Domoljub v Ljubljani, 22. februarja 1939 ---- — *---- » £elo 52 • Sle v. 8 Ali se bomo sporazumeli ? ' Mislim, da se ne boste čudili, če vam pišem, da Belgrad že vedno govori o novi vladi in pripravah za sporazum s Hrvati. Ministri so po veliki večini novinci. Zato jih ob-činstvo ugodno ocenjuje in stavi nanje trno-go upanja. 0 starih ministrih, ki so odstopili, seveda povedo sedaj marsikaj, kar 31 poprej niso upali. Marsikomu delajo pri tem tudi krivico. Po mrtvem levu lahko vsakdo skače. Pisal se.n vam, kako je demisija vlade udarila kot bomba med poslance in kako se mnogi niso mogli hitro znajti. Sedaj je že precej pomirjeno. Vlada ima veliko večino iu skupščina bo lahko mirno delala. Volitve v skupščinsko predsedstvo so pokazale, da je vlada v tej skupščini trdno zasidrana. Opozicija. ki je čisto majhna, se je vzdržala volitev, 3r> glasovnic pa je bilo praznih. Toliko je torij število onih poslancev, ki se še niso mogli potolažiti nad padcem prejšnje vlade, izvoljen je za predsednika Milan Simonovič, za prve-[ga podpredsednika pa Slovenec Alojzij Mi-helčič. Izvoljena sta še dva podpredsednika in pet tajnikov. Volitve v odbore so se izvršile sporazumno in je bila postavljena le ena lista. Tako so v verifikacijskem odboru od Slovencev; dr. Ogrizek 111 dr. Šmajd. V administrativnem: Bitenc, Theuerschuh, Strcin, v imunitetnem Stare in Bajlec, v odboru za prošnje in pritožbe Gajšek in Veble, v finančnem dr. Lavrič, Gabrovšek in dr. Golia. vsakem odboru je tudi primerno število namestnikov Slovencev. Prihodnjič bo voljen še odbor za mednarodne pogodbe. Poleg volitev v skupščinsko predsedstvo P» so bile oči vseh obrnjene na vladno deklaracijo, izjavo. V četrtek 16. t. m. je popoldne vstal novi ministrski predsednik Dra-Risa Cvetkovič in prebral vladino izjavo, ki jo vzbujala največjo pozornost. Z velikanskim poudarkom je bila izrečena volja vlade, da dela za sporazum s Hrvati. Obsojeno je bilo vse dosedanje zavestno ali nezavestno zavlačevanje in omalovaževanje tega vprašanja, b strani vlade sedaj ne bo ovire za pošten sporazum s Hrvati. Zelo se je tudi opazilo, ie bilo poudarjeno, kako modro je kra-lf!S!<0 !l.amestništvo vodilo zunanjo politiko, deklaracijo boste itak brali na drugem mestu v Domoljubu. Vse sedaj pričakuje dejanj, ki naj vodijo I končnega sporazuma. Treba je poudariti, a je izjava vlade zelo dobro odmevala po v»ej državi. V ljudstvu je želja, da pride do ureditve države, da bodo vsaj v glavnem vsi deli države zadovoljni. Popolnoma zadovoljni ljudje nikoli niso in ne bodo. Toda aa.l toliko si vse želi, da neha večni spor v teJ državi. Ali pride do sporazuma? Mi Slovenci gotovo to želimo iz vsega srca. Ne smemo pozabili, da so mnogi, ki gledajo na hrvaško politiko zadnjih let, črnogledi. Boje se, da boda Hrvatje toliko zahtevali, da bodo vsako sporazumevanje onemogočili. Bog daj, da ti črnogledi ne bi imeli prav. Vsakdo pa ve, da so težkoče, velike težkoče nastale iz 20 letnega spora in da jih bo pri vsej dobri volji težko prebroditi. Poudariti je treba, da je za sporazum treba dveh in recimo tudi odneha-vanja dveh. Zato ne bo odvisno ali pride do sporazuma samo od vlade, njenih dejanj in njene dobre volje, ampak tudi od Hrvatov in zlasti njihovega vodstva. V vsakem primeru pa se je vprašanje samouprav pomaknilo daleč naprej. V zadnjih dneh smo brali neki letak, ki sta ga izdala Kramer in Pucelj. Ss'oje obupane in zredčene somišljenike tolažita z novimi volitvami v jeseni. Upanje je vedno najboljša tolažba. Največjemu revežu ostaja upanje kot najboljši prijatelj. Tudi našim ostankom starega liberalizma bi mi radi pustili malo upanja. Pa ne moremo. Prvič ne bo volitev. Ta »trešt« je čisto prazen. Toda tudi če bi bile volitve, kaj bi bilo pomagano Kramerju ia njegovim. Bili bi zopet tepeni. Ali jih hrbet tako srbi, da sanjajo o novih volitvah? Radi ali neradi se bodo morali navaditi stari liberalci, da gremo v novo dobo, kjer za staro polomijo in nazadnjaštvo ni prostora. Mnogo poslancev je odšlo te dni domov, ker bo prihodnja seja skupščine sklicana pismenim potom. V tem času pa bo delal finančni odbor, ki mora predelati predlog državnega proračuna. Finančni minister sedanje vlade je moral predložiti proračun, kot ga je napravil prejšnji minister. Treba bo zato marsi-kakega {»opravka. Žalibog bo treba delati hitro, ker mora biti naš proračun v narodni skupščini in v senatu do konca marca končan. Se eno besedo — o papežu. Časopisje v Belgradu je ob smrti poglavarja katoliške Cerkve pisalo zelo lepo. Pravtako sta narodna skupščina in senat počastila spomin papežev z govori predsednikov, ki so bili polni spošto-vnja do ranjkega Pija XI. Zelo se je opazila tudi udeležba princa Pavla in vse vlade pri slovesnem rekvijemu v cerkvi Kristusa Kralja. Medsebojno priznanje in spoštovanje bo vodilo tudi do večjega razumevanja med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom naše države, kar je gotovo tudi velika državna potreba. Jasna izjava Cvetkovieeve vlade V narodni skupščini je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič v imenu vlade podal sledečo izjavo: »Gospodje poslanci! Kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati, se je sestavila z najvišjim poslanstvom, da se loti utrjevanja in ureditve naših notranjih razmer, da pripravi ureditev tistih vprašanj, ki so pogoj za to ureditev, in da razen tega zbere vse ljudske sile, ki so se do sedaj jaiovo zapravljnle v medsebojnem trenju, ter da jih v trajnem notranjem miru uporabi za graditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega miru v državi, gospodarskega blagostanja in varnosti ter miru na mejah. Na tej poti je eno izmed glavnih vprašanj nedvomno ureditev razmer v naziranju, ki obstoji že 20 let pri bratih Hrvatih o osnovnih vprašanjih naše državne politike. Stoječ na načelu, da se morajo med nami ustvariti trajni, boljši in trdnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti, in upoštevajoč pri tem važna dejstva naše zgodovinske preteklosti, misli kraljevska vlada, da mora biti sporazum s Hrvati, kot hrvatsko vprašanje, njena jasna in odločna politika. Zato morajo biti že priprave za to veliko pot takš- ne, da bodo odločno pustile ob strani vse načine preteklosti, ki so to najvažnejše notranje državno vprašanje oddaljile od njegove prave ureditve. Kraljevska vlada misli, da se more po tej poti ustvariti čvrst temelj za novo usmeritev naše notranje politike. Kraljevska vlada želi, da se v ozračju vzajemnega bratskega razumevanja in strpnosti lotimo urejanja te zgodovinske naloge. Tudi ravno zaradi njenega velikega pomena in kočljivosti se moramo vsi zavedati, da je treba ugled države, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti. \ svoji gospodarski in finančni politiki bo kraljevska vlada posvetila vso svojo pozornost temu, da se smotrno in po načrtu zagotovo najugodnejši pogoji, tako gmotni kakor tehnični in dušeslovni, za čim boljši gospodarski napredeK v državi. Kraljevska vlada bo pri tem upoštevala plačilno moč prebivalstva in pravilno razdelitev bremen.. Še posebej bo pa posvetila pozornost javnemu kreditu v državi in izboljšanju pogojev za razvoj narodnega varčevanja ter bo zagotovila trdnost našega denarja. (Nadaljevanje na prihodnji stran! spodaj) Državni proračun prerešetavajo Državni proračun za ieto 1939,40 je bil 20. februarja v finančnem odboru sprejet. Pni je govoril poslanec dr. Gavriiovič, ki j« zahteval večji red pri davčnih upravah ia pravičnejšo razdelitev davčnih bremen. Važno je to, da se bo ljudstvo čutilo zadovoljno in enakopravno. Vlada naj bo v stalnem stiku z ljudstvom. — Poslanec Popovič je govoril za zvišanje uradniških plač. — Sloveuski poslanec Koče se je zavzel za obrtnike, sploh za male ljudi. Ugotov il je, da bi davek na poslovni promet vrgel ne 800, ampak 1000 milijonov dohodkov. če bi se pobira! po vsej državi z isto vestnostjo kakor v Sloveniji. G. poslanec je povedal žalostno dejstvo, da še danes po 20 letih ni uvedena po vsej državi zemljiška knjiga. Zahteval je, da se davčna prostost industrijskih zgradb raztegne tudi na obrtnike Ud. Slovenci poslanec Golia je opomnil, da pogreša v proračunu postavko za povišanje prejemkov javnih nameščencev. Poziva vlado in finančnega ministra, naj skušajo dobiti sredstva za primerno povišanje uradniških prejemkov. G. posianec je dalje povedal, da se čujejo stalne pritožbe zaradi neenakomerne porazdelitve davčnih bremen, opozarja na nepravično ureditev trošarine na obutev in na potrebo industrializacije, ki ne nasprotuje koristim kmetske proizvodnje, temveč se prav z industrializacijo ustvarijo novi odjemalci poljedelskih proizvodov. Poslanec Golia je končno odločno zahteval, da mora pri merodajnih krogih enkrat za vselej izginili mišljenje, da se industrije ne smejo ustanavljati v obmejnih ozemljih. Industrija spada tja. kjer so zanjo podani dobri pogoji za obstanek Zasedanje bonskega sveta Ves pretekli teden je zaseda! v Ljubljani banski svet dravske banovine pod vodstvom bana dr. Natlačena, ki je poda! d»!jše poročilo c tem, kaj je banovina v preteklem letu naredila v prospeh Slovenije in kaj namerava storiti v bodoče. Novi proračun znaša 136.3 milijona dio ter je višji od sedanjega za 6.3 milijona din. Ban dr. Natlačen je navedel zanimive podatke o elektrifikaciji dežele, povedal je da proračuni občin naraščajo, govori! je o skrbi banske uprave za kmetijstvo, o delu tehničnega oddelka v zadevi cest, o ureditvi rek in vodopadov itd. G. ban je podčrtal banovinske uspehe v socialni politiki in ljudskem zdravju, v pospeševanju trgovine, obrti in industrije. Svoje poročilo je končal ban dr. Natlačen z upanjem, da ni več daleč čas, ko se bodo od našega naroda težko pričakovane svobodno izvoljene banovinske samouprave oživotvorile in ko bo poslala široka avtonomija slovenskega naroda — resnica. Banski svetniki so 6 dni pretresali bano-vinski proračun, ali pravilneje, predlagali g. banu v blagohotno uvaževanje številne predloge, ki so slikali velike potrebe raznih krajev Slovenije. Najvažnejša točka zasedanja je bil vsekakor predlog, ki ga je stavil dr. Leskovar iz Maribora in ki je bil soglasno sprejet. Glasi se: V zunanjepolitičnem pogledu bo kraljevska vlada nadaljevala dosedanjo politiko z istim prizadevanjem in v isti smeri, s ciljem ohranitve mini in politične okrepitve naše države. Kraljevini Jugoslaviji se je v zadnjih štirih letih in pol pod vodstvom kraljevskega namestništva posrečilo z vztrajno in tvorno politiko doseči z velesilami in z vsemi sosedami tesnejše prijateljske stike. Uspehi zadnjih let dokazujejo, da so bila pota," ki si jih je začrtala zunanja politika Jugoslavije za dosego mednarodnega sporazuma, prava. Zato je bilo v težkih mednarodnih političnih časih zmerom možno držati se smeri, ki je pokazala, da živi kraljevina Jugoslavija z vsemi državami v dobrem in urejenem razmerju. Naloga naše zunanje politike bo tudi v bodoče v tem, da bo skrbno čuvala že pridobljena prijateljstva, da bo vse dobro razmerje negovala in ga izgradila v najboljšem smislu. >Banski svet dravske banovine, zbran na svojem X. rednem zasedanju, z velikim zadovoljstvom pozdravlja izjavo kr. vlade, ki jo je dne 16. februarja 1939 na seji narodne skupščine in senata prebral ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Soglasno so pridružuje mišljenju kr. vlade, da mora biti sporazum s rHvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika in da se hočemo v ozračju vzajemnega hrvatskega razumevanja in strpnosti lotiti te zgodovinske naloge. Banski svet dravske banovine izraža svoje polno zaupanje in prepričanje, da se bodo ob tej priliki tudi za Slovence ustvarili trajni, boljši in trdnejši odnosi giede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti. V ureditvi tega vprašanja vidi banski svet dravske banovine pogoj za utrditev države in je prepričan, da se bodo samo na ta način mogle zbrati vse ljudske sile in v trajnem notranjem 1 ycram»n>t«it«k ■£. 