651ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Zelo je skraj{an referat L. Szarke: Ureditveni na~rti ministrstva za narodnosti pod vodstvom Oszkárja Jászija konec leta 1918. Upravi~eno, ker o slovenski manj{ini sploh ne govori, ~eprav je Jászi poznal Slovence. ^lanek L. Benceja: Z obrobja v manj{ino (Gospodarski zlom Mad‘arov v Sloveniji po Trianonu) delno ponavlja v drugih referatih omenjena dejstva, delno pa obravnava samoumevno obrobno vpra{anje. Avtor zloglasne knjige, izdane pred nekaj leti v isti zalo‘bi, T. Zsiga, je imel za potrebno, da ponovi nekatera dejstva iz knjige, nekaj nestvarnih trditev pa nanovo postavi, zaradi ~esar ga je zavrnil naslednji referat. Zsiga je naslovil svoje pisanje “Prebivalstvo pokrajine ob Muri in trianonska mirovna pogodba” in le ponavlja nekatere teze svoje knjige. Na to mu takoj odgovarja naslednji referat Imreja Szilágyija: Kon~no je ~as urediti na{e zadeve (Misli ob razpravi Zsiga Tibor – Vilko Novak)”. Avtor naravnost pove v prvem stavku: “Med mad‘arskimi razumniki vlada dokaj velika zme{njava v zvezi s Slovenci na obmo~ju zgodovinske oz. sedanje Mad‘arske, kar {e dodatno stopnjujejo neodgovorne izjave posamez- nikov”. O Zsigi pa pravi: “ ... saj ne pozna ne slovenske strokovne literature, ne velikega dela mad‘arske literature o tej temi. Zato je tudi njegov pristop k vpra{anju pristranski” in navaja njegovo trditev v polemiki s Kozarjevo ob izidu njegove knjige, da je “krajevna imena vedno treba pisati v obliki, kot so jih v danem zgodovinskem trenutku uradno uporabljali”. Ironi~no imenuje Zsigo: “^e bi znameniti kandidat zgodovinskih znanosti imel prav, bi potem morali mad‘arskim zgodovinarjem izre~i zelo ostre graje.” In naprej, ko graja njegovo nedosledno rabo imena “Vendi” za prekmurske Slovence, ga obsodi: “Kaj takega lahko zapi{e le tisti, ki ne pozna strokovne literature ... “ In {e dalje ga ironizira: “Strokovnjak za vendska vpra{anja ... “ in “Zsiga o teh vpra{anjih torej govori zmedeno ... “; “ ... in prav bi bilo, ~e bi poznal tudi slovensko strokovno literaturo ... “ Doslej se moramo z vso to referentovo kriti~nostjo kajpak strinjati, saj smo isto o~itali Zsigi ob njegovi knjigi. Tu pa pride do nesporazuma med referentom in podpisanim. On pravi proti koncu: “Odcepitev Prekmurja pa je kljub temu vpra{anje, s katerim se tudi Novak te`ko soo~a. Res je sicer, da Novak ni zgodovinar (to odklanjam, ker sem opravil na univerzah izpite iz zgodovine, pisal in urejal poleg literar- nozgodovinskih tudi splo{no zgodovinske razprave! V.N.), vendar se moramo zamisliti nad enim njego- vim vpra{anjem. Novak o~ita Zsigi trditev, da so Prekmurje priklju~ili k Sloveniji v nasprotju z `eljami prebivalstva ... . Novak ... pa se spra{uje: proti `elji katerega prebivalstva je pri{lo do odcepitve.” Nato referent na{teva mirovne pogodbe, ki so bile nepravi~ne za Slovence: “^e je ta vidik upravi~en s slovenske strani, potem moramo dovoliti tudi Mad`arom, da govorijo o krivicah, ki so se jim zgodile.” Nisem se nikoli izjavljal o upravi~enosti trianonske pogodbe do Mad`arov, opozarjam pa tu, da je v nekaterih mad`arskih vaseh okoli Lendave, ki jih Mad`ari terjajo zase, naseljenih tóliko Slovencev, – podobno na severnem ozemlju okoli Hodo{a – da je te`ko dolo~iti “pravi~no” mejo z ravnilom, pa naj se imenuje referendum ali kako druga~e. Slovencem je z razumevanjem in poznavanjem zgodovine naklonjen tudi slede~i referat Gy. Bekeja: Trianon in nagodba iz leta 1867. Informativen je tudi poslednji referat v knjigi A. B. Székelya: Civilna mo‘nost za preseganje Trianona: domoznansko gibanje. V i l k o N o v a k M i r o s l a v S t i p l o v { e k, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno- kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2000. 