnih 
znamk.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
118
Širimo obzorja
prilagodi tistim, ki so na ekskurziji spremljevalci svojih učiteljskih oz. ge-
ografskih prijateljev. Organizatorji namreč pri oblikovanju programa lovijo 
ravnovesje med strokovno in turistično naravnanostjo ekskurzije, saj bi za 
povsem strokovno geografsko, ki bi se izognila turističnim zanimivostim in 
znamenitostim, dobili premalo prijav.
Vsako leto udeleženci predlagajo tudi obisk morebitnih prihodnjih pokra-
jin. Največ želja je bilo usmerjenih v skrajni latinskoameriški jug, v Argen-
tino in Brazilijo.
1. Brinovec, S. (2004), Kako poučevati geografijo: didaktika pouka. Ljubljana: 
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Viri
Slika 12: 
Balvani v severni estonski pokrajini. 
Večinoma so metamorfni. Največji imajo 
prek 50 metrov premera, prostornino prek 
1000 m
3
 in maso 2500 ton.
Slika 11: 
Severna obala Estonije z balvani, ki so 
ostali od kontinentalne poledenitve. Z 
njihovim datiranjem so ugotovili, da jih 
je ledenik prinesel z območja severne 
Finske.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
119
Slika 13: 
Visoko barje v Estoniji kot posledica 
presežka dotoka vode nad odtekanjem in 
izhlapevanjem. Nekdaj so šoto izrabljali za 
kurjenje, danes pa so barja zaščitena.
Širimo obzorja
2. Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F. (1997), Terensko delo: pedagoška 
delavnica. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
3. Urih, D. (2014), Maroko: dežela, kjer zahaja sonce – DVD. Vir: http://www.
urih.net/ (13. 10. 2014).
4. Vintar, Mally, K. (2010), Maroko. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
5. UČNI načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011), predmetna komisija 
Karmen Kolnik idr.. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za 
šolstvo; dostopno na http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuplo-
ads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Geografija_obvezni.pdf.
6. UČNI načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska gimnazija: 
obvezni predmet (210 ur), matura (105 ur) (2008), avtorji Alenka Dragoš idr. 
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo; dostopno na 
Slika 14: 
Srednjeveški grad Trakai je bil na 
jezerskem otoku idealno zaščiten pred 
plenilci in napadalci. V 17. stoletju so 
ga opustili, v 19. stoletju pa so ga začeli 
obnavljati, saj je simbol stare litovske 
državnosti.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
120
Širimo obzorja
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/pro-
grami/2008/Gimnazije/UN_GEOGRAFIJA_gimn.pdf.
7. UČNI načrt. Geografija: gimnazija: strokovna gimnazija: obvezni predmet 
(105–140 ur) (2008), predmetna komisija Igor Lipovšek idr. Ljubljana: 
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo; dostopno na http://
www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/progra-
mi/2008/Gimnazije/UN_GEOGRAFIJA_strok_gimn.pdf.
8. SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI), POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRA-
ŽEVANJE (PTI), KATALOG ZNANJA, GEOGRAFIJA, 68 ur; dostopno na http://
eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/KZ-IK/kz_geo_
ssi_pti_68.doc (27. 10. 2014).
Slika 16: 
Največja prestolnica, z največjim 
deležem ruske manjšine, z najmočnejšo 
pristaniško tradicijo, z najbolj 
kozmopolitsko podobo in raznovrstno 
arhitekturo zadnjih dveh stoletij je Riga.
Slika 15: 
Baročna palača Rundale, ki jo nekateri 
imenujejo latvijski Versailles. Načrte je 
napravil v Franciji rojeni italijansko-ruski 
arhitekt Francesco Bartolomeo Rastrelli, 
ki je načrtoval Zimski dvorec v Sankt 
Peterburgu.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
121
Slika 17: 
Gutmanova jama v rdečem devonskem 
peščenjaku ob reki Gauja. Na jamo je 
vezanih nekaj ljudskih zgodb, za geografe 
pa je zanimivejše, da je reka razkrila 
geološke plasti in jih tudi poimenovala.