2 l&blelam« Ta zavojček zmore odslej vsakdo Prosimo napravile poizkus in prepričali se boste o naglem uCinku prt glavobolu, zobubolu Iu bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke j 10 In JO tabletami. Otitrk z Z tablefama Keg. po oilo. KM. pol. In ser. »dr. S. kr. LHM. 35. V. R miru uporabiti za zgraditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega miru v državi, gospodarskega blagostanja, varnosti in miru na mejah. Banski svet dravske banovine želi kr, vladi pri reševanju te zgodovinske naloge polnega uspeha v blagor naše domovine Jugoslavije, našega kralja Petra II. in vsega kraljevskega doma.« Ati je to enakopravnost? Mnogo nalog, ki bi jih po veljavnih zakonih morala izvrševati država, prepušča država enostavno banovinam. Mnogo nalog je država dala banovinam iz svojega delokroga, ni pa dala za to primernega kritja iz državnega proračuna. Tako mora naša banovina, če ncče dopustiti očitne škode našemu napredku in razvoju, sama postavljati potrebne uslužbence in sama podpirali take ustanove, ki spadajo naravnost v delokrog države. Treba bo enkrat jasno in določno ugotoviti krog poslov ene in druge upravne stopnje ter skrbeti za to, da bo država vedno izpolnjevala svoje obveznosti. Dosedanji način financiranja banovin je kaj ozko omejen. Mnogo banov inskih dohodkov je centraliziranih, to se pravi, da se stekajo skupno v državno blagajno, ki jih potem po gotovih ključih razdeljuje posameznim banovinam. Tu mislimo predvsem na skupne banovinske trošarine, kjer velja za ključ število prebivalstva, čeprav smo v plačevanju bolj pridni kot področja ostalih banovin, in na skupni davek na poslovni promet, kjer je naš delež še manjši: komaj 2.9% dosega. Plačamo tega davka oholi 33 milijonov din, dobimo pa nazaj komaj 2.9 milijona din ali desetino. To je občutna obremenitev, pa se mora za razdelitev tega davka najti pravičnejši ključ, kot je bii doslej. Tudi lu bo treba razmerje banovine in države pravilno popraviti v našo korist. To je zlasti potrebno zaradi tega, ker je naša banovina že itak bolj obremenjena s samoupravnimi dajatvami., kar zmanjšuje njeno davčno moč. In še vprašanje naših bolnišnic: naša banovina se resno trudi, da povzdigne na potrebno višino svoje zdravstvene ustanove, le osrednja slovenska bolnišnica, ki je še državna, kazj to sliko. Vse banovinske bolnišnice se bodo modernizirale, tako da bodo vsaj v glavnih obrisih zadostovale. Le državna bolnišnica v središču Slovenije čaka na dograditev vsaj enega paviljona. Ali je to gospodarsko, da stoji zgradba, ki bo kmalu že začela propadati: nov kirurški paviljon pri drž. bo^ nišnici še sedaj v istem stanju kot pred leti, ko vendar vse kriči po povečanju osrednje bolnišnice. Dober zgled naše banovine v skrbi za modernizacijo njenih zdravstvenih ustanov ne sme ostati osamljen in nujno potrebna je vsaj dograditev onega, kar se i a začelo s tolikim pompom. Zahtevajte v vseh lavnih lokal® najbolj tfoevnik »SL8VEMEG«? KAJ JE NOVEGA Sv, oče bi bii rad dočaka! 17 letnico • Pij XI. se je zavedal, da se bliža smrt. Dan pred smrtjo se je o svoji bolezni razgo-varjal s svojim osebnim zdravnikom prof. Cesa Blanchijem iz Milana, ki je papeževo bolezen dobro poznal. Pij XI. je zdravniku pri tem razgovoru dejal, da ga samo za eno stvar prosi, namreč da bi mu življenje podaljšal vsaj do prihodnje nedelje, to je to 12, februarja. Papež Pij XI. je namreč vroče želel, da bi se udeležil proslave 10 letnice iateranske pogodbe in 17 letnice svojega vladanja. Profesor Blanchi pravi, da je papež bolehal na poapnenju žil, ki je hudo ogrožalo delovanje srca. Ko mu je Bianchi 1. 1936. to obrazložil, je pokojni papež dejal: Vse to nič ni, ampak te neumne noge me nočejo več nositi! Papež je trpel hude bolečine. Sicer se je premagoval in bolezen zatiral, toda včasih so bile bolečine tako hude, da se je iz njega izvil vzdihljaj. Ko je v novembru lanskega leta nevarno zbolel, je Blanchi opazil, da se je bolezen razširila tudi na drob iu da je bila smrt samo DOMAČE NOVICE d Zadušnica sa p. sr. očetom t Belgradu. ,V cerkvi Kristusa Kralja je bila 17. febr. zadušnica za pokojnim papežem Pijem XI., ki ji je prisostvoval poieg predsednika vlade in več ministrstev ter diplomatskega zbora tudi sam knez-namestnik Pavle. Mašo je daroval papešlci nunicij Felici. Po službi božji je imel nadškof dr. Ujčič spominski govor o papežu Piju XI. d .Načrt državnega proračuna za 1939/40 izroči !e dni narodni skupščini finančni minister dr. Djuričič. Proračun je že pripravila prejšnja vlada ter ga tudi nova vlada ni bistveno v nobeni postavki spremenila. Na ministrski seji je bilo izvršenih le nekaj manjših popravkov. Prvi bo vzel proračun v pretres finančni odbor skupščine, šele nato bo o njem razpravljala skupščina. Čim ga odobri skupščina, se bo po enakem postopku obravnava! proračun v senatu. Vse skupaj pa mora biti končano do 31. marca, kajti s prvim aprilom mora stopiti v veljavo novi proračun. '! Ceste naj ae imenujejo po narodno zavednih možeh. V »Gorenjcu« čitamo pameten Slovenski dom je nas ceneni popoldnevnik, ki ga svojim citateljem toplo priporočamo. izhaja vsak delavnik ob 12 is stane mesečno samo 12 dinarjev. za onega, ki 81 ne moke naročiti »slovenca« je »slovenski dom« popolno nadomestilo, pišite na dopisnici jlpravi »slovenskega doma« v ljubljano, naj vam pošlje nekaj številk usta na ogled, Se vprašanje časa. Papežu so to povedali, toda on se za to ni zmenil nič, marveč je le še več delal, ko da bi s smrtjo tekmoval. Pretekli teden pa je zdravnik opazil, da gre s papežem h kraju. Papež ga je prosil, naj mu ohrani življenje vsaj do nedelje. Toda vsa znanost je bila preslaba proti uničujoči sili bolezni. Ko so to papežu sporočili, je dejal, da sedaj pa ne sme izgubiti nobene minute več. Večji del noči od predsmrtnega petka na soboto je papež presedel pri svoji pisalni mizi in delal, delal, delal. Dr. Bianchi pravi, da je bil ta napor vzrok, da papež ni dočakal nedelje. Kardinal Schuster, milanski nadškof, je bil pri papežu ob njegovi smrtni uri. Neki komornik je molil molitve za umirajoče. Papež je molil za njim. Komornik je prišel do prošnje: Naj moja duša počiva v miru z vami! — in se ni upal molitve izreči. Umirajoči papež mu je pomagal, in je sam povzel to prošnjo: Da. naj počiva v miru, da naj ie počiva v miru z Vamil predlog sledeče vsebine: Katoliška javnost iz Kranja poziva kranjsko mestno občino, da se izvrše nekatere spremebe v imenovanju cest v našem mestu. Med te ceste 3pada brez dvoma Tyrševa cesta. Če vemo, kaj pomeni Tyrš že za brate Čehe s svojo pogubno svobodnjaško miselnostjo, s svojim izrazitim protikato-liško usmerjenim delovanjem, ki so se ga oprijeli vsi njegovi bratje, s svojo vzgojo, ki je privedla češki narod na rob propada, potem je naša dolžnost, da preprečimo mani- Drobne novice Anglija ne sme zanemarjati trgovinskih stikov z Rusijo, je rekel te dni angleški zunanji minister Halifax. Odločilna besedo v španski vojni bo spregovoril top, piše italijansko časopisje. Protiitalijanskc demonstracije so bile na francoskem oioku Korziki. Za 186.000 beguncev mora skrbeti Češkoslovaška; zato je dobila v Angliji denar* no pomoč. Francoski uradni odposlanec Berard je že v drugič odpotoval k španski nacionalni vladi v Burgos. Švicarska vlada je pozvala rdečega špan. poslanika, naj zapusti švicarsko ozemlje. Japonska vlada je naročila v čeških oro* žarnah velike množine orožja in drugih vojnih potrebščin. Ameriški parlament je s 367 glasovi pro ti 25 odobrii veliki Rooseveltov oboroževalni načrt. Čez 500 ljudi so sežgali komunisti v pe-^ čeh cementarne v Barceloni malo pred njeno zasedbo po nacionalistih. festiranje protikatoliških Idej tudi s tem, da se imenujejo ceste po ljudeh, ki nimajo razen kvarnih, za nas Slovence prav nobenih drugih zaslug, ki so celo nam proglašali po svojih bratih kulturnobojno razpoloženje. Ceste naj se imenujejo po zaslužnih narodno zavednih možeh. d Za povečanje g sladkorno repo pose« sejatne ploskve. Sladkorne tovarne v Jugoslaviji so razvile veliko delavnost, da bi se povečala letos 3 sladkorno repo posejana ploskev. V ta namen dovoljujejo tovarne kmetovalcem tudi akontacije po 1000 din na 1 ha. Zahteva tovarn, da bi se dovolil uvoz novih količin semen za sladkorno repo, pa je bila iz nerazumljivih razlogov odbita. Zato ni iz- Časi se spreminjajo Vsi se še spominjamo, kako so poglavarji boljševizma zmagoslavno oznanjali, da se bliža konec krščanski veri in Cerkvi. Kar naprej so določali čas, kdaj umre katolicizem in so se rogali rajnemu papežu, češ, da je zadnji. Trdno so bili prepričani, da bo luč evangelija ugasnila po zaslugi mednarodnega komunizma tudi na zapadu. Ker je bila vsa Evropa po tej najhujši kugi od vseh, kakor jo je bil označil Pij XI., okužena, so se nasprotniki Cerkve tudi med nami udajali veselju, da bo katolištvo, ki je že skoro dve stoletji izpostavljeno napadom tako imenovanega svobodomiseltva, za vselej podleglo udarcem brezbožniške ustanove tretje inter-nacionale. Se nobeden pokret ni tako dosledno in brezobzirno širil brezboštva kot ta in zlasti grdil v besedi in sliki papeštvo, kakor kominterna. Cel val laži, surovih psovk in lažiznanstvenih »dokazov« zoper Boga, vero in duhovščino se je razlil po rdeči propagandi po vsem svetu in brezbožništvu prole-t(irske diktature so se pridružili tudi levičarski šolanci od Kitaja do Mehike. Ko so padali mučeniki za vesoljno Cerkev v tisočih, ni ploskala samo sovjetska republika, ampak se je radoval tudi ves »napredni« Izrael s Francozom Romainom Rollandom na čelu. Danes se nam nudi docela drugačna slika. Ko se je 12. januarja začelo zasedanje francoskega parlamenta, je predsednik Her-riot, oče dogovora s Sovjeti, v svojem nagovoru na ta najsvobodomiselnejši parlament sveta dejal, da »v času, ko umira pravica in ko so ogrožene pridobitve starega humanizma, nauk Evangelija in uspehi človekoljubne filozofije, v Rimu stoluje starček, ki bdi nad temi najdražjimi vrednotami in ki se mu klanjamo pa ga občudujemo, ko obnavlja izporo-čilo velikih papežev, zaščitnikov vseh papa-denih in žaljenih ter človečanskih pravic,« Liberalni belgijski »Metropole« jc ob priliki obiska Chamberlaina pri rajnem papežu zapisal, da se »na svetu ustvarja široka moralna fronta zoper poganstvo, ki razsaja po Evropi, zasluga za to pa gre v prvi vrsti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju.« Znani francoski dramatik Herny Bernstein, je v nekem pogovoru v »Paris-Soir« izjavil: »Ali nl najpogumnejši in najvztrajnejši duhovni voditelj na svetu starček, ki sedi na papeškem prestolu in čigar beseda napolnjuje ve3 svet in prinaša tolažbe ter prižiga upanje v vseh dušah, ki so užaljene zaradi sodobnih pogonskih naukov in njih divjanja?« S» ključeno, da bomo morali tudi prihodnje leto uvoziti sladkor iz tujine. d Uspešne posredovanje ministra Snoja. Na posredovanje slovenskega ministra Snoja je finančni minister odobril banski upravi v Ljubljani najetje posojila 1,200.000 din za nakup posestva pri Pragerskem za državno konjušnico. Omenjeno posestvo bo kupila državna konjušnica na Ponovičah. Prav tako je finančni minister odobril posojilo 500.000 din sa vinarsko zadrugo pri Ptuju. d Okrog »Jadranske straže«. Zelo buren občni zbor je imela ono nedeljo v Zagrebu Jadranska straža«, katere predsednik je dr. Ivo Tartaglia iz Splita. V društvu sta namreč dve močni struji, ki se ločita druga od druge glede naklonjenosti ali pa nasprotstva do dr. Tartaglie. Tudi ono nedeljo je potekel občni zbor v znamenju trenj teh dveh struj. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da si je dal dr. Tartaglia pripeljati iz Splita več odposlancev kakor pa jih dovoljujejo pravita. Okrog odobritve teh odposlancev se je razvila huda borba, dokler ni večina odobrila od devetih splitskih odposlancev sedem. Pri volitvah je Tartaglia z veČino nekaj glasov ostal še naprej na mestu predsednika osrednjega odbora. Glavno opozicijo proti njemu je vodil bel-grajski zastopnik. — Dokler »Jadranska straža« ne bo vsenarodna ustanova, kakršna bi morala biti, je škoda, da se kdo ogreva in žrtvuje zanjo. d Največ dohodkov ima država od monopola. Od začetka proračunskega leta pa do j. januarja letos je imela monopolska uprava za eno milijardo in 670 milijonov din dohodkov. Samo od tobaka je imela dohodkov 1 milijardo 206 milijonov din. V celoti je bilo za 79 milijonov dinarjev več dohodkov kakor pa lani, oziroma za 127 milijonov več kakor pa je predvideval proračun. d Ena i« predpustnih dni. Iz bogsigavedi kakšnega vzroka sta bila Mirko Cvetičan in Savka Mraovič iz Siska že dolgo sprta. Ko sta J se oni dan srečala na trgu, je Savka skofcl nad Mirka in mu s pestjo r^bila n<« Cepraj krvav, ji Mirko ni ostal ničesar bunkal je branjevko, kar je W -umni jezi pa je Savka nato pograbila košaro jajec in jih poveznila z vso silo na nasprotnikovo glavo. »Omaka« ue je Mirku poced.ta preko lica in obleke, da se ni mogel več bra- "lll'd Resnica bodo v oči. Pravoslavni župnik Rajačič v Stejanovcih pri Mitrovici je v cerkvi javno označil tri dekleta za nemoralna m jim prepovedal vstop v cerkev. Da bi jih pa spravil na pravo pot, je najavil javne molitve za njihovo poboljšanje. To župnikovo dejanje pa je župljane silovito razburilo. Kmetje so sklenili, da ne gredo več v cerkev, dokler Rajačič ne bo svojega obrekovanja preklical in dokler se iz župnije ne izseli. Kmetje pravijo, da so bile Rajačičeve obdolžitve neupravičene. d Za prcesnovo šolstva v kmetijskem smislu. S preosnovo ljudskega šolstva in uvedbo kmetijskih šol po vaseh se bavijo tudi belgrajski časopisi. Razni strokovnjaki in šolniki pravijo, da je nastopil skrajni čas, da se vaško prebivalstvo strokovno izobrazi in usposobi za umnejšo živinorejo in poljedelstvo. Beg s podeželja v mesta in industrijska središča se bo dal zavreti le na ta način, če se obdelovanje plodne zemlje modernizira, da bo zemlja mogla prerediti vse kmečko ljudstvo. Nekateri predlagajo, naj bi vlada spremenila učni način, kakor je v veljavi danes v ljudskih šolah, ker posveča edino pozornost pismenosti prebivalstva. Ustanovile naj bi se v vseh večjih šolskih občinah višje ljudske šole, ki bi vzgajale otrokom ljubezen do naprednega kmetijskega dela, kjer bi se učenci temeljito seznanili z umnejšimi načini kmetijskega dela. V prvi vrsti bi se učna snov vsake šole ravnala po krajevnih prilikah, tako da bi se posvetila pozornost tisti vrsti kmetijstva, ki bi v kraju mogla najbolj uspe- Vmcencsjeve konference v Kranfa Vincencijeva konferenca opravlja v Kranju izredno veliko poslanstvo. Njen namen pomagati revežem je v industrijskem kraju posebno težak, delo izredno obsežno. Ono nedeljo dopoldne so odbornice Vincencijeve konference v Kranju položile svoj letni obračun v svojem plemenitem delovanju. Vincencijeva družba skrbi predvsem za uboge otroke v Marijanišču. Tukaj je v oskrbi 20 šoloobveznih otrok, najmanjših pa osemnajst. Vzgoja je posebno otezkočena, ker pridejo v zavod taki otroci, za katerih vzgojo se doma ni nihče pobrigal. Ker je družina revnih otrok velika in je precej otrok v zavodu popolnoma brezplačno, so seveda v Marijanišču tudi veliki denarni izdatki. S pomočjo velikodušnih dobrotnikov je bilo mogoče pripraviti revežem dvakratno obdaritev, in sicer o Veliki noči tar pred sv. Miklavžem. Za Veliko noč je bilo obdarova-nih 171 revezev iz Kranja in kranjske okolice. Stroški te obdaritve so znašali 6494 din. Pri tem pa ni všteta vrednost podarjenega blaga in živil. Za zimo so dobili reveži 1 vagon, t. j. 15.000 kg bukovih drv. Razzagana drva so bila razdeljena med 60 strank. Stro-' ški za nabavo drv so znašali 2.866 din. Po okoliških vaseh so v jeseni nabrale odbornice 60 kg krompirja, 32 kg kaše, 12 kg fižola, 14 kg ješprenja in 14 kg riža. Ta nabrana živila so razdelile 11. novembra 38 strankam. Miklavževa obdaritev je bila 9. decembra v Marijanišču. Obdarovanih je bilo 181 revežev. Stroški obdaritve so znesli 12.066 din. Revnim prvoobhajancem je Vincencijeva družba oskrbela obleko, perilo in obutev v znesku 697 din. Redno mesečno podporo je prejemalo v denarju 8 oseb, izredne podpore so bile izplačane 21 osebam v znesku 990 dinarjev. Podpore v živilih in obleki pa v vrednosti 2702 din. Iz navedenega vidimo, kako marljive in požrtvovalne so bile v preteklem letu vrle odbornice Vincencijeve konference. Veliko truda je bilo treba, preden so zbrale vsa ta darila, veliko dela, ko so razdeljevale nabrane darove revežem. Da pa so mogle odbornice v tako velikem obsegu pomagati siromakom v njihovi bedi, gre pač zahvala plemenitim dobrotnikom. - Vsem bodi Bog obilen plačniki K S postnim iatom smo pričeli. To je oni resni čas, ko moramo ie prav posebno we! mišljevati sa kakšno strašno ceno so bile „l rešene naše duše. Kaj vse je Sin boiji M m pretrpel, samo da bi nam odprl zaprte ne, beške duri! In k pokori nas kliče sv. Cerkev. Kakot je nekdaj Bog v stari zavezi opominjal iirq. elsko ljudstvo po preroku Joelu: »Spreobrnili se k meni is vsega svojega trca, t postom t« jokom,* tako nas sv. Cerkev v (asu štirideset, dnevnega posta budi k pokori. Fabi nas, dt premišljujemo njegovo bridko trpljenje, prc. novimo svoja srca in pri Bogu usmiljenje dosežemo. Pred našimi duhovnimi očmi gledam o moža ljubezni o katerem je pisano: >Ker ji ljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je tkanI ljubezen do konca.* (Jan 13, 1.) Pa on ni legi samo obljubil, temvei je v resnici tudi šel t najstrašnejše trpljenje in naj sramotne jk smrt. To podobo nam sv. Cerkev staii prei oči v tem resnem postnem tasu. Nesmiselno bi bilo od nas vprašanfa kam naj v tem tasu obračamo poglede? Kij naj prnmišljujemof Ne samo opomin Cerkve, ampak klic našega lastnega srca nas mora siliti, da obračamo naše poglede le na Onega, ki je dejal, da hoče svoje življenje dali ts to, da bi mi mogli vekomaj Uveli. vati in donašati ljudem največ haska. Le 1« bo rešilo kmetski stan in obdržalo ljudi m i grudi. — V kmetskih šolah, naj se že imenu• jejo tako ali tako, bi morali poučevati kmet-ski strokovnjaki, kar pa učitelji v večini niso j in ne morejo biti. Kmetje, ki imajo n* 5 prakse, še prave kmetske strokovnjake naio nejo včasih v kozji rog. Zato naj bi ljudske šole kot take in njenega učiteljska ne sil tja, kamor ta šola po svojih ciljih in učitelj-stvo po svoji predizobrazbi ne spada. d Kake je z gasilskim skladom. Mnoge gasilske ustanove bo pač zanimalo, kako je t: gasilskim skladom, ki ga upravlja banska uprava v Ljubljani. Po poročilu upravnega oddelka obstoja pri banovini gasilski sklad, v katerega plačujejo vse zavarovalne družbe 4.5% od zavrovalnih premij zoper požar, po branih na ozemlju dravske banovine, lz W sklada je bilo lani nakazano v smislu gasilskega zakona in sicer: gasilski zvzi gradu 125.978.50 din, gasilski zajeduici ' Ljubljani 251.957.25 din, posameznim ps«' skim župani v Sloveniji 125.978.50 in gasilski® četam (950 po številu) 755.872.07 din; je bilo za naše gasilsko iz tega sklada H nakazano 1,59.786.32 din. d Gasilci se že marljivo pripravljaj« « veliki gasilski zbor, ki bo v dneh od U 15. avgusta t. 1. v Ljubljani in ki ho zdru^ z zborovanjem uprave Vseslovanske gasi _ zveze. Gasilski inštruktorji prirejajo ze s po gasilskih župah in pri gasilskih četan ^ dnevne tečaje, da se bodo gasilci skr»n ^ vzorno pripravili za nastope ob prili*1 h a> skega kongresa. Sestavljen je tudi ze ^ obširen in zanimiv spored. Na ta kong : ^ vabljeni tudi zastopniki gasilstva iz ^ neslovenskih držav. Kongresa se naJft"'h $ leže zastopniki gasilstva iz 14 evropsKi jav, tako iz Francije, Belgije, Češkoslovaške, poljske, Nemčije itd. Organizirani 90 sedaj Že posamezni odseki, ki prav sistematično zbirajo vse gradivo in pripravljajo, da bo kongres uspel čim veličastneje. Na praznik velikega šmarna bo organiziran tudi veličasten sprevod gasilstva, ki bo prava revija gasilskih čet. V programu so tudi tekme gasilcev. Vrhovni vodja kongresa in tekem je starešina Gasilske zajednice dr. Anton Kodre. d Roka roko umiva. Na zahtevo 1200 delavcev Prve jugoslovanske tovarna vagonov, strojev in motorjev v Slavonskem Brodu je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič pooblastil nadzornika dela v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje inž. Jo kiča, da na licu mesta posreduje pri podjetju, da 3e z delavci Jugoras-a sklene skupnostna pogodba, ki naj bi uredila vsa sporna vprašanja. Po daljših pogajanjih se je dosegel sporazum in pogodba je bila podpisana. ,Vsem nekvalificiranim delavcem se je zvišala plača za najmanj 3 din na uro, to je za 25% več kakor doslej. Vsi kvalificirani delavci dobijo 12% zvišanje plače. Ravnateljstvo tovarne priznava organizacijo Jugoras kot zakonito predstavnico delavcev in ji bo dala na razpolago prostore za pisarne. Tovarna je tudi sprejela predlog delavcev za izvolitev delavskih zaupnikov v smislu zakonskih predpisov. d Potrebni tečaji. Gasilska zajednica v Ljubljani prireja pod vodstvom starešine dr. Kodreta in strokovnjakov prav marljivo gasilske tečaje, ki se jih udeležujejo gasilci z dežele. Tak tečaj traja 5 dni. Te dni so si udeleženci ogledali gasilsko orodje in naprave poklicnih in prostovljnih gasilcev v Mestnem domu. d Sedem kg Btrukljev 1» predkosil«. Du- San Anuški iz Zemuna, ki je pred nekaj dnevi vpričo večjega števila tovarišev in časnikarjev pojedel nič manj kakor sedem kg štru-kljev za predkosilo. Anuški ni za svojo »predstavo« zahteval nobene velike nagrade. Gledalci, ki so bili ob »predstavk navzoči, so morali edino njegov založaj plačati. Brez velike muke je vso množico štrukljev spravil pod streho in dejal, da konec vseh koncev niti preveč sit ni. d Pri laprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz .Toscfc vode. d Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. d Mariborski mestni proračun is, 1939/40 je ministrstvo odobrilo. Je to sploh prvi potrjeni proračun med vsemi jugoslovanskimi mesti za I. 1939/40. Odobren je bii brez vsake izpremembe. d Se ena krivica bo popravljena. Na posredovanje slovenskih ministrov dr. Kreka in Snoja je minister za socialno politiko in narodno zdravje podpisal uredbo o ureditvi pravic do pokojnine ali odpravnine vsem onim, ki so bili člani oskrbnega zavoda za ci- vilna uslužbence bivše avstro-ogrske vojašk« uprave na Dunaju. S to uredbo, ki jo mori še podpisati vojni minister, bodo prišli d« težko pričakovanih pravic stari uslužbenci v kamniški smodnišnici. d Ljubljanska reševalna postaja r I. 1938. Na Silvestrov dan minulega leta je imel ga« silski urad z reševalno postajo 1 poveljnika, 1 podpoveijnika, 2 oddelna vodji, 1 garažnega mojstra, 3 rojnike, 15 gasilcev oziroma reševalcev in 2 telefonista. Poklicna gasilska četa je imela v minulem letu 41 požarnih intervencij in 4 reševalne akcije. Uspešno je sodelovala pri treh velikih požarih, namreč pri opekarni na Viču, pri požaru hiše v Kamniški ulici in pri požaru hiše na Barju, nadalje pri 6 srednjih, 28 malih in 4 dimniških poža-> rih. Skupno je bilo moštvo poklicne gasilske čete zaposleno pri požarih 53 ur. Po uradni cenitvi je znašala škoda po vseh požariK 1,048.000 din. Osebje reševalne postaje je z avtomobili in z vozom na konjsko vprego lani opravilo 4118 reševalnih voženj in prepeljalo 4185 bolnikov. d Zla »prerokinja« je Majrija Miler iz Sarajeva. Prerokovala je samo črno sedanjost in bodočnost in s tem povzročila razdore v mnogokateri družini. Imela pa je navado, da je prerada »prerokovala« ženam, kako jih možje varajo in se vrte okrog dragih žensk. V marsikateri družini je zaradi tega prišlo do pravega bojnega stanja med ženo n možem. Slednjič 90 se nekateri spametovali in zdraž-barico naznanili policiji. d Vesela povest o dveh gluhonemih. Poroke in svatbe 90 nekaj vsakdanjega, vzbujajo pa na deželi mnogo radovednosti in zanimanja. In če je zraven še kaj posebnega, tedaj