497 strani. Osnovne prepoznavne kvalitete ustvarjalnega zgodovinarja so nedvomno nenehne raziskovalne po- globitve njegovega zgodovinskega védenja in v njih utemeljena nova historiografska dejanja. Táko dejanje je vsekakor monografija prof. dr. Miroslava Stiplov{ka Slovenski parlamentarizem 1927–1929, ki se pridru‘uje avtorjevim dosedanjim obse‘nim monografskim in drugim problemskim obravnavam ([lan- drova brigada, Lj–Mb 1971; Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922, Lj 652 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 1979; Bojna pot [landrove brigade, Lj 1983; Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Sloven- skem, Mb 1989). Dr. Miroslav Stiplov{ek, redni profesor slovenske zgodovine in zgodovine jugovzhod- ne Evrope od konca prve svetovne vojne do leta 1941 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je z omenjeno monografijo, ob svojih ‘e obstoje~ih tematskih poglobitvah v novej{o slovensko zgodovino (zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, narodnoosvobodilnega boja v letih 1941–1945, zgodovino Slovencev v prvi jugoslovanski dr‘avi), osredi{~il sedanji vsebinski sklop svojega znanstveno-raziskovalnega dela: obravnavo vpra{anja udejanjanja slovenske samouprave v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato v Kraljevini Jugoslaviji. O tej problematiki je doslej prof. Stiplov{ek objavil ‘e ve~ temeljnih razprav. Med njimi moramo omeniti zlasti naslednje: Prizadevanja za avtonomijo Slovenije od ustanovitve jugoslovanske dr‘ave do kraljeve diktature (1918–1929) (^ZN 1994/1); Avtonomisti~na prizadevanja v skup{~inah ljubljanske in mariborske oblasti (1927–1928) in banskem svetu Dravske banovine (1931–1941) (Slovenci in dr‘ava, Lj 1995); Slovenska ljudska stranka in uvedba oblastnih samouprav leta 1927 (PNZ, 1995/1–2); Die verfassungsrechtliche Lage und die Autonomiebestrebungen Sloweniens im jugoslawiscehen Staat 1918–1941 (Österreichische Osthefte 1997/1); Ukinitev oblastnih samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine leta 1929 (PNZ 1997/2); Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slovenije ob sprejemanju prve jugoslo- vanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah 1921–1922 (Miku‘ev zbornik, Lj 1999); Prizade- vanja samouprav ljubljanske in mariborske oblasti za gospodarski in socialni napredek Slovenije jeseni 1927 (Gestrinov zbornik, Lj 1999). O vsebinski razse‘nosti monografije Slovenski parlamentarizem 1927–1929 najpovedneje govori njen podnaslov: avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ta prizadevanja je avtor preu~il s svojo veliko zavezanostjo znanstveno-raziskovalni akribiji, saj, kot opozarja v predgovoru (str. 9–13), njegovo delo poleg zgodovinopisno ‘e uporabljanega gradiva Arhiva Republike Slovenije v glavnem temelji »v obse‘nem, doslej raziskovalno {e neizrabljenem gradivu« ARS (fondov Oblastnega odbora ljubljanske in Oblastnega odbora mariborske oblasti), »ki obsega skupaj kar 379 fasciklov« (str. 10). V omenjenem gradivu so najpomembnej{i stenografski in uradni zapisniki sej ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine v ~asu njunega obstoja (v letih 1927–1929), ki vsestransko osvetljujejo njuna prizadevanja po ~im bolj avtonomnem urejanju vseh za razvoj Slovenije pomembnih dejavnosti in ustanov. Monografija Slovenski parlamentarizem 1927–1929 obravnava delovanje