Širimo obzorja
9. Klimogrami; dostopno na http://www.klimadiagramme.de/Europa/ljubljana.
html, (22. 6. 2014).
10. Hidrogrami dostopno na http://www.bafg.de/GRDC/EN/Home/homepage_
node.html in http://www.arso.gov.si/vode/ (22. 6. 2014).
Slika 18: 
Kolonije kormoranov na Kurski kosi s 
svojimi iztrebki povsem zadušijo in ogolijo 
gozd.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
122
Širimo obzorja
Slika 20: 
Križni grič pri mestu Šiauliai, kjer verniki s 
križi in napisi zaznamujejo svoje zahvale 
in priprošnje, postaja vse pomembnejše 
romarsko središče za katoličane iz 
srednje, vzhodne in severne Evrope. 
Slika 19: 
Zanimiva primerjava razmerja velikosti 
otroka in odraslega človeka, če ju postaviš 
na isto merilo – v parku v Tartuju.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
123
Slika 21: 
Na terenu nastala skica geoloških plasti 
Ruske plošče za boljše razumevanje 
reliefa ob obali in rekah Gauji in Daugavi.
Širimo obzorja
Slika 22: 
Na terenu nastala skica točk vzhajanja in 
zahajanja Sonca za 7. julij 2014. Ob njej 
je preprosto razložiti s kotnimi stopinjami 
tudi meščanski, navtični in astronomski 
mrak.
Priloge k članku Učiteljska strokovna ekskurzija so na str. 140-148.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
140
Širimo obzorja
UČITELJSKA STROKOVNA 
EKSKURZIJA
Igor Lipovšek
Primerjave
Država/pr. Estonija Latvija Litva Slovenija
Gl. mesto, lega, preb., 
n. m. v.
Talin; 59° S 24° V
430.000, 44 m
Riga; 56° S 24° V
700.000, 2 m
Vilna; 54° S 24° V
540.000, 162 m
Ljubljana; 46° S 15° V
300.000, 298 m 
Površina 45.200 km
2
64.589 km
2
65,300 km
2
20.273 km
2
Preb., % mestnega 1,300.000; 70 % 2,000.000; 68% 3,000.000; 67% 2,000.000; 52 %
Gostota poselitve 29 preb./km
2
34 preb./km
2
50 preb./km
2
98 preb./km
2
Narodna pripadnost 70 % Estoncev, 
25 % Rusov
62 % Latvijcev, 
27 % Rusov
84 % Litovcev, 6 % 
Poljakov, 5 % Rusov
83 % Slovencev, 2 % 
Srbov, 2 % Hrvatov
BDP/preb. 20.179 $ 16.138 $ 16.600 $ 23.702 $
Priloga: žepna zloženka
Zavod RS za šolstvo
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA V BALTSKE DEžELE – delovni list
Julij 2014

[geografija v šoli] 
2-3·2014
141
Širimo obzorja
Jeziki
1 lits = 0,3 € Uralski (ugro-fins-
ki) jezik
Baltski jezik Baltski jezik Južnoslovanski 
jezik
10 lits = 3 € (hea) päev (laba) diena geros dienos (Dober) dan
100 lits = 29 € Terviseks! Priekā! Į sveikatą! Na zdravje!