ni oomenkovanja ne konca ne kraja. Tako je v Španijo bi « V Angliji z napetostjo pričakujejo uspeha razgovorov, ki jih bo začel francoski senator Leon Berard z generalom Francom v Bur-gosu. Berarda spremlja večje število višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Berard je že v Burgosu, kjer se je začel razgovarjati z zunanjim ministrom Jordanom, nakar bo sprejet od generala Franca. Politični pomen »erardovega poslanstva je v tem, da se boste Francija in Anglija prizadevali, da bi nacionalna Španija v primeru kakšnega spopada med demokratičnimi velesilami in avtoritarnima državama (Italijo, Nemčijo) ostala nevtralna, ko bi jo ne biio mogoče pritegniti »a stran zapadnih sil. V tem primeru pričanje nacionalne vlade ne bo več težko in . lmel° za takojšnjo posledico odpust ita-"lanske dobrovoljske divizije, ki se bori P°d vrhovnim Španskim poveljstvom. Enako važno pa je tudi gospodarsko vprašanje. Leta 1917 so Francija, Anglija in Amerika dobivale iz Španije 108.000 ton svinca, 5 milijonov ton železa, 2 milijona ton pirita, 7 milijonov ton cinka in 30.000 ton bakra. Iz tega se vidi neprecenljivi pomen, ki ga je imela Španija za Veliko antanto v vojski proti Nemčiji in njenim zaveznikom, če bi se danes Španija pridružila Nemčiji in Italiji, si lahko predstavljamo, kakšno nevarnost bi to pomenilo za Francijo in njene prijatelje. Berard bo skušal tudi to vprašanje povoljno rešiti. Ni čuda, da Nemčija in Italija z veliko napetostjo zasledujeta potek razgovorov v Burgosu. Vse kaže, da lahko postajne Španija tudi po Francovi zmagi za svetovni mir ka-mem spotike. in to pri preizkušeni,neizpremenjeni kakovosti Pij XL o delavskem vprašanja Miki jih je išoer bilo. vendar so se M šli ob smrti papeia PšjaXt. fare-tvejtn; hujskači, ki so po gtštilniških kot: h ia drage«J o pokoj ■ em papeža govorili koi ttajvečjesa sovraš-rriku delavskega stanu- Na; tem in vsem, ti se jih tiče, navedemo samo nekatere papeževe misli o delavskem vprašanja in si«er ia znamenite okavjikv »Quj«ira^esii»o anca*. Prečitajte pazljivo! Zasebna U,- i 51 a s Najjprej je treba imeti ta trdno in do-fBM stvar. da ima lastnina dvojea značaj, osefeaastee in družaben kakor pravijo, kolikor namreč meri na dobro poedincev ali na občo blaginj«. P* v;ji k deiitev posesti neto čara im ne preslepi mej svoje lastnine ter ce sega v pravice drogi to veleva pravičnost, ki se imeeuje menjalna pravičnost, da pa lastnik rabi. kar itn*, le po pameti. t«rs ne veleva ta pravičnost. temveč druge krepossti, ki pa njih aahtev >ai mogoče po sodni poti »oiitic Sv. pisrao in sveti cerkveni očetje vedno popoliMMa odkrito oče. da so boeati najstrožje doimi dajati mikjšfiEO. izvrševati dobrodelnost t* TeSikoduSno dareiSjivost Del® ia kapital ... je aaotiso. ali sami snovi ali samemu deiu pripisati kar je učinek vzajemnosti .^•eh. in povsem krivično je. če eno ali dro-io zanikate dejavnost drugeea in ve« proizvod sebi prisvaja. Vsakdan je treba dati svoj de'ei in poskrbeti, da se bo vse po razdeljevanje astvar- jmih dobrin uravnavalo in urejalo po pravcu obče blaginje in socialne pravičnosti, saj \>ak vidi da je današnja porazdelitev zaradi to-*■••-- -Tiike med malim številom prebogatih notico ubogih zelo zelo like razi in med veliko m srečna. (Mre; i te v prob-tarter tako neizmerna množica proletarcev na eni strani in na drugi strani nekaterih prebogatih neizmerno bogastvo je nepobiten dokaz, da bogastvo, ki v naši dobi »industria-liiaiat tako obilno dorašča. ni prav pora2> deljeno in dodeljeno ramim slojem ljudi. Zato si je treba r vsemi silami prizadevati, da se bo vsaj v bodoče pridobljeno bogastvo le po pravičnem razmerju nabiralo pri tistih, ki sc basali, in se v radostnem obilju raz-tekaio med nje. ki delajo.. . da bodo s šted-ljivostjo množili družinsko imovino, povečano umno upravljati ter ujje 111 varneje nosili družinska bremena. Naj nihče ne misli da bo mogoče javni rt\} ia socalr.i red pred prevratnim duhom uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi k pogumnemu delu, da se to iz\Tši: Pravična plata Najprej je treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna ta vzdrževanje njega samega in družine. Ko se določa višina plače, je treba gledati tudi na položaj podjetja in podjetnika. Višina plač se mora ravnati tudi po zahtevah obče blaginje! Zabavlja?!' Kaj pravite tia vse to? Ali bi ne bilo delavsko vprašanje za delavstvo aajboljpe rešeno na temelju papeževe okrcl-aice? bilo te dni na Vačah, ko sta bita oklfcana fn jv-ročeaa «hx katerima je asoda odvzela to. iS,- je fknefc rajvairreje — dar govora. Se-■-<;->ti je 3? leiaa Fraara Pobpčeva s Klenka: kot deklka je prebolela Ikrlatisko. toda ostala je Rmt terlr pa je nekaj le! starejši ter je £om» r.ekje -a TVleajskem. Seasanik sta * v Ijabljacski shibonemnt«. Jože Vesel — tako je lase I--r:m - »j« bračil sJelarstTsi Fraadta pa je šivilja ter ima rare-a poklica tad: lepo K\ f\voks Je bila za Vačane nekaj aredaeea. e: saiztjkaJo radovednih jieAtirev Sovoporočeara sta prav ?edse po-fS«» je V Skoda, ds ne raereta govoriti. v s* E-fii seboj baje prav dobro rara-■»U. fefisso £30. da bi bifci v otkocskem rtfji ih. kot se piseia — vedao veseia in atiM^tL — P.'i ienhmti tm t® s&bem šefaAr« t «wsurp«4ežse*w za jtd rsied »$«4«. ssj se rafct it zra,?jr ša cSaftovita satravsat »fT»»a->»sfte«a« gratit »od« Zete jrofssso « pesriz „'a jf »Fraa* J«? sw ru-K-San ^ m^ Cbw» sa^iše« sim-w&slwSa6i»«ii«t.w ae bir i«*r*ij».Tit! uJt-m* mirnjeei^s. * lri*iiB%i c*--lri JKrj-rtv je its-teri «e paceca ae^tl T slarc&a- «m TSJP* « r*BJ«»iir ii» r v nb&fi stbsoireT t\šee. Hkš je namref nekega dne prestopil v starokafo-liško vero in si da! po cerkvenem sodišču sta-rokatoliške cerkve razveljaviti prvi zakon. Fišerjeva pa tes^ ni priznala, temveč je tožila moža sodišču. Prvostopno so-.lišče je ugotovilo. da sta rokatoliSko cerkveno sodišče nima pravice razvezovati katoliških zakonskih zvez. Pred zakonom velja Fišerjeva še vedno kot zakonska Jena Pa tudi noben zakon ne daje starokatoIiSki cerkvi pravice ločevanja zakonov, zlasti pa ne, če #0 bili sklenjeni v kaki drugi cerkvi. Zaradi !e$ra je sodiš«N? raz-ve!javilo drucs zakon, sklenjen v starokato TTški cerkvi Razsodbo sta potrdiH tudi obe višji sodišči. d Nebeaa jta^^a ne sme pozabiti, da 'f >Ovea< oiličito terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trfrovra! d K»**pjsi Te dni a*» se Traili iz gorenjskega ta«a 4 člani akademske sta;*** Skw. pia«. druš:v*: Ceae Malovrh. Afsdersraid Booo, Mirk« SUp&r ia Jordan, ki m 35 »nve» pkasjaja p® rale- mmmmm ■ pn®i»a.iM#ts lafre P®oso «»K-ial>»t ia ra*tUo»ke baietai ia ejKia^aje 5 r-rvita«? prakse U-i^F-asa. at J. X. TM. St-?i ■<*F na kvatemi torek djie 28- febnj^rja 193&. d Rmmat« UalijMiJke ksjige so te dni odprli v Ljubljani. d Prosil je. aaj ga ob»odij#. Zaradi nenavadnih sanj se je prišel javit sodišču pravi morilec, ki je v Guberevcih pri Cačku z no-iem okla! kmeta Plizniča. Zločin je bil izvršen pred dobrim letom. Več kmetov -e je po. noči ste p Jo, dokler ni v krvi obležal mrtev Piiznič, Pred sodiščezu je bil pripozr.an krivim in obsojen na petnajst let robije Dimilar Pojsovič. ki je priznal, da je Plimiča zabodel * noaesn v roko. Ostali pretepafi pa so bili obsojeni na denarne kazni ker se jim je po. srečilo dokazati da so irtve tepli satno s pes!-mi. pravi morile* Dragoljub Vukapovii ni mel mira. Neke noči se ma je sanja'10. da ga je sv. Janez dvignil iz postelje in za lase privlekel pred božji prestol Tam mu je Bog dejal da mu bodo grehi odpuščeni. Je une na sodišče in se prijavi kot pravi mori«- Ko se je DragfUjub prehodil, se je oblekel in "d;e! na sodišče. Tam je povedal svoje igod!*> ia prosil, naj ga obsodijo, a aedotiarpt uzuste. Tedaj pa je nastopila nova aa?anka. Paiitat Popov ič ni hotel od jen jat i od svojo-3 ugovor*. češ da je tudi oo rabil svoj Sazsl-nje je sodišče izreklo rumibo. s kate-o jt Popovjfu utišala kazen ca štiri leta. a Ppoljub je dobil tri leta. Oi^odbo je 1 v-iikia zadovoljstvom sprejel. d Sprejem ssladeBKev v pekiKa« poJ^-■išk* «oi« t Belgrada na Zagrebu v ^ IS do 21 let. Vsa tozadevna pojasc. - doh«» »stisieoo ali pisateoo: Koocesi«jx»-a p»rf.» Per Franc, kapetaa * p, LjuMift«- v uKea !4 Za pisnjenj oda-:«iW pribite »>•«» ta 6 ian«i Ssatjda se je pa izrek'« rffs na iN«w«t?sju »ee*. . p delala m frrtaA* Braoja-mi to 9» twti ki P06^ Ijajo droeo^e »a sajMUsja)0 rsp*tj-jej» teleha po htfafc- so se . At r ^topiv? v IIR Hočejo m faboljš*«" ^ pok**« fMc&iij »eh deiavoev je »ojno ben Za sjiktro H" P*1 ^ »tmkw«a ;tiepowWjesa«94. P* Mj* tPBlan ^ te* defevee* S*-82 dan. Delati pa mora danes tu, jutri tam, enkrat na Jesenicah, drugi? kje na Štajerskem in s tem mora Se preživljati svojo družino. Temu je seveda nujno trebu »dpomoči. Saj so ti delavci nekdaj že imeli plače od 45—55 din na dan pri 8 urnem delu. Leta 1932 pa jim je takratni JNS-arski režim znižal plače na sedanjo višino. Torej so zahteve brzojavnih delavcev več kot upravičene, posebno ker gre samo za stare pravice, ne ozirajo se na to, da je draginja danes precej večja, kakor pa je bila pred letom 3932. ZZD bo zastavila vse sile in jim bo nudila svojo pomč. p »Obzor« od 16. jan. v političnem pregleda piše o nalogah Cvetkovičeve vlade ter pravi: »Danes ni nobenega političnega či-niica, ki ne bi priznaval, da je treba hrvatsko vprašanje naglo rešiti na temelju priznanja treh narodnih samobitnosti, hrvatske, srbsko in slovenske. Soglasje je tudi v tem, da se morajo novi odnošaji med Hrvati, Srbi la Slovenci postaviti na močnejše temelje le sporazumno, brez nadgiasovanja, kar je bistven pogoj, da pride do popolnega izraza načelo enakopravnosti vseh treh bistvenih sestavin Jugoslavije. To načelo sporazumnega urejevanja države je bilo izrecno naglašeno tudi v Krfski izjavi. 2al se pa to načelo ni spoštovalo, iz česar v glavnem izvirajo vse nesreče ia nezgode zadnjih 20 let... Sedaj v 21. letu obstanka Jugoslavije se znova ponuja prilika Ida se na novi podlagi, na podlagi ravnoprav-nosti urede odnošaji med hrvatskim narodom, srbskim narodom in slovenskim narodom ter se tako na čvrst temelj postavi skupna državna enota.« p Enakopravnosti ni. Zagrebški »Obzor« prinaša podatke o enakopravnosti. In sicer našteva številke, koliko je v kakem resoru višjih uradnikov Srbov, Hrvatov in Sloven-1 Cev. Tako na primer pravi, di je v zunanjem ministrstvu načelnikov 6 Srbov in 1 Hrvat; med šefi odsekov 14 Srbov, 2 Hrvat in 1 Slovenec. Med uradniki je 83 Srbov, 13 Hrvatov in 4 Slovenci. V ministrstvu financ je načelnikov 7 Srbov in 2 Hrvata. Podobno razmerje je tudi med drugim uradništvom tega ministrstva. — List naglaša: »Vlada g. Cvetkoviča sevoda ne more naenkrat in čez noč popraviti krivic in napak. Javnost pa pričakuje, da bo polagoma začela izvajati načelo enakopravnosti na vseh področjih državnega življenja, kar bo prav gotovo ustvarilo potrebno psihološko razpoloženje za pravilno rešitev perečih političnih vprašanj.