t. i. oblastnih samouprav in prek njih vpra{anje uresni~evanja nekaterih vidikov avtonomizma in parlamentarizma na Slovenskem konec dvajsetih let. Oblastne samouprave so delovale v okviru t. i. oblastí – izraz je bil povzet iz srbskega jezika – to je najve~jih upravno-teritorialnih enot, na katere je bilo, v skladu s centralisti~no Vidovdansko ustavo iz leta 1921, razdeljeno jugoslovansko dr‘avno ozemlje. Vidovdanska ustava je Kraljevino SHS obravnavala kot enoten dr‘avnopraven teritorij in je mimo vseh narodno-zgodovinskih meril uzakonila razdelitev dr‘ave na posamezne oblastí; te so smele imeti najve~ 800.000 prebivalcev, oblikovane pa so morale biti le po naravnih, socialnih in gospodarskih kriterijih. Ustava je tudi dolo~ala, da vsaki oblasti kot predstavnik osrednje vlade na~eluje véliki ‘upan. Dr‘ava je bila razdeljena na 33 oblastí, med njimi sta bili dve – ljubljanska oblast in mariborska oblast – na slovenskem ozemlju. Ljubljanska oblast je obsegala ozemlje nekdanje de‘ele Kranjske in hrva{ki okraj Kastav, mariborska pa ozemlje nekdanje de‘ele [tajer- ske ter Prekmurje in pa hrva{ko Medjimurje. Slovenija je bila s tem upravno razkosana na dva dela, kar je Slovencem odvzemalo eno od osnovnih mo‘nosti za skladen nacionalni razvoj – to je celovitost lastnega narodnega ozemlja. Ustava je oblastem omogo~ala, da prek voljenih skup{~in samoupravno urejajo nekatere pokrajinske gospodarsko-socialne in kulturno-prosvetne zadeve. Pri tem je za oblastne samou- prave dolo~ila razli~ne oblike nadzora osrednjih oblasti, ki so lahko neposredno in prek vélikih ‘upanov prepre~ile izvajanje njihovih sklepov. Uvedba oblastnih samouprav, do katere je pri{lo po volitvah v oblastne skup{~ine 23. januarja 1927, je kljub navedenim omejitvam pomenila delno ubla‘itev ostrega centralisti~nega dr‘avnopravnega sistema Vidovdanske ustave. Tako lahko o ~asu njihovega delovanja – od formalnega konstituiranja 23. februarja 1927 do uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929, ko so bile oblastne skup{~ine ukinjene – govorimo tudi kot o ~asu, ko je med vojnama za‘ivel slovenski parlamentarizem. Od tod tudi knjigi njen naslov. Osrednji dejavnik delovanja obeh slovenskih oblastnih skup{~in in njunih izvr{ilnih organov – obla- stnih odborov – je bila najmo~nej{a politi~na stranka – avtonomisti~na Slovenska ljudska stranka –, ki je 653ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) na oblastnih volitvah zmagala z absolutno ve~ino. Ker je SLS ocenila, da lahko v obstoje~ih politi~nih razmerah prek oblastnih samouprav vsaj deloma uresni~i svoje avtonomisti~ne zamisli ter hkrati tudi svojo oblastno dominacijo v Sloveniji, je februarja 1927 stopila tudi v vlado. Na vpra{anje, kaj je Slovenska ljudska stranka, ki je edina med slovenskimi avtonomisti~no usmer- jenimi strankami imela tudi stvarne politi~ne mo‘nosti, da poskusi uresni~iti slovenske narodnoavtono- misti~ne te‘nje, storila, da bi jih lahko v okviru jugoslovanske centralisti~ne dr‘avno-politi~ne realnosti tudi uresni~ila, odgovarja monografija Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtor v prvem poglavju (str. 15–74) najprej predstavi veliko slovensko samostojnost v okviru novembra 1918 obstoje~e posebne dr‘ave habsbur{kih Jugoslovanov – Dr‘ave Slovencev, Hrvatov in Srbov – in ‘e takrat obstoje~e zamisli, da bi se upostavil slovenski nacionalni parlament. Nato ori{e prizadevanja za avtonomijo Slovenije po ustanovitvi Kraljevine SHS 1. decembra 1918. Prizadevanja, v okviru katerih je bila februarja 1919 spro‘ena tudi zahteva po oblikovanju samostojnega