1 € = 3 lits palun lūdzu Prašom prosim
10 € = 35 lits aitäh paldies ačiū hvala
100 € = 345 lits Vabandust Atvainojiet atsiprašau oprostite
Morje Koper 10 °C / 28 °C Sloveenia Slovēnija Slovėnija Slovenija
Morje Talin 1 °C / 19 °C Leedu Lietuva Lietuva Litva
Morje Riga 0 °C / 21 °C Läti Latvija Latvija Latvija
Morje Klaipeda 2 °C / 21 °C Eesti Igaunija Estija Estonija
Talin21.6.04:03(36°)22:43(324°) hunt vilks vilkas volk
LJ 21.6. 5:11(54°) 20:57(306°) auto auto automobilis avto
LJ 10.7. 05:21(56°)20:53(304°) kus kur kur kje
Talin10.7.04:21(40°)22:31(320°) (kui palju) see 
maksab 
cik (tas maksā) kiek (tai kainuoja) koliko (stane)
Riga10.7.04:44(44°)22:13(316°) kunagi kādreiz kada nors kdaj
Vilna10.7.04:55(47°)21:52(312°) geograafia õpetaja ģeogrāfijas 
skolotājs
geografija moky-
tojas
učitelj geografije

[geografija v šoli] 
2-3·2014
142
Širimo obzorja
Podnebje
Klimogrami so povzeti po http://www.klimadiagramme.de/Europa/ljubljana.html, hidrogrami po http://www.bafg.de/GRDC/EN/Home/homepage_
node.html in http://www.arso.gov.si/vode/.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
143
Širimo obzorja
Vode
Plimovanje morja v Riškem zalivu 25 cm 
Valovi običajno dosežejo 4 m, ob nevihtah 8, rekordni 14 m.
Reka Daugava (Zahodna Dvina), ki se izliva v Riški zaliv, je dolga  
1000 km, njeno porečje obsega 90.000 km
2
, povprečni pretok 670 m
3
/s. 
Reka Narva je dolga 77 km (priteče iz Čudskega jezera), njeno porečje 
obsega 50.000 km
2
, povprečni pretok 400 m
3
/s.
Reka Sava je dolga 990 km, njeno porečje obsega 100.000 km
2
, pov-
prečni pretok 1560 m
3
/s.
Slanost Jadrana je 3,8–3,9 %.
Slanost Baltika je 0–0,7 % v zalivih z rečnim dotokom, s povprečju 0,8 %, 
v globinah 1,5–2,0 %. 

[geografija v šoli] 
2-3·2014
144
Širimo obzorja
Zgodovina
Estonija Latvija Litva
Gosteje naseljena po ledeni dobi. 
Naselbina Pulli na bregu reke Pärnu.
Naselitev po ledeni dobi
6500 let pr. n. š. – kundska kultura – 
srednja kamena doba. Ostanki tudi iz 
bakrene in železne dobe ter prehod 
od lova na kmetovanje. 
V obdobje okoli 3000 let pr. n. š. 
segajo najdeni ostanki protobaltskih 
ljudstev
Protoindoevropejce zaznajo pred pet 
tisoč leti. 
Na prehodu v naše štetje rast pre-
bivalstva, kasneje tudi vpliv Rima in 
prve omembe v zapisih. Tacit (98 n. 
š.) piše o estonskih plemenih. Eston-
ske Vikinge omenjajo skandinavske 
sage in tudi švedsko mesto Sigtuna 
naj bi leta 1187 oplenili Estonci. 
Uporabljali so bojne ladje piratike in 
trgovske ladje liburne.
Plemena trgujejo z jantarjem tako z 
Rimom kot z Bizancem.
Prva omemba Litve v nemškem roko-
pisu iz 11. stoletja.
Dolgo časa ohranjajo pogansko 
tradicijo z najvišjim bogom Tharap-
itom.
V 11. stoletju jih pokristjanjujejo misi-
jonarji in nemški križarji. 
Baltska plemena na ozemlju Litve 
združuje Mindaugas, ki ga kronajo za 
kralja 6. julija 1253.
Danci v 12. stoletju pokorijo Estonce. 
Reval (Talin) postane prestolnica 
Danske Estonije in v 13. stoletju 
vstopi v Hanso.
V srednjem veku del križarske države 
Terre Mariane; imenovane tudi 
Livonija. 
Albert Riški leta 1214 zgradi grad 
Turaida blizu Sigulde. Leta 1282 
Riga vstopi v Hanso.