« P Popolne enakopravnost s moškimi zahtevajo akademsko izobraženo lene, ki so ono nedeljo in ponedeljek zborovale v Belgradu. Med drugimi so sodelovale tudi zastopnice slovenskih žena pod vodstvom dr. Angele Pis-kernikove. Resolucija, ki so jo pozdravile vse zastopnice z navdušenjem, zahteva, da »e ženam prizna popolnoma enakost pri vseh poklicih, dovoliti se jim mora dostop do vseh položajev in činov, ukiniti se morajo vs! zakoni, ki zabranjujejo ženam dostop med nekatere poklice, zlasti na sodniji. Zahtevajo udi to, da se postavijo ženske za upraviteljiee •enskih kazenskih zavodov, za ravnateljice ženskih učiteljišč in ženskih gimnazj- Podobnih zahtev je še mnogo. I,e tega niso zahtevale, aa bi za ženske vpeljali še obvezno vojaško pa, da bi bili moški uslužbenci iz- RTA Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v Cantrsta! vtntrnl v LJaMtenl Vc®te. kadar potujem in cestujem, tudi pridno opazujem. Zato pa tudi marsikaj vidim, česar drugi z odprtimi očmi ne vidijo in ne opazijo. Toliko »rečam nezadovoljnosti, da me je kar strah pred njo. Naš človek ni z nobeno recjo zadovoljen. Ni zadovoljen z vremenom. Nezadovoljnost je doina v družini. Niso zadovoljni z novim gospodarjem. Isto ee dogaja v občini, v banovini, v državi. Nekateri pojejo danes slavo fašizmu, jutri bodo komunisti s srcem in z dušo. Pa še sami komaj vedo, kaj je prvo, kaj je drugo. Samo da so nezadovoljni, pa je dobro. Res je, da mnogokrat sejejo nezadovoljnost tudi predstojniki sami z večnimi odredbami, s spremembami, s tem, da opravljenega dela ne plačujejo po zasluženju in po trpljenju in izobrazbi, s tem, da nekatere stanove pritiskajo k tlom, druge pa božajo in gladijo j.. Vse nezadovoljnosti pa le niso sami krivi. Druga velika nerodnost, ki jo večkrat srečam na svojih potih, je čezmerna prevzetnost in ošabnost ljudi. Prevzetna je lepa in bogata nevesta. Saj jim je že naš pred 00 leti umrli Prešeren povedal: »Fante zbiraš, si prevzetna, se šopiriš, ker b! zala, varuj, varuj, da priletna sam-ka 6e ne boš jokala!« Ošabuost se poloti skoraj vsakega, komur je politika pomagala do boljših osebnih in družinskih razmer Se celo hlapec in dekla postaneta prevzetna, če sta si v Blužbi malo pomagala naprej. Nobena skrivnost ni, da se celo berač povišuje nad svojim tovarišem, ki je morebiti to in ono nedeljo ali praznik nekoliko skromneje oblečen. Glavno vlogo pri ljudeh Ima obleka. Ce st čedno oblečen, pa imaš veljavo, če si tudi v resnici krvoses, hijena in pijavka, rokovnjač In za-jedalka na telesu človeške družbe. Pridem v kraje, kjer z odprtimi rokami sprejemajo vlomilce io tatove, goljuJe in sleparje in Se drugo plažo, dajejo jim hrano in zavetišče iu skrivališče in pribežališče, poštenega siromaka pa ne sprejmejo v hišo; na pra£ ali pred prag mu polože hrano, če jo sploh dobi. Kajpada siromak nima priporočila vredne obleke... Nimam namena zagovarjati in ICcaf pse ioie? braniti pocestnih, le toliko sem omenil, da bolj« oblečene zločinca Bvet zaradi stotakov čuva ia prikriva, na brezdomce in siromake pa kaže g prstom in jih obsoja ,.. Ker ne gledam sveta samo s Šmarne gor«, temveč ga obhodim in oblazim daleč naokrog, zato pokušam kruh delavskega, kmetskega in tudi uradniškega stanu. Samo do tistih i z v o 1 j e n i k desettisočev nimam dostopa, o katerih slišim, da imajo po pet in še več razkošno opremljenih sob in sta mož in žena oba v mastnih službah, par ur dela na dan obdarjenega z raznimi dokladami in dividendami, za katerih blagostanje skrbe že borno plačana kuharica, služkinja in Se pestunja u enega, kvečjemu za dva razvajena otroka aii za pet plemenskih psičkov svetovno priznanih pasem, eama pa še iščeta zabave po raznih barih ia zabaviščih: nak, k takim pa res še nisem imet dostopa I Zato bi samo od daleč smel vprašati, i« je dovoljeno take ljudi vsaj pri davku malo pri-ščipniti, da bi človeška družba od njih vsaj malo koristi imela. Kaj menite? Pred kratkim sem bil v prestolniei Gorenjske in sem poslušal tam v cerkvi pridigo. Med drugim sem vjel na svoja ušesa besede: »Narod se dviga proti narodu, stan proti stanu, obrtnik proti obrtniku.« Strašna resnica, še strašnejše pa bodo njene posledice: Ali naj res človeška nezadovoljnost, prevzetnost ln nevoščljivoet poženejo vso človeštvo v propast in v pogubo? Ne samo v peklensko ,ampak tudi v zemeljsko? Nekje doli na lepem Dolenjskem me je pa zaneslo na kmetski sestanek. Nimam sicer lastne kmetije, zakaj vsa slovenska zemlja je moj dom, vendar sem šel zraven. Govornik je na glas poudarjal, da ee danes kmetu ne izplača več lan sejati In so z njim ukvarjati. Moje mnenje pa je, da kdor se je z lanom ukvarjal in nosil zdravo platneno srajco, ga nI še nikoli glava bolela, tudi v ječo ali še celo na vislice nI prišel, kdor pa je Smarnico sadil in se pridno z njo zalival, pa je tudi to pot že nastopil... Pa brez zamere! 3. K, enačenj z ženskimi glede gotovih dopustov. Morda bodo 8 to zahtevo izpopolnile svojo prvo prihodnjo resolucijo. Resno pa to-le: Kdor hoče narodu in državi, slasti pa slovenski družini dobro, bo usmeri! slovensko ženo v materinsko-gospodinjski poklic. n Če se graaaini vžigalnik raaleti. V mariborsko bolnišnioo so pripeljali iz Slovenske Bistrice 21 letnega Alberta Justineka, ki se je ponesrečil na nenavaden način. Pri Justi-nekovih so imeli — kakor se to gotovo nahaja že po mnogih naših domovih — granatni vžigalnik, ki ga je prinesel nekdo k hiši za čase svetovne vojne. Vžigalnik je bil nabit pa o tem nihče ni vedel. Imeli so ga med staro ropotijo ter so ga kdove kolikokrat metali sera in tja. Sedaj pa ga je vzel v roke domači sin Albert ter ga je hotel uporabiti pri izdelavi nekega orodja. Z železnim sekačem ga je hotel razbiti, pa je vžigalnik naenkrat eksplodiral. Z močnim pokom se je razletel na drobne kosce, ki so Justineka nevarno poškodovali. Raztrgali so mu dlan leve roke ter ga zadeli v obe nogi. Bil je zgolj slučaj, da ga eksplozija ni usmrtila ter povzročila še kakšne druge nesreče. n Plini so se med predstava širili pa dvorani. Večina gledalcev v kinematografu v Vlasotincih je te dni pri neki večerni predstavi omedlelo. Lastnik kinematograf je pred predstavo naložil drva v peč, a pozabil zapreti vse odprtine na peči. Plini so se med predstavo začeli širiti po dvorani, dokler aiso prvi omedleli tisti gledalci, ki so sedeli v neposredni bližini peči. Kmalu za temi pa so sačeli padati v nezavest S» številni drugI gle- dalci, dokler jih ni bilo vseh nekaj več kakor sto. Šele tedaj so se ljudje zavedli nevarnosti in vzroka te omedlevice. Lekarnar, M je bil med gledalci, je zaprl peč in dal odpreti okna. Z muko so potem vse omedlele spravili spet k zavesti Smrtnega primera k sreči ni bilo. n Imogniti se je hotela trošarini. Zaradi nekaj gosk, ki jih hotela v mesto prenesti brez trošarine, se je smrtno ponesrečila kmetica Ristosija Gjurgjevič iz Mladenovca. Pripeljala se je v Belgrad z vlakom. Ko je vlak počasi vozil v postajo, je kmetica skočila iz vagona, da bi se izognila plačanju trošarina za goske. Padla pa. je nesrečno pod kolesa* ki so odrezala obe nogi. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa je podlegla, ker jo izgubila preveč krvi. Gad je pičil oni četrtek okrog poldne v nogo Ivano Tehovnik, ženo brezposelnega delavca, ko je pod Sv. Katarino nabirala resje, da ga nese v Ljubljano naprodaj. n Huda nničevalka nasipov ob rekah ta-kozvana bizamska podgana se je začela širiti tudi ob rekah in potokih Hrvaškega Zagorja. Lani so to škodljivko opazili v večjih tropah v rekah, ki se stekajo v Muro in Dravo. Posebno društvo, ki se bavl z uničevanjem tega glodalca, je takoj šlo na delo. Kakor se zdi, je bila a hitro pomočjo zaenkrat nevarnost upiiva na ves organizem« Dobro sredstvo za odv*» Jati, {d zanesljivo deluj« ln Ima prijeten okus, ja Po poroki pri papežu Piju XI. Lepo krščansko življenje v družinah, to je bila ena glavnih nalog pokojnega Pija XI. To nam priča njegova okrožnica o sv. zakonu, prav tako pa nam to dokazuje dejstvo, da je sprejel v zadnjih letih svojega življenja tisoče in tisoče novoporočeneev vsem narodnosti in stanov v posebnih avdijencah, vsem podal roko z ribičevim prstanom v poljub, vsakemu možu podaril v spomin lepo srebrno svetinjo, ženi pa lep rožni venec, vsem napravil lep nagovor in ob koncu podelil svoj blagoslov. Tudi jaz sem sklenil, da se ob priliki svoje poroke podam z ženo k sv. očetu v večno mesto Rim. To, da sprejme sv. oče, h kateremu so imeli dostop včasih samo visoki cerkveni in svetni dostojanstveniki, prav vsakega Zemljana, se mi je zdela tako velika čast, da sem hotel biti deležen te izredne časti tudi jaz s svojo ženo. Ker nudi Italija novoporočencem velike vozne olajšave, do 75% popusta, po železnici, naju je potovanje stalo razmeroma malo. Kljub temu pa je vožnja zelo udobna in hitra, tako da sva napravila s tem potovanjem neke vrste rekord, kajti dne S. maja sva obhajala v domači župni cerkvi poroko, drugi dan, 2. maja, pa sva bila že sprejeta pri sv. očetu z mnogimi drugimi aovoporočenci. Pa sva si med potjo ogledala že Trst in Benetke, kjer sva v cerkvi S. Maria d. Salute prisostvovala prvim šmarnicam. Komaj sva v Rimu odložila kovčege, naju je prijazna sobarica, videč, da sva novoporočenca, opozorila, da če se takoj prijaviva za sprejem k sv, očetu, bova že prvi dan sprejeta. Hitela sva takoj v Vatikan, kamor sva dospela okrog 11 dopoldne. Za priglasitev k sprejemu je bil potreben edinole poročni list domačega župnega urada. Mlad duhovnik naju je vpisal v sprejemno knjigo, nakar nama je izročil list, na katerem je bilo napisano v latinščini: »Njih Sveiost papež Pij XI. vas sprejme danes ob pol 7 popoldne v avdijenei«. — Na drugi strani pa je bilo kratko označeno, kako naj bosta mož in žena oblečena: za moža črna obleka, za ženo pa obleka, ki se zapira visoko do vratu, čez glavo pa je morala imeti vsaka ženu ogrnjen črn paičolan. Tega si je lahko vsak izposodil v bližnji trgovini.Midva sva ga raje kupila, da nama ostane kot drag spomin. Poleg te sprejemne listine je vsak prejel še brezplačno vstopnico za ogled svetovne misijonske razstave v palači poleg cerkve sv. Janeza v La-teranu. — Popoldne sva si ogledala cerkev sv. Petra, po 6 pa sva šla zopet mimo postavnih švicarskih gardistov v Vatikanu, kjer so v posebni sobi že čakali mnogi novoporočenci. V bogato okrašeni podolgovati sobi so nas po parih uredili v dve vrsti. Tam smo čakali Se dobre pol ure na prihod sv, očeta. Kljub čakanju ni bilo opaziti na nobenem obrazu nestrpnosti. Vsi smo se zavedali izrednega trenutka, ki nas čaka. Tu si videl ljudi najrazličnejših narodnosti in slišal mnogo tujih iezikov. Razen naju, najbrž ni bilo nobenega Slovenca. Od časa do časa je korakala mimo nas papeževa telesna straža v slikovitih uniformah z dolgimi sulicami v rokah. Tik pred prihodom sv. očeta so nam razdelili njegov dar: možu svetinjo, ženi pa rožni venec, nakar smo vsi pokleknili. Takoj nato je priše! sv. oče s svojim spremstvom. Oblečen v belo, dolgo obleko, je stopal od enega do drugega ter vsem podal roko m prstan v poljub. Zatem smo šli vsi v drugo večjo dvorano, v kateri je bil na koncu vzvišen prestol. S tega prestola nam je papež potem vsem skupaj govoril o lepem družinskem življenju, o nalogah krščanskih mož in žena. Govoril je mirno, toda živahno in hitro. Na koncu govora je naročil pozdrave za starše, sorodnike, znance in druge. Govoril je kakih )5 minut. Vsi smo se čudili svežosti in živahnosti njegovega obnašanja, dasi je štel tedaj že 77 lei. Po govoru smo vsi pokleknili, nakar nam je podelil svoj blagoslov. Noč se je že razprostirala nad večnim mestom in nebroj iuči je že razsvetljevalo rimske ulice, ko smo odhajali iz Vatikana, vsi prevzeti od srečnih trenutkov, katere štejemo brez dvoma vsi med najlepše v svojem življenju. I. Kozjek. odstranjena na severu, pač pa se je pojavila spet v Zagorju. Tudi tu bo zagrebško društvo poskušalo že v začetku zatreti to nadlogo. n S črnilom se je hotela »fentat«. Učenka prvega razreda zasebne trgovske akademije v Sarajevu Ela Šalom je izpila večjo količino pisalnega črnila v samomorilnem namenu. Ob koncu prvega polletja je namreč dobila slabo oceno. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je resno. n Ker so jedli meso steklega prašiča, je zbolelo nad 100 ljudi v Loznici. Obrtniško društvo je priredilo veselico. Tam so prodajali seveda tudi pečeno svinjino, ki jo je dobavil neki kmet iz bližnje okolice. Pred nekaj dnevi pa je prišla na policijo naznanit neka ženska, da ji je na steklini zbolel prašiček, ki ga je kupila od istega kmeta, ki je dobavil svinjino za plesno prireditev. Preiskava je ugotovila, da je prašiček dejansko zbolel na steklini in je dala takoj po mestu razglasiti, naj se vsi, ki so na veselici jedli svinjino, javijo zdravnikom zaradi cepljenja. Potem so prijeli brezvestnega kmeta, ki je brž zaklal mlade prašičke, čim je na njih opazil bolezen. Meso pa je potem prodal obrtniškemu društvu za veselico. n Kako je g slinavko in parkljevko. Najnovejši izkaz živalskih kužnih bolezni nam kaže, da je slinavka in parkljevka zopet prenehala v naslednjih okrajih: Brežice. Črnomelj, Ljubljana mesto. Ljubljana okolica in Maribor desni breg. Slinavka in parkljevka obstojata le še v okraju Ljutomer: v občini Ljutomer in v okraju Maribor levi breg: v Kamilici, obč. Kamnica in Dobrenju, obč. Pesnica. n Usoda mladega rudarja. V Trbovljah je oni četrtek po 9 na rudniški železnici med Terezijo in Gvido spodrsnilo spremljevalcu vlaka A. Frideriku na zmrznih tračnicah in je padel pod motorno lokomotivo. Strlo mu je levo roko in nogo in je dobil težke notranje poškodbe. Ko so ga rešili izpod stroja, je bil še pri zavesti, Po prevozu v rudniško bolnišnico pa je čez nekaj minut izdihnil. Ponesrečeni Friderik je bil šel 25 let star in drugo leto v službi pri rudniku. Zapušča žalostno mater. n Tik pred vlakom je pognala kolo irei progo. Ono soboto zvečer, nekoliko po 6. uri je hotela 30 letna delavka Angela Zaplotnik prečkati s kolesom železniško progo pri postaji Duplje, je videla, da se ji približuje vlak. Ker je vlak počasi odhajal iz postaje Duplje, je računala, da bo lahko še srečno prevozila NOVI GROBOVI n Pepelni dan ni dan ve? tvoj... V San Franciseu v Kaliforniji je umrl tamošnji župnik g. France Turk. — V Zagrebu je preminul inž. Vladimir Vrtel. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah so pokopali posestnikovega sina Aniona Rataja — V Mariboru so djali v grob soprogo železničarja Antonijo Doles. — V Poljčanh so djali v grob v Ljubljani umrlega učitelja Ludovika Varla. — V Novem mestu je zapustil solzno dolino dimnikarski mojster Franc Bernard. — V Zagrebu je umrl Boris Briifach, peh. podporočnik. — V Lassingu eo pokopali tamošnjega župnika Ludvika Kore-sa. — V Varrensvile je preminul Jernej Miš iz GorjuS pri Domžalah. progo pred vlakom. Za hip je oklevala, po. tem pa je tik pred vlakom pognala kolo čez progo. Odbijač vlaka pa je nesrečni«) zagra. bil in jo močno sunil na cesto. Strojevodja je vlak takoj ustavil, ko je videl nesrečo in nezavestno ponesrečenko spravil v vlak. K nakupu Prešernove in Vodnikove rojstne hiše Lani se je započela nabirka za odkup Prešernove rojstne hiše. Lepa misel in zamisel 1 Ko smo se že pred davnim časom mudili slovenski romarji v Lurdu, smo videli, da v rojstni hiši znane lurške Bernardke nihče ne prebiva. Pač pa je v njej ohranjena še vsa oprava njenih staršev: vse v takem stanju, kakor je bilo v tistih revnih dneh in ubožnih časih. Vsa oprava je pod mrežo in pobožni romarji prihajo in ogledujejo ter tako trn lastne oči vidijo vso siromašnost tiste družine, ki je dala svetu Bernardko in po Ber nardki Lurd, kakršnega gledamo sedaj in to-liko zdravja in prenapolnjeno mero drugih milosti, ki so očem sveta prikrite. Če bi vsa ta oprava ne bila pod mrežo, kdo ve, kje bi že bila .,. Še nekatera hiša naših velikih mož bi zaslužila isto spoštovanje: Jegličeva v Begunjah, Gnidovčeva v Velikem Lipovcu, Jurčičeva na Muljavi in še in še. Nekatere takih hiS pa seveda že ni več... Podrte so in predelane in prvotnim nič več podobne. Vsaj spominsko ploščo bi še nekatera zaslužila. Vprašanje pa nastane, kdo bi odkupoval take hiše, kdo bi sedanjim lastnikom preskr-bel druga stanovališča. Za Prešernovo hišo so pripregli šolsko mladino vseh šol, malih in srednjih in visokih. Ni bila napačna ta misel. Ali za vse odkupe izrabljati šolsko mladino, bi bilo pa kar odveč. Saj se že tako vse pritožuje zoper preraznovrstne zbirke po šolah, tako starši kakor učitelji. Zato naj se odkupa Vodnikove hiše loti kdo drugi in ne več šolska mladina. Vzemimo: slovensko razumni-šlvo. Vsak slovenski inteligenf brez razlike spola in poklica naj bi dal vsaj 10 din. Precej bi se nabralo. Najprej prostovoljno, šele kdor bi ne dal prostovoljno, naj bi se mu od mesečnega zaslužka odvzelo. Radoveden sem, koliko bi bilo slovenskih inteligentov, ki bi si dali narekovati ta skromen prispevek! Moje prepričanje je, da hi bili redki listi, ki b! se dali prisliti k taki dajatvi. Saj je 10 dinarjev naravnost malenkost, radi katere ne bi šel nihče na beračijo. Za odkup Jegličeve hiše naj bi prispevala naša društva, cerkvena in prosvetna. Deloma z darovi članov, deloma s prispevki od svojih prireditev. Pa sem tudi mnenja, da bi bi! potreben denar kmalu skupaj. Seveda vsega bi ne smeli izvesti v enem !etu, v teku enega desetletja bi se dalo marsikaj doseči. Dokler se kaj ne ukrene, pa izdati določbo: takih hiš nič prenarejati. Društvene prireditve bi bilo treba za tak namen oprostiti veseličnega davka, ali kako se ta ne-pokora že imenuje. Ne samo v tem slučaju, za vselej bi bilo treba dramatične, pevske in sploh kulturne prireditve oprostiti tega naravnost vnebovpijočega davka, tembolj pa obdavčiti plese, maškarade, vinske pokušnje in drugo prireditve, ki nimajo na sebi nobenega znaka resnične kulture. To mimogrede, pa bi bilo prav, če bi te besede naši narodni očetje zapisali v svoje spominske knjige in bi jih na pravem kraju in ob pravem času izpovedali. Stev. 8 »DOMOLJUB., dne 22. februarja 1939 RAZGLED PO SVETU slovaška s Prednosti Široke samouprave. Iz izjave slovaškega prometnega ministra dr. Durčan-skega je posneti, da namerava slovaška vlada izvesti velik triletni načrt za javna dela, in sicer porabiti eno milijardo za železnice, eno milijardo pa za ceste. Nadalje namerava Slovaška vložiti večjo vsoto v kanale in elektrarne ter zgraditi veliko radijsko oddajno postajo v zapadni Slovaški. Karpitiska Ukrnjista s Uspeh volitev v karpatsko-ukrajinski deželni zbor je tale; Od celotnega Števila 284 tisoč 365 volivcev z voliva« pravico je bilo veljavnih glasov 263.202. Od tega števila jih je vladna lista dobila 243.557, proti njej pa je glasovalo 19.645 volivcev. Za vladno listo je torej glasoval« 93% vseh glasovalcev. Povprečna volivna udeležba Je bila 92.5%. — Na seji poljskega parlamenta v Varšavi je ukrajinski poslanec Vitvicki ostro napadel poljsko politiko proti Ukrajincem. Izjavil je med drugim: Poljska je slovesno priznala pravice poljskih Ukrajincev. Ukrajinci imajo torej pravico zahtevati toliko svobode, da se bo ukrajinska narodnostna skupina mogla razvijati. Tako se pa ukrajinske cerkve zapirajo, ukrajinski otroci nimajo dostopa v ukrajinske šole, ukrajinski kmet pa nima nobene možnosti, da bi povečal svoje kmetije. Poljski listi zahtevajo celo ofenzivo proti ukrajinskemu narodu. Kako dolgo še! NEMČIJA ------- - n_ mtm—k—"■'■' •" ' s Iz bratske dežele. V Dobrli vesi je umrl 72 letni zavedni Slovenec Anton Sienč-»iik. p. d. Bolta. — Pri šmarjeti v Rožu je neko soboto Kari Kraiger, p. d. Cačofor vozil hlode. Na strmi poti se nenadno prevrne voz iu pokoplje pod seboj voznika. Hlodi so nesrečnika pri priči zadušili, izpod bremena so ga potegnili mrtvega. — V St. Jakobu v Rožu je odšel po večno plačilo Donižev oče. ~ Za župana v slovenskih Selah je bil imenovan posestnik Janez Falle. — Na Dunaju jo nenadoma umrl pokrajinski vodja Koroške Hubert Klausner. Bodi mu Gospod rai-Jostljiv sodniki s Bogoslovni oddelek vgeužilišča so naprti. Prosvetni minister Rust je v sporazumu z ministrom za cerkvene zadeve Kerlom odredil, da se zapre katoliška bogoslovna fakulteta univerze v Mttncbenu. Ta sklep je bil sprejet zaradi tega, ker je nemški prosvetni minister imenoval za profesorja bogoslovne fakultete v Mttnchenu nekega profesorja z drugega nemškega vseučilišča, proti čemur 1« kardinal Faulhaber protestiral ter prepovedal dijakom bogoslovne fakultete obiskovati predavanja tega profesorja. s Besede in dejanja iz Korotana. Slovenska prosvetna zveza je v novembru minulega eta na zahtevo dež. šolskega sveta predložita spored nameravanih kmetijsko-gospodinj-skih tečajev in sprejela še v istem mesecu obvestilo, da je šolska oblast tečaje vzela na znanje. Prvi javljeni tečaj — v Dobrli vesi *T 1® zaradi »tehničnih« zaprek odpadel, dru-B1 — v škofičau — je bil zaradi »motenja miru« prepovedan, predvidena sta bila nato še tečaja na Koatanjah in v St. Vidu. Slovenska prosvetna zveza pa je bila minuli tederi po dež. šolskem svetu obveščena, da ji je od sedaj prirejanje slovenskih tečajev prepovedano. —• Koroška je zgodovinsko dokazano dežela slovenskeg*a naroda, v Jugoslaviji pa so Nemci ~~ priseljenci. Vprašamo, kaj bi reklo svetovno nemštvo, ako bi Jugoslavija za svoje Nemce izdala — podobno odredbo? ANGLIJA s Anglija bi se morala brigati za usodo malih narodov. V angleškem parlamentu je bil sprejet zakonski načrt o posojilu Češkoslovaški v tretjem branju. Za posojilo je glasovala tudi delavska stranka. Njen poslanec Henderson je poudaril, da glasuje njegova stranka m posojilo, ker smatra za potrebno, da se pomaga malemu, a plemenitemu narodu, ki se mora boriti z velikimi nesrečami Glasuje pa tudi zato, ker lahko pridejo v podoben položaj tudi* drugi mali narodi. Mir v srednji Evropi bo zavladal Se, če se bo Anglija živo zanimala za usodo malih narodov. kitajska s Kitajci zopet napadajo. Časopisje poroča, da so Kitajci izvršili velik napad v pokrajini Honan proti Japoncem, ki so se tamkaj utrdili. Na tej fronti je vladalo že dalj časa zatišje, odkar so Japonci po padcu Hankova pričeli prodirati na jugovzhod. Kitajski napad se je pričel oni ponedeljek zjutraj s hudimi letalskimi napadi na vojaško najvažnejše sovražnikove položaje. Tem napadom je takoj sledil naskok kitajske pehote. Japonce je napad zelo iznenadil in so morali izprazniti svoje postojanke. Kitajci razpolagajo z močnimi motoriziranimi oddelki ter z najmodernejšim orožjem. Kitajci trdijo, da je na bojišču od jezera Pojang do jezera Tunting združenih 250.000 Kitajcev nasproti 40.000 Japoncem. Japonci so zapustili na bojišču velike množine vojnega materiala ter se počasi umikajo v druge utrjene postojanke. Borbe se še vodijo. Praktičen Ob zlomu komunistične fronto v Kataloniji so španskega rdečega državnega predsednika Negrina marksistični in liberalni listi kazali kot junaka pivega reda. Ko se je namreč začela ie lansko leto rdeča fronta lomiti ter so vojaki jeli bežati na vse strani, se je rdeči predsednik z revolverjem v roki postavil pred bežeče ter jih pognal nazaj v njihove položaje. Vojaki so se morali dalje bojevati, trpeti in prelivati svojo kri, predsednik Negrin pa je pridno nabiral premoženje. Ko je pred padcem Barcelone rdeči predsednik zbežal iz mesta, je v naglici pozabil na svojo tajno blagajno. Ko so jo potem nacionalistični zmagovalci pregledali, so našli v njej samega nakita v vrednosti 50 milijonov pezet S to vsoto bi si rdeči pred« sednik lepo »nakitik svojo denarnico, .V iPazite do&ro kadar kupujeta Aspirin, dali so ta« foleta in zavoj označeno t <>B«yei<» javim križem. Brez te zai&tne znamk« ni Aspirina. A S P I R S N TA81ETS Ofltw f*e sroi % brejem 1260« m» 9, M. tm,, > BMOBNE NOVICE ——■......»m«......—.....——i ————.....mir.....»n.......... mu................. Nad 200.000 ljudi je bolnih za gripo S ruski Moskvi. Špansko nacionalno driavo je priznal tudi Egipt. 35.000 tonsko bojno ladjo >Bismarck< sol ob navzočnosti Hitlerja te dni v Hamburg« spustili v morje. V preteklem tednu ni bilo nič novegal na španskih bojiščih. 202.000 rdečih vojakov je pribežalo i« Katalonije čez francosko mejo. V poljski Varšavi je umrla 123 letna Fini kelstein Estera. 615 letal za 2 milijardi frankov je kupil« Francija v Ameriki. 