slovenskega pokrajinskega parlamenta, niso bila uspe{na. Kljub naporom SLS v delno avtonomni De‘elni vladi za Slovenijo, posebej pa {e v Ustavodajni skup{~ini, je bila Slovenija s sprejemom Vidovdanske ustave vpeta v strogo centralisti~ni dr‘avni sistem. S tem pa je postalo vpra{anje slovenskega avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa osrednji problem tedanje slovenske politike. Avtor zato predstavi poglede takratnih slovenskih politi~nih subjektov na vpra{anje upravne razdelitve dr‘ave na oblastí in na ustavnopravni polo‘aj Slovenije v letih do volitev v oblastne skup{~ine januarja 1927. Ob tem posebej opozarja na volitve v Narodno skup{~ino Kraljevine SHS leta 1923 in 1925, na katerih je z zahtevo po upostavitvi zakonodajne avtonomije upravno enotne Slovenije SLS zmagala z absolutno ve~ino. Prizadevanja SLS za uspeh na volitvah v oblastne skup{~ine avtor predstavi v drugem poglavju (str. 75–122), v katerem podrobno prika‘e tudi poglede drugih slovenskih strank na vpra{anje oblastnih samouprav pred volitvami v oblastne skup{~ine. Rezultate volitev natan~no raz~leni, tako kot tudi kasnej{i vstop SLS v vlado in njene priprave na prve seje oblastnih skup{~in ljubljanske in mariborske oblastí. Z izvolitvijo predsedstev oblastnih skup{~in in oblastnih odborov ter imenovanjem obeh vélikih ‘upanov iz vrst SLS, kar je slednja dosegla po svojem vstopu v vlado, je bila uveljavljena njena oblastna dominacija v Sloveniji. Obenem pa se je za~elo tudi obdobje stopnjevanih prizadevanj Slovenske ljudske stranke, da bi v Sloveniji pod njenim absolutnim vodstvom prek oblastnih samouprav ~im bolj samostojno urejali pomembne gospodarsko-socialne in kulturno-prosvetne zadeve, ki jih je centralisti~na dr‘avna uprava ve~ let neustrezno re{evala ali zanemarjala. Avtor delovanje oblastnih samouprav temeljito predstavlja v tretjem, ~etrtem in petem poglavju (str. 123–192; 193–268; 269–302), ki so jedrni del njegove monogra- fije. V njih podrobno raz~lenjuje razvoj in utrjevanje oblastne samouprave v ~asovnem okviru treh zase- danj ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine: prvega, od 23. februarja do 5. novembra 1927, druge- ga, od 5. novembra 1927 do 5. novembra 1928, in tretjega, od 5. novembra 1928 do uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929. Raz~lemba delovanja obeh slovenskih oblastnih skup{~in poka‘e njuno izjem- no ustvarjalno voljo dose~i, da bi se polo‘aj Slovenije, kolikor je le bilo mogo~e, pribli‘al narodnim avtonomisti~nim ciljem. Avtor natan~no prika‘e, kako sta obe slovenski samoupravi v prvi polovici leta 1927 od ljubljanskega in mariborskega vélikega ‘upana prevzeli vrsto pristojnosti: nadzor nad ob~inami, okrajnimi zastopi in okrajnimi cestnimi odbori in upravljanje biv{e de‘elne imovine. Kasneje sta organi- zirali tudi svoje oblastne denarne zavode. V ~asu, ko je bila SLS {e v vladi – do srede aprila 1927 – je Narodna skup{~ina slovenskima oblastnima skup{~inama dala tudi pravico, da v mejah ustave in dr‘avnih zakonov spreminjata, dopolnjujeta in razveljavljata biv{e de‘elne zakone. S tem je bila slovenskima oblastnima skup{~inama omogo~ena raz{irjena uredbodajna pristojnost. Po sklenitvi znanega Blejskega sporazuma med SLS in velikosrbsko Narodno radikalno stranko julija 1927, na osnovi katerega je SLS po ponovni absolutni zmagi na volitvah v Narodno skup{~ino septembra 1927 zopet stopila vlado in v njej ostala do kraljeve diktature, je pri{lo do prenosa {tevilnih pristojnosti in ustanov od posameznih ministrstev na slovenski oblastni samoupravi. V tem pogledu