V 14. stoletju postane ena največjih 
evropskih držav, segajoča od Baltika 
do Črnega morja; imela je večverski 
značaj in uporabljala slovanski rute-
nijski jezik in latinščino.
V 14. stoletju Danci prodajo vojvodi-
no Estonijo tevtonskemu redu.
V bitki pri reki Vorskli leta 1399 jih 
premagajo Mongoli. Zahvaljujoč 
dobri povezavi s Poljaki leta 1410 v 
bitki v Grűnwaldu premagajo tevton-
ske viteze.
Do konca srednjega veka ozemlje 
in ljudstva prehajajo iz rok v roke 
različnih vladavin.
Po livonijski (državljanski) vojni sever 
pokorijo Švedi – verska, gospodar-
ska, politična in socialna reformacija 
(»zlati stari švedski časi«), jug pripade 
poljsko-litovski kraljevini.
Večina ozemlja pripade kraljevini 
Poljske in Litve. Po poljsko-švedski 
vojni v 17. stoletju Riga postane 
središče švedske Livonije in največje 
švedsko mesto. Severni del se 
poluterani, južni pod vplivom poljskih 
jezuitov ostane katoliški.
Ob koncu 16. stoletja s Poljsko 
sklene državno zvezo.
Na začetku 18. stoletja s sporazu-
mom v Nystadu Estonija pripade 
Rusiji, vendar zgornji razred ohrani 
baltsko-germanski značaj.
V veliki severni vojni umre 40 
odstotkov prebivalstva, Rusija si 
leta 1710 vzame švedska ozemlja, 
od leta 1795 pa je vsa Latvija pod 
ruskim carjem, a ohrani del pravic 
z deželnim parlamentom in uradno 
nemščino. Peter Veliki je oboževal 
Rigo, njegova druga žena Marta (Ka-
tarina I.) je edina Latvijka, ki je nosila 
cesarsko krono.
Poljski kralj in veliki litovski vojvoda 
je bil voljen. Čas imenujejo »zlati 
svobodni čas«. Državo načne vojna s 
Švedi, razkosajo pa jo Rusija, Prusija 
in Avstrija v letih 1772–1795.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
145
Širimo obzorja
Sredi 19. stoletja narodni preporod 
kot odpor rusifikaciji.
V začetku 19. stoletja osvoboditev 
kmetov, nato krepitev domače 
buržoazije in politične težnje Ml-
adolatvijcev, ki so se spogledovali 
s slovanofili. Po nacionalni vstaji 
(1863), ki so jo zanetili Poljaki, se 
okrepi rusifikacija. Riga postane 
največje rusko pristanišče.
Dva neuspela upora Litovcev leta 
1831 in 1863 v carski Rusiji. Jezika 
se učijo na skrivaj. Rusi v strahu pred 
Nemci utrjujejo mejo; tudi z ogromno 
trdnjavo leta 1882 v Kaunasu. Veliko 
Litovcev se izseli.
Konec prve svetovne vojne sproži 
narodnoosvobodilno vojno proti 
Rusom in Nemcem. Po Tartujskem 
mirovnem sporazumu februarja 
1920 postane neodvisna in medn-
arodno priznana parlamentarno-
demokratična država. Gospodarska 
kriza jo oslabi.
Brest-litovski dogovor ob koncu 
prve vojne ustvari politični vakuum. 
Latvijski ljudski svet razglasi novem-
bra 1918 neodvisnost in postavi 
Kārlisa Ulmanisa za predsednika 
vlade. Rdeča armada okupira del 
Latvije, drugega nemški prostovoljci. 
Estonci in Latvijci premagajo nemške 
sile, Latvijci in Poljaki pa kasneje še 
Rdečo armado. 1. maja 1920 izvolijo 
ustanovno svobodno skupščino.