100 višjih uradnikov in 2 generala s3 zopet zaprli v ruskem boljševiškem »raju«« 340.000 španskih beguncev vseh vrst je| sedaj v Franciji Predsednik madžarske vlade Imredy Jej odstopil; novo vlado je sestavi) Teleki. Umrl je odlični belgijski katoliški polfa tiSni voditelj večkratni ministrski predseduHj Jaspar. ' I komunist predsednikovem stanovanju so tudi nallj ogromen kovčeg, v katerem je bilo za vejj milijonov tujega denarja in mnogo biserov« Med dragocenimi predmeti je bila najdenj tudi dragocena zlata ovratnica iz Marijine! cerkve v Toledu, nekaj zlatih kelihov, zlatq zapestnice in ovratne verižice, ki so visel«! kot darila vernikov po raznih znameniti^ Marijinih svetiščih. Med dragocenostmi, ki so jih našli v Negrinovem kovčegu, sta tudi dve zlati Marijini kroni, najbrž tudi iz Ma-i rijine cerkve v Toledu. To dokazuje, da rdeči voditelj Negrin zelo praktičen koma« nist, ki si je znal nagrabiti ogromno premo« ženje, delavce in druge preprosta ljudi p£ je pahnil v nedopovedno bedo, pomanjkanj« in trpljenje. CerkeT sv. Aniona Pad. v Vel. Loki pri Višnji gor«, ki so jo vaščani z velikimi žrtvami spravili pod streho. Dobra srca prosijo za milodare, da bi mogli cerkev dokončati in pripraviti za službo božjo. Po dal;3i odsotnosti je prišel v Ljubljano dr. Anton Korošec. Na kolodvoru so mu priredili velik sprejem. Na magistratu pa so mu slovesno izročili diplomo častnega meščana liubtjanskega. Skok s padalom v tistem trenutku, ko pilot pristaja na zemlji. Ogromne zaloge bencina, ki so pripravljene za japonsko vojsko. Slika nam kaže japonske mornarje pri pozdrav« Parada tankov v Toki« Glavno mest„ ftpanij. - Madrid - katerega se bo general Franco najbrž v kratke« po*« Prizor i pogrebnih svečanosti za rajnim papc iem Pijem XI. v cerkvi sv. Petra v Rimu. Francove čete so iznašle neke vrste rakete, ka« tere napolnijo s časopisi in jih izstreljujejo v so- „ , „.. VI , .. , ., , ., . ,, , . vražnikove vrste, da bi jih tudi tam brali in opu« Grob Pija XI. v podzemeljskih prostorih cerkve sv. Petra stj|. nesmjselni O(|por f . živalskem vrtu v ameriškem mestu Čikagi imajo veliko strupeno kačo, pitona ga imenujmo, ki je nekaj obolele. Poklicali so živino/dravnikn, dn pozdravi kačo. Ker je pa silno močna, jo mora držati kar 13 mož, sicer bi otepala okrog in koga ranila. Ta je pa zgodaj pričela letati po zraku. Devet« mesečna ličerka nekega angleškega letalen i« takole opremljena z letalom preletela iz AngUs je k svojemu očetu v dalj njo Indijo. ys PA PA X! Papei Pij XI. na vatikanskem vrtu po DOJ^OJLUU. Ljuhllana pozdravlja dr. Korošca Dne 20. februarja so se mestni svetniki ljubljanski zbrali v lepo okrašeni dvorani mestnega magistrata k izredni seji, ki je imela v programu samo eno točko. Izročitev diplome častnega ljubljanskega meščanstva dr. Antonu Korošcu. Magistrat in sosednja poslopja so bila vsa okrašena s trobojmeami, kp je dr. Korošec, spremljan od bana dr. Natlačena in župana dr. Adiešiča prišel pred ljubljansko občinsko hišo, burno pozdravljen od ljudskih množic, kjer je prevladovala mladina, ns3 up ia naša liada. Med velikim govorom, v katerem je ugotovil nevenljive zasluge dr. Korošca za Ljubljano, slovenski narod in Jugoslavijo, je župan dr. Adlešrič izročil dr. Korošcu diplom« častnega meščanstva in častno darilo. V zahvalo je dr. Korošec izgovoril tudi Bledeče pomenljive stavke: Ne morem najfei primernih besed, da bi se vam zahvalil za vso pozornost, ki mi jo izkazuje Ljubljana. Imenovali ste me za častnega člana in 11. decejnbra prejšnejga leta je vsa Ljubljana že to izvolitev z glasovanjem pri volitvah odobrila. Mene na Ljubljano vežejo marsikatere vezi. 2e 20 let živini v njenem obzidju in delim zlo in vse dobro s slovenskim narodom v Ljubljani. Čeravno je moje pravo bivališče v lepem obmejno«! Mariboru, vendar moram s ponosom in zadovoljstvom priznati, da so razmere tako nanesle, da že 20 let živim v Ljubljani in sem torej pravi Ljubljančan. Z vašo blago naklooitvijo ste mi podelili naslov častnega meščana m nu dovolili, da se smem odselj dalje zakonito smatrati in izjavljati: »Crvis Labacensis sume — občan ljubljanski sem. Da se smem od sedaj tako imenovati, to je zame velik ponos. Živim pa v prepričanju, da je dolžnost vsakega slovenskega javnega delavca delati za belo Ljubljano. Ljubljana je naše kulturno in gospodarsko središče in dolžnost nas vseh je, da imamo to dejstvo neprestano pred očmi. Ne bo preskromno, če rečem, da sem doslej vse storil za Ljubljano, kar je bilo v moji moči. Tudi v bodoče hočem vse storiti, da zgradimo to naše kulturno in gospodarsko središče. Kakor doslej le dolžnosti nisem zanemaril, se bom tudi odslej trudil, da se tudi v bodoče to ne bo zgodilo. Posebno sem pa ponosen na to častno meščanstvo bele Ljubljane zaradi tega, ker Ljubljana vedno visoko nosi zastavo ljubezni do vladarja in države, ker je Ljubljana iskreno in resnično in vsestransko nacionalna. Kakor je Ljubljana bila, kakor je, taka bo Ljubljana tudi ostala. Ljubim Ljubljano in jo b>ui ljubil do konca življenja. iz raznih krajev Vafe pri Litiji. Pri nas smo bolj v hribih in živimo bolj v težkih razmerah. Smo po veiini kmetje in se ubijamo na svoji skopi zemlji. Hudo nas je zadela kriza in se še sedaj nismo opomogli od nje. Zato poje sekira po naših gozdovih, da se bomo malo opomogli. Lansko leto smo precej zaslužili pri gradnji banovinske ceste Ij-tii, Kandarše. Vače so znane po lepih izkopaninah v prejšnjih letih je tu pridno izkopaval Schniied \Valter iz Gradca, ki je odkril več starih naselbin Veliko izkopanih predmetov se hrani v liublian skem muzeju. Glede druAtev prav ni{ ne zaosta" jamo za drugimi kraji, imamo Prosvetno JruiStvo* Kmečko zvezo in še več drugih društe» : občni zbor krajevne KZ v cerkveni dvorani. Na sporedu so važne točke, zatorej se ga vsi ilnni in prijatelji Kmečke zveze gotovo udeležite. — Isti dan popoldne ob 3 priredi drainatlfni odsek Prosvetnega društva dve igri. — Vljudno vabljeni! Ig, Uprava občine Ig pri Ljubljani raz^laSa, da se vrši na Igu Matijev sejem v ponedeljek 27, februarja 1839 kot redni letni iivineki in kramar-ski sejem. Kupci vabljeni. — Uprava občine Ig pri Ljubljani. 8t. Gregor. Dne 12. februarja je umrl v Jeruzalemu naš rojak, frančiškanski brat Tomaž Pe-rovSek. Bi! je blizu 85 let v Sveti deželi. Leta 1910 ob jeruzalemskem romanja sta » našim g. župnikom v Kairu molila po sv. mswi slovensko zdravomarijo Naj mu bo »veta remljica lahka! St. Andrai pri Velenja. Ugodni) sadna treovina v lanski jeseni je dala povod, da je letoe mnogo povpraševanja po sadnih drevescih. Ostlašajo se kupci iz sosednih župnij, ker jim je pač znano, da se v Št. Andražu vzgoji mnogo sadnega naraščaja. Vsak tukajšnji sadjar si namreč sam doma vzgoji potrebna drevesca; upa namreč, da !m, eo se tekom letošnje zime zopet zelo pomnožili sadni nasadi. Delo je predvsem omogočilo milo vreme od novega leta naprej. Sploh pa je naša fara ns glasu kot izrazito sadjarski krai, ki ga v poletnih Besede (Povest) Spisal N. Velikonja, ilustriral akad slikar L. 6ušmelj Slike h tromessečne kronike o naših krajih, »Naj se mu poveša nos! Se mu bo še bolj!« Vidmar je stisnil pest v žepu. Benko pa je drobenc-Jjal okoli njega in pihal v žerjavico. »Ali ni ie to smešno, da je sploh pomislil na to, da bo spet župan. Kdo bi razumel: zadnje leto je tako namignil Čez streho. Da jo bo dvignil, da bo gledala čez vašo! 2e takrat je čakal na ta Zdaj pa zeljnate vehe! JTehe je rekla. Gnile in da se zaduši na njih!« »Da se zadušim na njih?« je vprašal Vidmar, kakor da ga je kača pičila. »In ti si to slišal, pa mi nisi povedal!« se je izkušal skrili. »Da se naj zadušim na gnilih vehah? In streha naj gleda čez mojo! O, to bova že obračunala. Če misliš na župana, se bridko motiš. Tu ne bo kruha!« je govoril, kakor bi imel Ruparja pred 6eboj. Stopil je v vežo viharno in jezno, da se je stara Ne-la, ki je pomivala veliko golido v kotu, začudila. V hiši je gorela petrolejka. Luč je s svojim širokim klobukom metala senco v kote in stara peč je zdela v rjavi svetlobi. Nocoj je bila doma samo Neža. Dekla je šla k materi. Da se ji mudil Zaradi tega je bila Neža še bolj y ladregi. Samo živino je dekla mogla opraviti, pa je šla. »Pridi, Benko!« je dejal, ko je potegnil v hiši iz omaro zelenko in natočil v kozarček. » Vroča sva in ta nama ne bo škodila Posebno ne pred večerjo!« »Slivovka!« je mlaskal Benko uslužno. »Zakaj ob Jem času pa takšna slivovkaV 9• »Ta je stara tri leta! Pij!« In sla si spet natočila. Vidmar je v pol mračni izbi ponudil hlebec kruha in si tudi sam odrezal. Odlomil je bil samo zalogaj, pa je skoraj pozabil na kruh pred seboj. »Tako si mislim!« je dvignil kruh med palcem in kazalcem ter bolj strmel skozi okno kakor Benku v obraz. Kaj misli; ni povedal. Muhe so brenčale v svetlobi, leno in zaspano, kakor bi bile hude, da jih moti luč. Okoli plamena 90 se začele zaletavati vešče ter metale velike bežne sence preko sobe. Vročina je bila, da si je Benko vihal umazano srajco. Na kolenu raztrgane hlače so mu visele pod pasom, kakor bi bile pretisnjene. Ko je Neža prinesla večerjo, je Vidmar že tretjič držal kruh med palcem in kazalcem in čakal, da je odšla. »Tako si mislim!« je ponovil, porinil grižljaj v nsta in zagrnil okno. »Da naju ne bo kdo gledal. Tako si mislim: Ti moraš obdelati Hribarja, Cunto in Likerja. Če ti trije potegnejo, smo na konju. Moji bodo že tako tn tako z menoj. Mu bom že pokazal streho čez mojo. Na, Benko, pij! Jej in pij!« Benko je zajel, odkril se in jedel. Nekaj hipov sta molčala in slišaf-se je samo droben žvenket žlic. Podžupan je zaprl vrata v ve?x>. »Zmerom diši po oparjenl detelji! Se večerja. Nikoli ne veš. kaj je v Žlici, če pariS deteljo ia repnik!« Benko je pil že peti kozarček in postajal še bolj zgovoren. ' »0, jih bomo že privezali! Prav za prav Ruparju privoščim. Saj se je Je zdaj nosil v vasi kot puran! Ni mogel pozabiti svojega župana! - Dobro kapljtvo imate, gospod župan!« je prislinjeno dvignil kozarček. »Saj je RAZNO Prebivalstvo Poljske. Po zadnjem poljskem 1 jud-skera štetju je v tej dr' žavi 30.9 odstotka prebivalstva, ki ima drug nia-terni jezik nego poijski. Narodne manjšine sam« pa navajajo Je višji odstotek drugorodnefa prebivalstva. V zadnjem poldrugem stoletju se ic zavoljo izselitve ic manjšega Itevila rojstev mižalo itevilo poljskih Nemcev, ki jih cenijo sedaj na milijon. Večje itevilo ro|-»tev izkazujejo Ukrajinci ia Belortisi, dočim Židov- «ka manjšina poJasnej« napreduje nego Poljaki ia drugi slovanski narodi * tej državi. Najstarejši list. V Pekingu izhajai l«t »K",'8 Pao«, ki *e lahko ponaša « tem da ie najstareiS časnik na »vetu, vsal med tistimi, ki uhajajo. Časni* je zagledal beli dan leta 100 po **Sen> štet!" is j« bil stoletja uradni list mesta Pekinga. «v0' ječaeno pa ni i«?'*' dane« običajni obliki, tem ve« kot knjiga, hn«! £ 12 strani v velikosti takrat 15 cm. N. vsski.lr« oi je bilo jedem .tolp«'"< vsak atolpec je imel ' vrst. Izdajali so *» 9 dnevih radi obiskujejo od blizu in daleč razni gosposki ljudje. Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo 12. februarja ponoči smo imeli v naši božjepotni cerkvi Matere božjo zopet vlomilce. Kakor že večkrat, je tudi sedaj vlomil skozi vrata stare zakristije v cerkev. S krampom, ki ga je vzel v mrtvašnici, je iz zidu potrgal nabiralnike in pobral denar, kar ca je bilo notri. Ker pa mu sedaj ui Slo za drugega kakor za denar, je pustil vee druge dragocenosti pri miru. Poskušal pa je tudi svojo srečo v kapeli, pa tudi tam ni bilo denarja. Ker pa je bil plen gotovo majhen, je [»bral iz jeze vse ključe od omar, v katerih je shranjena mašna obleka. Izginil je brez sledu. Do sedaj že ni bilo mogoče izslediti storilca, a daj Bog, da bi ga kaj kmalu prijela roka pravice, mu odštela zasluženo kazen, katera mu gre za tatvino. Naklo. Na Cegelnici je umrl v ponedeljek zvečer, 13. februarja, Lunar Janez, p. d. Hajmanov oče'. Ni bila širše znana osebnost, a zaslužil je, da 1 ee ga spomnimo kot vzornega delavca. Imel je samo majhno leseno hišico na prijaznem sončnem bregu ter ei služil kruh le z trdim delom, vedno priden kot mravlja. Nikdar ni godrnjal nad svojo usodo, nasprotno, čim bolj je delal, tem bolj je bil vesel. Veliko kubikov gramoza je nakopal s svojim tovarišem Mikelcem, koliko trave in mahu je pokosi), koliko lesa posekal. Pa ravno pri sekanju lesa se je ponesrečil, da je ležal 16 ani priklenjen na posteljo v groznih bolečinah. Ni tožil v neznosnih mukah, ampak je samo sam sebe tolažil: >Bo kmalu boljše.