je bilo sodelovanje SLS v vladi za Slovenijo nedvomno koristno. Ljubljanska in mariborska oblastna samouprava sta od ministrstva za zdravstvo ‘e oktobra 1927 prevzeli skoraj vse pristojnosti na podro~ju zdravstva. Konec leta 1927 pa sta od vseh samouprav v dr‘avi od posameznih resornih ministrstev prevzeli tudi najve~ zadev in ustanov na podro~ju javnih gradenj, kmetijstva, neagrarnih panog, zdravstva in socialnega skrbstva. Prav tako sta bila njuna oblastna prora~una za leto 1928 in 1929, s katerima sta si zagotovili gmotne temelje za svoje delovanje in ki sta bila med najvi{jimi v dr‘avi, od ministra za finance potrjena hitro in brez zapletov. Pri 654 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) tem pa so centralisti~ne oblasti uspele dose~i svoj cilj, to je razbremenitev obveznosti osrednjega prora~una pri financiranju posameznih oblastí. Tako je celo vladna SLS za prenesene zadeve iz osrednjega prora~una uspela dobiti le pribli‘no tretjino sredstev. Tiste samouprave, med katerimi sta posebej izstopali slovenski, ki so hotele uspe{no izvajati svoje naloge, so tako morale pri oblikovanju svojih prora~unov poiskati prete‘no lastne vire. To je pomenilo dodatno dav~no obremenitev prebivalstva. Obe slovenski samoupravi sta leta 1928 po posebnem pooblastilu Narodne skup{~ine edini v dr‘avi dobili tudi pravico spreminjati nekatere pomembne naredbe povojnih slovenskih vlad. S tem pa sta slovenski oblastni skup{~ini edini imeli pravico sprejemati tudi uredbe z zakonsko mo~jo oziroma sta de facto za~eli izvajati celo omejene zakonodajne funkcije. Ta privilegij je bil, enako kot prenos ve~jega {tevila zadev in ustanov iz dr‘avne uprave na slovenski oblastni samoupravi, pogojen s sodelovanjem SLS v vladni koaliciji. Vse to je pomenilo asimetri~no udejanjanje oblastne samouprave, kar so odlo~no kritizirali zlasti na Hrva{kem, kjer so predstavniki centralisti~nih oblasti ovirali njeno delovanje. Uvedba diktature je kon~ala slabo dvoletno obdobje, ko so Slovenci – zlasti na gospodarsko-social- nem podro~ju – veliko pomembnih zadev v znatni meri upravljali sami. Kako so pozitivno u~inkovale posledice uspe{nega delovanja slovenskih oblastnih samouprav {e v prvem letu diktature, ko sta nekdanja vodilna funkcionarja ljubljanske in mariborske oblastne samouprave, dr. Marko Natla~en in dr. Josip Leskovar, postala oblastna komisarja, je avtor prikazal v {estem, sklepnem poglavju svoje monografije (str. 303–350). V njem je predstavljeno tudi nadaljevanje slovenskih avtonomisti~nih prizadevanj v okviru skromnih pristojnosti banskega sveta Dravske banovine v tridesetih letih. Toda za leta 1927–1929, na katera je osredoto~ena avtorjeva monografija, je bilo bistveno, da sta bila upostavitev in delovanje ljubljan- ske in mariborske oblastne samouprave edina oblika udejanjenja slovenskih avtonomisti~nih te‘enj v pogojih centralisti~nega dr‘avnega sistema Vidovdanske ustave. Vi{ja stopnja udejanjenja samouprave oziroma nekaterih vidikov avtonomije na Slovenskem v letih 1927–1929 je bila protiusluga, ki so jo vladne partnerice dale Slovenski ljudski stranki za njeno sodelo- vanje v vladi. To seveda ni pomenilo uresni~enja programa zakonodajne avtonomije Slovenije z lastnim parlamentom in vlado. Toda Slovenska ljudska stranka je delovanje obeh oblastnih samouprav izkoristila za to, da sta, kolikor je le bilo mogo~e, prek njenega funkcionarskega kadra delovali kot ena slovenska upravna enota. Seveda je pri tem njuno delovanje izkori{~ala tudi za svoje strankarske koristi, vendar je treba poudariti, da so njuni najpomembnej{i