16. februarja 1918 razglasijo neod-
visno Litvo. Poljaki so si vzeli Vilno; 
Kaunas za 19 let postane prestol-
nica Litve. S klaipedsko vstajo leta 
1922 Litva pridobi, sklicujoč se tudi 
na Melemski sporazum iz leta 1422, 
nujno pristanišče. Mednarodne sile 
potrdijo enostranski akt. 22. marca 
1939 ga mora po Hitlerjevem ulti-
matu Litva predati Nemčiji.
V drugi svetovni vojni postane žrtev 
dogovora Molotov-Ribbentrop in 
izgubi 25 odstotkov svojega prebival-
stva. 
Leta 1934 Ulmanis izvede državni 
udar. Leta 1939 jo začne nadzirati in 
leta 1940 zasede Sovjetska zveza, 
leta 1941 Nemčija.
Sovjetska zveza z zavzetjem vzhodne 
Poljske »vrne« Vilno Litvi, a jo nasled-
nje leto okupira.
Po drugi svetovni vojni sovjetizacija 
dežele. Formalna neodvisnost 20. 
avgusta 1991. Leta 1994 jo za-
pusti zadnji ruski vojak. Leta 2004 
vključitev v EU in NATO. Od leta 2011 
ima evro.
Po drugi svetovni vojni v vseh 
baltskih državah »kulake« in »nacio-
naliste« deportirajo v gulage. Ljudska 
fronta Latvije osvoji marca 1990 v 
vrhovnem sovjetu 2/3 sedežev in 
maja razglasi neodvisnost. Sov-
jetska zveza odgovori z vojaško 
zasedbo nekaterih ključnih točk. 73 
odstotkov državljanov se odloči za 
samostojnost. Ker mnogi Nelatvijci 
ne sprejmejo državljanstva, jih je še 
danes 14 odstotkov (skoraj 300.000) 
»nedržavljanov«. Leta 2004 vključitev 
v EU in NATO. Od leta 2011 ima evro.
Gorbačov »dovoli« politična gibanja in 
Sąjūdis prepričljivo zmaga. V vrhov-
nem sovjetu Litve 11. marca 1990 
razglasijo neodvisnost. SZ ukrepa z 
vojaško, medijsko in gospodarsko 
blokado. 13. januarja v bojih umre 
skoraj 20 ljudi, skoraj tisoč jih je ran-
jenih. Naslednji mesec Litvo prizna 
Islandija, jeseni Rusija, ki umakne 
svojo vojsko leta 1993. Leta 2004 
vključitev v EU in NATO; leta 2007 
dobi schengenske meje.

[geografija v šoli] 
2-3·2014
146
Širimo obzorja
Pot, kot je naša, je težko do minute načrtovati vnaprej in je skoraj nemo-
goče predvideti, kje bomo opravljali terenske meritve in raziskave in kako. 
Zato bomo predvsem opazovali, komentirali in se držali načel:
1. Za vsak pojav, stvar, dogodek, dejavnost ipd., ki ga vidimo, bomo pos- 
kusili odgovoriti na temeljna geografska vprašanja: KAJ, KJE, ZAKAJ in 
KAKO (je bilo nekoč, bo v prihodnosti, deluje, poteka proces, bi izrabili 
(za poselitev, kmetijstvo, energetiko; za didaktično ponazorilo; za proda-
jo itn.); odpravili, popravili, nadomestili, preprečili, zaustavili, se izraža 
v pokrajinski podobi, bi potekal v Sloveniji oz. drugačni pokrajini itn.). 
Vsak ZAKAJ bomo razširili na: zakaj je tu cesta in zakaj tam mes- 
to, zakaj tu pašnik in zakaj tam njiva, zakaj tu jezero in tam reka ipd.
