225
Shod sadjarjev v Novem mestu.
Piše se nam iz Novega mesta : Kakor nam je tukajšnja kmetijska podružnica pred nekoliko leti jako po-dučno in zelo obiskano prešičjo razstavo in pred dvema letoma velezanimivo vinarsko razstavo in vinarski shod priredila, tako je ena izzborovanjem sadjarejev popolen uspeh dosegla. Iz vseh krajev prelepe Dolenjske došli so ta dan v Novo Mesto sadjarski veščaki, sadjarji, posestniki, duhovniki in učitelji, da se posvetujejo na tem shodu, kako naj se sadjarstvo na Dolenjskem povzdigne.
Okoli 10 ure dopoludne zbrali so se v dvorani gostilne g. Tučekove vsi došli sadjarski veščaki, sadjarji in poslušalci, kateri so k zborovanju prišli, tako, da je bilo pred začetkom zborovanja nad 70 udeležencev; med njimi smo opazili zastopnika glavnega odbora c. kr. kmetijske dr užbe g. ravnatelja G. Pirca, g. nadučitelja J. Zirovnika, gg.: B. Skalickega c. kr. tehničnega voditelja del zoper trtno uš, J. Beleta, deželnega potovalnega učitelja za sa— djarstvo na Spodnjem Štajarskem, F. Gombača deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo, A. Wutscherja iz St. Jerneja na Dolenjskem, I. Rudeža s Tolstega vrha, oba veleposestnika in sadjarska veščaka. F. Perkota trgovca in posestnika v Novem mestu, vse učitelje deželne kmetijske šole na Grmu, obilo duhovščine, narodnih učiteljev in posestnikov iz novomeškega in krškega političnega okraja.
Ob polu 11. uri otvori zborovanje načelnik podružnice novomeške g. pristav V. Rohrman s prisrčnim pozdravom na vse obilo došle udeležence ter predlaga, da se naj imenuje predsednikom g. vodja R. Dolenc, kar se je soglasno zgodilo, (j. R. Dolenc, zahvaljujoč se za izkazano mu čast, v kratkih besedah povdarja veliki pomen sadjarstva za povzdigo narodnega blagostanja in preide potem na izvrševanje dnevnega   reda,   katerega I. točka se je gla-b]
sila: Kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za pridelovanje sadja in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in pospeševati sadno kupčijo? O tem vprašanju govorili in podali so svoje strokovnjaško mnenje gg.: R. Dolenc, V. Rohrman, B. Skalicky, F. Gombač, Pogačnik (učitelj na Čatežu) G. Pire, Wutscher in tudi drugi. Vsebina njih govorov in njih strokovno mnenje kulminira v sledečih izrekih: Vsa Dolenjska razdeli naj se v dva dela, v jednem in sicer na Belo kranjskem, goji naj se poleg navadnega sadja tudi fino namizno sadje, posebno breskve in marelice; v vsem ostalem Dolenjskem goji naj se samo navadno sadje. Vsa Dolenjska je za sadjarstvo ugodna, kjer je nje zemljina sestavina prava t. j. da ni preplitva ali prodnata; posebno ugodno ležo imajo nekatere doline v krškem političnem okraju okoli Bučke, Škocijana, Mokronoga, Boštanja v novomeškem okraju okoli Novega Mesta, Čateža pri Trebnjem, Toplic, Čer-mošnic in v črnomaljskem okraju od Dragatuša do Vinic. Za Dolenjsko naj država po vzgledu c. kr. gozdnih drevesnic osnuje veliko c. kr. sadno drevesnico, ako pa to ne bi bilo mogoče, da se subvencionirajo okrajne, šolskih vrtov in javne drevesnice; *za povzdigo sadjarstva naj se nastavi po vzgledu Štajerske in drugih kronovin potovalni učitelj za sadjarstvo, kateri naj bi s podukom in z vzgledom v svoji drevesnici, z oddajo velike množine sadnih dreves sadjarstvo povzdignil. Isti naj bi javne in drevesnice šolskih vrtov nadziral in naj bi ob jednem predlagal, katere in v koliki meri naj se subvencionirajo. Za povzdigo sadjarstva je nadalje neizogibno potrebno, da se zopet oži ve učiteljski tečaji za sadjarstvo, kateri naj bi po jeden teden trajali in ki naj bi jih vodil potovalni učitelj za sadjarstvo. Ta naj bi imel svoj sedež v Novem Mestu. Za povzdigo sadjarstva je potrebna prememba lovskega zakona. Jako važen faktor, da se nam sadno drevje pred obilico škodljivih mrčesov obvaruje je negovanje naših ptičev, v tej zadevi naj se tem prijateljem sadnih dreves v zimskem času žito poklada. Izda naj se popularno spisana knjižica o sadjarstvu. O II. točki dnevnega reda: »Katera sadna plemena in katere vrste sadja naj se po teh krajih za-sajajo, v veliki meri, da se povzdigne sadna kupčija in sadjarstvo postane bolj dobičkonosno ?" govorili in stavili so svoje predloge sledeči gg. strokovnjaki: R. Dolenc, V. Rohrman, I. Gombač, B. Skalicky, I. Gebauer (nad-učitelj v Žužembergu) Povše (kaplan v Žužembergu) Ka-linger (upokojeni učitelj na Derski pri Novem mestu). Njih izreki so: Za Dolenjsko veljajo naj ta pravila: 1.) Črešnje vzgajajo naj se v onih krajih, kjer so zatišja in v bližini gozdi, ker tam najbolj vspevajo; 2.) Namesto češpelj, katere nam je v novejšem času na njej se nahajajoča glivica popolnoma uničila, tako, da nam je ta sad popred na leto nad 80.000 centov samo suhih češpelj donašal — sadijo naj se Wašingtonove slive, katere so itak za pridelovanje slivovke izvrstne. Podružnice naj osnujejo vzgledne sušilnice. 3.) Oreh sadi naj se povsod, kjer ne pozebe. 4.) Jabolka naj se v posebno veliki meri vzgajajo in sicer sledeče vrste: a) dolenjska voščenka, ) velik a zlata zimska parmena, c) štetinec (tu di čebular
226
imenovan), d) velika kaselska rajneta, e) blenheimska rajneta, f) češki devičnik ali rudeči iz Lož imenovan, g) Landsberška rajneta ali zmika, h) Kanadska rajneta. Te vrste so priporočene za vse kraje in za vsako ležo na Dolenjskem, poleg tega zamore se še posebno fino namizno sadje še tam vzgojevati, kjer leža in razmere ugajajo. S tem je bil dnevni red rešen in g. predsednik zahvalil se je vsem gg. veščakom, in vsem udeležencem zborovanja za njihov trud, da se je moglo isto tako korenito in strokovnjaško vršiti, ter je zborovanje zaključil. Med zborovanjem počastil je istega odposlanec c. kr. okrajnega glavarstva g, c. kr. okrajni komisar Kresse. Po zborovanju vršil se je prijateljski sestanek v gostilni g. Tučekove in gostilni g. I.Zurca, kjer se je v ožjem krogu govorilo o ravno završenem dnevnem redu.
Kmetijska podružnica v Novem Mestu in posebno nje načelnik g. V. Rohrman zadobil si je s svojim obilnim trudom, da se je to zborovanje tako vspešno vršilo, velike zasluge in zasluži za svoje delovanje v prospeh kmetijstva javno zahvalo. Merodajnih faktorjev naloga bodi, da se sklepi dolenjskih sadjarskih veščakov v prospeh sadjarstva praktično izvrše!