dose‘ki koristili vsem oziroma splo{nim slovenskim intere- som. Svoje najve~je uspehe sta dosegli na gospodarskem podro~ju – pri javnih gradnjah in vzpodbujanju razvoja agrarnih panog. Njun izjemno pomemben dose‘ek je bila tudi ureditev zdravstva v povezavi z re{evanjem socialne problematike. Izbolj{ali sta {e razmere na podro~ju prosvete in kulture. Razli~ne vidike tega {irokega in prizadevnega dela obeh samouprav prikazujejo v posebnem razdelku Priloge (str. 351–480) objave izbranih sejnih zapisnikov in drugih dokumentov o delovanju skup{~in in odborov ljubljanske in mariborske oblasti. To monografiji daje {e posebno dokumentarno vrednost. Ka‘e pa jo tudi bogato fotografsko gradivo in kar 1249 enot njenega znanstveno-kriti~nega aparata. Priloge, na katere opozarjamo na koncu (sledijo jim {e povzetek vsebine v nem{kem jeziku, seznam virov in literature, okraj{ave in imensko kazalo; str. 481–497) so razdeljene na dva podrazdelka. V prvem je objavljenih 17 dokumentov, ki skupaj s {tevilnimi faksimili omogo~ajo seznanitev z obravnavano problematiko neposredno prek virov. Iz njihove vsebine je {e enkrat razvidno, da so Slovenci prek delovanja oblastnih samouprav v letih 1927–1929 pokazali, da lahko samostojno re{ujejo pomembna sistemska vpra{anja svojega razvoja in da bi lahko ‘e v tistem ~asu svoje avtonomisti~ne narodnopoliti~no te‘nje udejanjili v polnem obsegu, ~e bi za to le obstajala ustavna mo‘nost. V drugem podrazdelku sta objavljena {e seznam poslancev skup{~in ljubljanske in mariborske oblastí in sestava skup{~inskih teles. Poseben pomen dokumentov, objavljneih v Prilogah je, da je bralec prek njih neposredno seznanjem tudi z zna~ilnostmi slovenskega parlamentarizma, kakr{nega sta lahko v letih 1927–1929 udejanjali ljub- ljanska in mariborska oblastna skup{~ina. V njiju so bili izvoljeni poslanci kar dvanajstih politi~nih strank, sestava obeh oblastnih skup{~in pa je zrcalila tedanje razmerje mo~i v slovenski politiki. Kot je razvidno iz objavljenih dokumentov je v obeh oblastnih skup{~inah kljub zakonskim omejitvam pri{lo tudi do politi~nih razprav. V razpravah so svoja stali{~a do vseh tedaj aktualnih socialno-gospodarskih, kulturnih, prosvetnih in politi~nih problemov izrazili predstavniki razli~nih politi~nih subjektov katoli{ke, liberalne in socialisti~ne usmeritve. Avtor zato ‘e v predgovoru utemeljeno ugotavlja, da sta bili glede pluralisti~ne strankarske sestave obe oblastni skup{~ini »celo neke vrste predhodnici slovenskega parlamenta, izvoljenega 655ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) leta 1990; v vmesnih obdobjih so namre~ bila slovenska parlamentarna predstavni{tva sestavljena strankarsko monolitno«, medtem ko so se »vse pristojnosti pravega dr‘avnega parlamenta (...) lahko razvile {ele v samostojni Republiki Sloveniji. V procesu oblikovanja slovenskega parlamentarizma ima zato tudi delo- vanje ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine 1927–1929 pomembno mesto.« (str. 13) Ali, kot {e upravi~eno opozarja avtor: »Delovanje oblastnih samouprav oziroma oblastnih skup{~in in odborov, preko katerih se je v prizadevanjih za raz{iritev pristojnosti in ~im bolj samostojno re{evanje pere~ih problemov, odvijal tudi spopad med centralizmom in avtonomizmom, ima ve~jo vlogo v politi~nem, gospodarskem, socialnem in kulturnem ‘ivljenju na Slovenskem konec dvajsetih let, kot je doslej ugotav- ljalo na{e zgodovinopisje.