2. Vsako pokrajino bomo analizirali po Hettnerjevi metodologiji (pristopu): 
NARAVNOGEOGRAFSKE LASTNOSTI (relief, voda, podnebje, prst, rast- 
linstvo, živalstvo), DRUŽBENOGEOGRAFSKE LASTNOSTI (prebivalstvo: 
socialno-etnična podoba, dejavnostna podoba itn.; naselja, gospodarst- 
vo: kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, ribištvo, energetika, obrt, indus- 
trija, trgovina, promet, turizem, kvartarne dejavnosti; in iskali poveza-
ve ter medsebojne vplive (kako bližina vode vpliva na poselitev, kako 
naselje vpliva na degradacijo okolja (prsti, vode), kako relief vpliva na 
rastlinstvo, kako živalstvo na turizem ipd. Kombinacij je seveda (skoraj) 
neskončno, pomembno pa je izluščiti dominantne, ki nam o pokrajini 
sporočajo največ; z njimi največkrat tudi predstavljamo posamezno 
pokrajino, čeprav zapademo ob tem lahko tudi v stereotipe.
3. Poskusili bomo iz videza (vonja, zvoka, otipa, okusa; lahko tudi dožive-
tja) interpretirati pokrajino v čim bolj objektivni luči in razložiti geograf-
ske pojave in procese brez uporabe zahtevnih raziskovalnih metod.
Naloge za terensko delo
1. DAN: ponedeljek, 7. 7. 2014: LJUBLJANA Ú – MARIBOR – DUNAJ Ù – VILNA Ù – KLAIPEDA ×
V Ljubljani je te dni dan dolg 15 ur 
in pol, v Vilni 17 ur. Se vam zdi to 
logično in zakaj? Kako bo pozimi?
Kje je obdobje mraka (prehoda iz 
dneva v noč) daljše: v Ljubljani ali v 
Vilni?
Na geografski širini katerega britan-
skega mesta je Vilna; in na geograf-
skim dolžini katerega romunskega 
mesta?
Glede na poldnevniško oddaljenost 
ugotovite, koliko ur razlike je med 
Ljubljano in Vilno.
Odgovor: Poldnevniška razlika LJ – 
VI 
je .............. stopinj, to je ................ ur.
Kako sta se z letala razlikovala 
pogleda na dunajsko pokrajino in na 
vilensko pokrajino?
Primerjajte lego gradu Trakai in slov-
enskih gradov. Kateri so bili lokaci-
jski dejavniki za postavitev gradu? 
V čem se je spremenila pokrajina na 
poti od Vilne (notranjost) do Klai-
pede (ob morju)?
2. DAN: torek, 8. 7. 2014: KLAIPEDA Ú – NARODNI PARK KURSKA KOSA – SIGULDA ×
Primerjajte točnost 10-dnevne vre-
menske napovedi, ki je označena v 
naslovu s simboli ÕÖ×ÙÚ.
Primerjajte cene (bencina, izdelkov v 
izložbah) s cenami v Sloveniji.
Ugotovite lokacijske dejavnike za 
Klaipedo.
Razložite nastanek Kurske kose. Primerjajte Baltik z Jadranom. Ali se pokrajinska podoba Litve razli-
kuje od podobe Latvije in kako?

[geografija v šoli] 
2-3·2014
147
Širimo obzorja
3. DAN: sreda, 9. 7. 2014: SILGULDA Ö – NARODNI PARK GAUJA – TARTU Ö
Katere so kamnine v narodnem 
parku Gauja?
Katera slovenska pokrajina je naj- 
bolj podobna latvijski in zakaj? 
Opišite ali skicirajte (fotografirajte) 
obliko podeželskih naselij in domov 
in stavb ob cesti.
Ali se poljska razdelitev razlikuje od 
poljske razdelitve v Sloveniji in kako?
Katere makro- in mikroreliefne ob-
like opažate ob poti?
Kateri in kakšen gozd je ob naši 
poti?
4. DAN: četrtek, 10. 7. 2014: TARTU Ö – NARODNI PARK LAHEEMA – TALIN Ö
Ali se litovska obala razlikuje od 
estonske in kako?
Katere so najpomembnejše geograf-
ske zanimivosti narodnega parka 
Laheema?