« (Prav tam) Prof. Stiplov{ek je z monografijo Slovenski parlamentarizem 1927–1929 uspélo presegel zgoraj omenjeno vsebinsko pomanjkljivost v dosedanjem zgodovinskem vrednotenju slovenskih narodno-emancipacijskih naporov v prvi jugoslovanski dr‘avi. Njegov Parlamentarizem nam zagotavlja, da bo odslej njihovo raz~lenjevanje {e tehtnej{e in celovitej{e. Potrjuje pa tudi {e kako potrebno zavezanost temeljnemu razisko- valnemu delu, ki najdosledneje osmi{lja nadaljnjo vrednostno spoznavno rast zgodovinopisne vede. J u r i j P e r o v { e k I v a n ^ i z m i } , I v a n M i l e t i } , G e o r g e J . P r p i } , From the Adriatic to Lake Erie : a History of Croatians in Greater Cleveland. Eastlake : American Croatian Lodge »Cardinal Stepinac«; Zagreb : Institute of Social Sciences Ivo Pilar, 2000. 557 strani. Knjiga o zgodovini Hrvatov v velikem Clevelandu je za~ela nastajati ‘e sredi sedemdesetih let 20. st., oziroma od izida knjige Karla Bonutija in Georga J. Prpi}a, Selected Ethnic Communities of Cleveland: A Socio-Economic Studv (Cleveland: Cleveland State University, 1974, 240 strani), katere del je posve~en tudi razvoju slovenske in hrva{ke skupnosti v Clevelandu. ^eprav je Prpi} konec sedemdesetih let nadaljeval z raziskavami o Hrvatih v Clevelandu, pa rezultati teh raziskav niso bili objavljeni. Leta 1988 je skupina {estih raziskovalcev pri~ela na pobudo bremenske univerze z raziskovanjem zgodovine nasprotij in sodelovanj med izseljenskimi skupnostmi pripadnikov vzhodnoevropskih naro- dov v Clevelandu v obdobju 1880–1930 (Conflict and Cooperation: Comparative Research on the East European Experience in the Area of the City of Cleveland, Ohio 1880–1930). Raziskovalci so v okviru projekta najprej tri mesece zbirali gradivo v Clevelandu, nato pa za vsako od skupnosti pripravili od 100 do 250 strani tekstov. Rezultat raziskav so bili rokopisi o ‘ivljenju pripadnikih hrva{ke (Ivan ^izmi}), mad‘arske (Juliana Puskas), poljske (Adam Walaszek), slovenske (Matja‘ Klemen~i~), slova{ke (Micha- el Kopanic) in ~e{ke (Winston Chrislock) izseljenske skupnosti v Clevelandu. Sredi devetdesetih let so bili objavljeni rezultati raziskav o clevelandskih Slovencih. Pri tem je potreb- no {e omeniti, da je Klemen~i~ svojo knjigo dopolnil z obravnavo celotne zgodovine Slovencev v Cleve- landu, Adam Walaszek pa je ostal pri prvotnih ~asovnih omejitvah. Medtem, ko je knjiga Matja‘a Klemen~i~a, obravnavala 120-letno zgodovino slovenske skupnosti v Clevelandu v enem delu, pa je knjiga o zgodovini hrva{ke skupnosti v Clevelandu razdeljena v dva dela. Prvi del obravnava na 179 straneh obdobje 1880–1945, drugi del pa na 321 straneh obdobje od leta 1945 do sredine devetdesetih let. Pri~ujo~e delo je pomembno tudi za poznavanje zgodovine Slovencev v Clevelandu, saj v veliki meri obravnava zgodovino slovensko-hrva{kih odnosov v tem severnoameri{kem velemestu. V prvem poglavju so avtorji (^izmi}, Mileti} in Prpi}) najprej orisali prve priselitve Hrvatov na obmo~je dana{njih Zdru‘enih dr‘av, ki so se za~ele ‘e ob koncu 16. st. in so bile povezane s trgovino su‘njev. Pri tem je zanimivo zlasti dejstvo, da so kot prevozniki v trgovini s su‘nji sodelovali tudi dubrovni{ki ladjarji, ~eprav je bila na nekaterih obmo~jih Hrva{ke (npr. Kor~ula ter Dubrovnik) trgovanje s su‘nji prepovedano ‘e v 13. st, torej 600 let prej kot v Veliki Britaniji (1833) ali v ZDA v ~asu dr‘avljanske vojne. Na obmo~ju Clevelanda naj bi se prvi Hrvati naselili v {estdesetih letih 19. st. V prvem obdobju priseljevanja (do leta 1914) so se – po navedbah avtorjev – naselili v glavnem na St. Clair Avenue in sicer med East 25th Street in East 70th Street. Glede na rezultate mojih raziskav pa lahko re~emo, da je hrva{ka