Kakšen je mestni tloris Talina?
Katere arhitekturne elemente iz sov-
jetskega časa opazite v Talinu?
Kakšna je po vaše opazovana pokra-
jina pozimi?
Kateri tuji jeziki prevladujejo na 
talinskih ulicah?
5. DAN: petek, 11. 7. 2014: TALIN Ö – OTOK SAAREMAA – PÄRNU Ö
Katere predstavitve ali stavbe 
so v skansnu na vas naredile 
najmočnejši vtis?
Kakšen je videz, vonj, slanost in 
temperatura Baltika, če ga primer-
jate z Jadranom?
Kako zgleda tipično tradicionalno 
ribiško naselje?
Ugotavljajte, kateri je glavni grad-
beni material za enodružinske 
stanovanjske hiše v Estoniji?
V čem se razlikujeta obmorski 
turistični kraj v Estoniji od sloven-
skega?
Katere tipe reliefa smo doslej 
spoznali na poti?
6. DAN: sobota, 12. 7. 2014: PÄRNU Ö – RIGA – JURMALA – RIGA Õ
Koliko je bila doslej najnižja/najvišja 
izmerjena nočna in koliko dnevna 
temperatura? 
S katerimi geografskimi elementi bi 
lahko podkrepili oznako, da je Riga 
najpomembnejše mesto baltskih 
držav?
Kako se razlikujeta letoviški kraj v 
Latviji in v Estoniji?
Izberite tri arhitekturne zanimivosti 
Rige in jih postavite v časovno prim-
erjavo z zanimivostmi Ljubljane ali 
Maribora ali …
Opišite prometni pomen reke 
Daugave.
Premislek: Katere meritve, opa-
zovanja in eksperimente bi še 
morali napraviti ob poti, da bi dobili 
celovitejši vpogled v geografske 
značilnosti?
Katere opravljene bi lahko opustili 
in zakaj?

[geografija v šoli] 
2-3·2014
148
Širimo obzorja
7. DAN: nedelja, 13. 7. 2014: RIGA Õ – NP KEMERI – RUNDALE – ŠIAULIAI – VILNA Ö
Kako smo na naši sedemdnevni poti 
lahko s pogledom skozi avtobusna 
okna ugotovili geografsko zakoni-
tost, da je rastlinstvo odvisno od 
(količine) padavin, reliefa (nagnjen-
osti, kamnin, nadmorske višine), 
vode in prsti?
Ali gre predvsem za vpliv človeka?
Od kod izviri mineralne vode v Prib-
altiku?
Kateri bi bil tipični spominek, ki bi 
ga prinesli prijateljem z Baltika?
Kako se z oddaljenostjo od mestnih 
središč spreminja arhitektura hiš? 
Je opazen prepad med standardom 
središčnih mestnih in obrobnih 
podeželskih naselij?
Kako se latvijski zdraviliški kraj raz-
likuje od slovenskega (npr. Rogaške 
Slatine ali Radencev)?
Katere stvari, ki smo jih videli ali 
doživeli na potovanju, odstopajo od 
predstav v učbenikih, vodnikih in 
propagandnih sporočilih?
8. DAN: ponedeljek, 14. 7. 2014: VILNA Ö – DUNAJ Ö – MARIBOR Ö – LJUBLJANA Ö
Katere so značilnosti litovskega 
romarskega kraja?
Katere izkušnje in znanje z ekskurzi-
je bom najprej uporabil pri pouku?
Kateri stereotipi o Baltiku so se nam 
razblinili, kateri utrdili? Katere pred-
stave ali informacije o Baltiku lahko 
sedaj zrelativiziramo?
Katere religije smo spoznali na 
potovanju?
Kako bi iz pokrajinske podobe 
ocenili gospodarsko razvitost in moč 
baltskih dežel?
Kako se dejstvo, da imajo Slovenija, 
Estonija, Latvija in Litva različen 
BDP, kaže v pokrajinskih razločkih 
med državami?