« Pri malem zaslužku je iivel skromno, preživel svojo ženo in vse tri sinove spravil do svojega kruha. Kadar jo prišel h kakemu kmetu kot dninar, je prišel vedno, poleti ali pozimi, zjutraj še pri trdi temi in učil posebno mlade gospodarje: »Dan se mora zjutraj iskati.« Ce 6i ga vprašal vsega zinučenega pri težkem delu, ali nI naveličan, je vedno odgovoril veselo, kar z nekim ponosom: >Je že tako na svetu, gospodje služijo svoj kruh x glavami, mi pa z rokami.« Nikdar ni bil toiiko zmučen, da ne bi opravil svoje nedeljske dolžnosti, še celo po večkrat si ga videl ob nedeljah iti v cerkev. Bil je prava gorenjska korenina, ker je bilo njegovo življenje polno samo trpljenja, zato naj mu ljubi Bog da večno veselje. HotiiS pri Liliji. V naših "krajih se nahajajo ceste v zelo slabem stanju, posebno slaba je cesta Kotlč—Vernek—Ribče. Ta cesta je tako ozka, da je avtomobilski promet komaj uiogoč. Ko ee na tej cesti srečala dva tovorna avtomobila, mora Zgledno prometno delo Jesenice. Dika in ponos Krekovega prosvetnega društva je fantovski odsek. Vzgojil je celo vrsto tekmovalcev pri mednarodnih in državnih tekmah. Irikrat na teden se vršijo vaje, kjer se urijo na orodju in pripravljajo za ljubljansko akademijo, poslzvezno akademijo v Celju 19. marca in za zvezne tekme, ki bodo v poletju v Mariboru, šest članov telovadcev bo nastopalo na teh prireditvah in poneslo po Sloveniji ime jeseniškega fant. odseka. Nove mlade in sveže moči bo dobil odsek ob spi jemu mladcev k članom, kateri so glede telovadbe že na lepi višini. Akademija decembra je pokazala celotno telesno-kulturno raven jeseniške katoliške mladine, ki raste v močnem fantovskem odseku. — Dekliški krožek ne zaostaja v kakovosti telovadnih moči, Nastopile bodo tudi na akudemiji v Ljubljani. V ponedeljkih imajo telovadne, ob sredah pa dekliške večere. Pripravljajo krasno dramo »Bele sužnje«. Naj omenim, da člani fant. odseka in članice dekl. krožka sodelujejo pri športnem klubu »Gorenjec«. Saj so znana imena naših fantov in deklet, ki nastopajo pri smuških tekmah: Praček, Heiin, Znidar, Praček Lojzka itd. Igralska družina »Aljaž« je poznana po vsej Gorenjski kot izvrsten odrski talent. Mnogo nam nudi za izobrazbo duhn in tudi za razvedrilo preskrbimo v primernih časih. V pred-pustu je uprizorila: »Tisočak v telovniku«, »Smuk — Smuk«, za pustno nedeljo komedijo »Trije muzikantje«, za pustni torek »Dve uri in pol brez oddiha«. Več ko dovolj poštene zabave in razvedrila. Za post ima v projjramu dramo domačega avtorja g. Franceta Khnarja »Plavž«. Borba kmetov se dogaja na domačih tleh pri Sv. Križu nad Jesenicami. Začetek aprila gre gostovat v Belgrad, kjer ponovi igro »Plavž«. — Odsek »Kino« redno predvaja filme ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih zvečer ob 8, ob nedeljah in praznikih tudi po- Eoldne. Pod društvom živahno delujejo: God-eni odsek: godba na pihala in orkester, ki sodelujeta pri prireditvam Pevski odsek se pridno giblje, tako tudi ženski odsek. Iz tega je razvidno, kako ogromno delo vrši prosveta na Jesenicah. Dobri sadovi tega dela se kažejo v najlepši luči povsod, kjer je treba zastaviti sile proti kvarljivim vplivom današnjega sveta. eden peljati nazaj, toliko časa, dokler ne pride na bolj široko cesto. Skrajno potrebno je, da bi se ta cesta razširila in popravila, da bi bil boljši promet, ker 6e po tej cesti vozi tudi mnogo tujcev in ker je vedno več avtomobilskega prometa. Tudi kolesarji se pritožujejo zaradi te ceste, ker je cesta zelo razdrapana. Plačujemo v cestni sklad, ceste pa imamo zelo slabe. Pozivamo merodajne žinitelje, da bi se za to cesto zavzeli, da bi se razširila. Nova Oselica, Prosv. društvo je igralo v nedeljo, dne 12. febr. v polno nabiti dvorani gledalcev igra »Butalci«. Za Veliko noč pa obljubljamo Se nekaj lepšega, naprej pa ne povemo nič. Leskovec pri Krškem. Zadnje dni smrt prav pridno kosi. Med drugimi je rešila mučnega trpljenja Jožeta Račiča iz Drnovega, — »Domoljub« je pridobil nič manj kot 60 novih naročnikov. Tudi »Bogoljub« in »Glasnik« lepo napredujeta. Za v prihodnje opozarjamo pa na mohorjevke, da ii jih žc zdaj zagotovite « predplačilom. Dobrepolje. Pretekle dni se je poslovil od nas orožnik žandarmerijske staoice g. Poženel. Na no- vem službenem emstu mu želimo mnogo sreče in; zadovoljstva. — Te dni je bil tla občinskem uradu na Vidmu razgrnjen na vpogled proračun za leto 1939/40. Kakor je bilo razvidno, posveča naša občinska uprava poleg drugega zlasti veliko pažnjo gospodarskim in prosvetnim potrebam naše občine. — Pretekli teden je bil pri nas na porokah silno bogat. Vsem novoporočcncem želimo mnoga sreče! — K večnemu počitku smo položili 60 letnega prevžitkarja Hrena Janeza iz Zagorice; v hiralnici zavoda Male sv. Terezike v Ponikvah je pa izdihnila svojo blaga dušo Zupan Ana. Naj jima sveti večna luči Kostanjevica. Dne 12. febr. je umrl v Kostanjevici vsem čitaieljem »Domoljuba« dobro znani naš očak Janez Marolt že v 99. letu starosti. Želja in voščila do stoletnice se niso izpolnila, ker Gospodar življenja ne gleda na jubileje in je pred tem poklical trudnega popotnika v večno domovino. Življenje našega »očaka« je bilo kaj pestro in delavno Rojen je bil 15, novembra 1840 v 6t. Rupertu pri Mokronogu in je že v 17. letu stopil v službo pri notarju. Nato je služboval na raznih cvilku iz rumenega pa-rirja. V stojetjih je list večkrat menjal tvojo obliko. Sedaj pa uhaja v obliki modernih časnikov. Stara žitna irna. V neposredni bližini Budimpešte izkopavajo sta-rinoslovci neke starine. Pri tem delu so kopači naleleli na trdnjavski pas nekdanjega v Panoniji umrlega panonskega cesarja Valentinijana. V 10 metru visokem 6tolpu so našli med ostanki pepela precej pšeničnega in rže-nega zrnja, ki je ležalo lam poldrugi tisoč let. Kljub dolgi dobi zrnje nI izgubilo svoje življenjske sile. Huhinje na kolesih. v londonski zgornji zbornici je postavil angleški dvorni zdravnik lord Davvson zanimiv predlog, naj bi se uvedli posebni učni vlaki, ki bi b'l> opremljeni kakor Poljske kuhinje in s ka-'pnmi bi se vozilo po de-*eh izšolano osebje, da b> gospodinje poučevalo o načelih pravilne kuhe n Prehrane. Ta svoj Predlog je utemeljil b 'em, da je krivo števil-''■n primerov nezadostne Ohranjenosti na Angle- to že kar zgovorjenol Zdaj lahko, gospod župan, govo-' riva o vremenu, gospod župan !< je poinežiknil. Tisti hip sta se slišala pred hišo Rupar in Bazk. Ropotala sta v škornjih in Čuvaj je lajal ter tresel verigo. »Prišla sva, Če že peljejo Mlakarja!« je dejal Bazk, ko je vstopil. »Počasi vozijo!« je dejal Benko, preden je Vidmar zinil. Rupar pa si je dal opraviti na dvorišču. Iz hleva se je čulo globoko sopenje krav. »Tudi nje že tlači suša!« je dejal ter stopil bližje. Čuvaj se je trgal na verigi in divje zaganjal proti njemu, pa se ni zmenil zanj. Poslušal je, kako ropota voz na Borjaču. »Daleč so še!« si Je dejal ter si {>ogladil osivelo brado. Zadnje leto si jo je pustil. Da ga srbi, če se brije. Pri Zonti se je na pragu belil predpasnik. »Vida gleda!« je pomislil. Malo bajto so imeli pod gozdom in Vida je morala nositi k hiši drva in listje In vodo; bralje in oče so se odpravljali na Salcburško k cesti. Zontovi so imeli od Povhovega pri tej cesti dva kilometra skal in drč. »Tam bomo svet poznali in bo šlo hitro, četudi bomo morali globoko sekati v skalo, na Štajerskem nas pa je hudo imelo, tam so se nam svedri in krampi lomili v trdih tleh!« je dejal Zon ta. Rupar ju je vse to šlo kakor blisk skozi možgane. »Kadar bi delavce potreboval, pa gredo k cesti, naj še pozimi delajo pri cesti!« V veži je Neža ždela pri ognjišču. Začudil se je, da ne vidi dekle. Vse mu je šlo narobe. Vse. In začel je bil Vidmar v Cavnu. Poslal je bil po konje. In medtem ko ga je hotel ubogati, ga je napadel pes. xra gostilni, pa takega psa! Naj le koga ugrizne! Čuvaj se je zmerom bolj jezno zaganjal proti njemu. »Zakaj se tako zaganjaš? Ali si se utrgal ti ali jaz?« Pes se ni brigal za njegove besede, zaganjal se je, rožljal in vrtinčil z verigo. Njegov lajež je globoko odmeval v kamnitem hribu onstran njiv. Ni se dal pomiriti in videlo se je, da ni pozabil. »0, ti divjak ti!« je dejal, ko je vstopil. »Prej bi me bil kmalu popadel, pa me še ne pozna!« je dejal. »Presneto je hudi« »Hud pa, hud!« je pritrdil Bazk. Naročil je osminko slivovke. »Kako, da te je popadel?« je povzel Benko. »Daneft pa kar vse popadal Kajne, Vidmar!« Benko ga je imel že precej v laseh in je očividno nekaj iskal. »Kaj bi tisto!« je zamahnil Vidmar. »No, kaj pa je bilo?« je dejal Bazk. »Nič ni bilo, saj ni bilo nič!« je mežikal Benko« »Kaj bi bilo!« »Zdaj pa je že čas, da poveš, kaj misliš!« se je vzpel Rupar, ker se mu je zdelo, da se Benko norčuje iz njega, »Kaj namiguješ?« »0 nič, samo tvoja hči —« je povlekel Benko. »Kaj?« se je ves zaripel sklonil čez mizo Rupar. »Tudi popada!« je bruhni! Vidmar. »Na žive ljudi revska. Ob moje besede se obregak »Moja hči!« se je začudil Rupar ter grdo pogledal, Vse se je dvigalo v njem. »In daje potuho pastirju 1 Iz tvojega zelnika naj na* reže par gnilih veh, da sa zadušim. Za tiste, ki jih ja popasel! Lende naj meni vrne!« — je dejal Vidmar, krajih, a nazadnje je bil p« v Kostanjevici dolgo vrsto let davčni izterjevalec. Pri umivanj« nug » Ljubljani je hil Šestkrat. Vee življenje je živel »et® smerno m rnkilar v življenju m bil pipa. Pred božičem je prinesel »Uemoijabc Bregov* stik«. Naj bo uiiioatljir duši biagega potopti ka. Ostalim po uaie iskreno sožalje! X«sap«Jje. Pretek!« dai ie bil pri »sj jeomrtor okrajnega aačehrtvm it Kočevju, ki le oJw*ril a-brano nemlj;.jč« a rtdavo aaii iiinratreda* ljudska iok. Prav e«i»i v teb lepili soimiaia dneh so vu pripravljalna dela ta našo »o!« v popom«®! raomahu — T« dni «ao prejeii od a*Ai. 1'orej vs«f p«»ij» potreb, ena nujr.ejša od druge. Kia »e >e » rm arečita. je p« drugo vprašanje. — Vrenje imamo sa ii.js« »k> preveč ugo«ino, po-siuJiL-a, ia I,ud,* vjito* Majat Uebro bi bilo tudi orni« ui.sirt: aa p«praviK» abčiatkih cest Odlagati aa pooi.ani, o.e ker takrat gotovo ne bo ihisa. JMeaija fešia t»-6*,. - S«wj>iee pri S«T. m«t». I1«« 12. febr. utrii obče spevoto-va -4 i« vjonaa mati •-•f fica Mri b-«sf» r »ia z Testa ns-Ji.»ta. ŠU-ia >e »di iesai rm pftif^Stjeoa ia spošio-vtna. «e je pokaotio tuii pri mjtmem peereba, ka:«t«fa m> ee ndeležili š:eviiffii aoraičaat sxi aiioiicim. peeebee eianiee Mar. družbe Ie Tre od domače grude. Naša posestva, kolikor jih imamo, so v*a m slabo obdelana, to se pokaže vsako leto v !m ko pridelamo vedno manj. Vzrok je, da i, ^ pridnih rok za obdelovanje. Xato vsi j,i ' kmečkega rodu, ostanimo na svoji domači JT in jo pridno gojimo, .ta bomo dobili od nia y2$ sad. Fantje in dekleta, mi mladi rod, kai nT nami? Spomlad se že skoraj prebuja iž zjjJ^E'' spanja, odeva se v novo življenje, mi pa ie j* spimo, vzdrainimo sel Pokažimo svojo koraiio « veselje tudi na zunaj in to tako, da začnemo m. delovati pri naših prosvetnih društvih. Me odla žajmol Več vnemo in veselja! Naj nas ne l>o sram" bodimo ke. Sedaj, ko je pted-pusta konee, se moramo malo pomeniti o njem. V zakonski etan je stopilo 8 parov. Vsem želim« srečo in blagoslov. Poročila sta se tmii člana na«h organizacij Alojzija Krmelj in Valentin Celit Najbolj zanimivo Phort s« pa Isneli pri Kamenft« v Bukovem vrhu. Poročila sta se domač« hči ia ešn ter sta si »rojega rakonskepa droga. mir. druiieo dofcila «ha pri isti hiši t firorski lui Poročal ie ujtir, brat, mirn«lriral pri maši ps s ju« oče. — Veseli« mbo imeli dosti, ga«l*ko. garti-niške irj privatne, ki so »se dobro izpadle. 1« »No, to ni nič — pa nareži jih. Tistih par glav. — Dovolj jih imamo. Našim ni suša še nič škodila!« je d«>inl paeunsetiljiv«. »Ali gre ia glave?« je vprašal Benko, ki je že ona-borai pri miri >To vprašaj, ali gre zaradi glav?« Z ea® roko se je podprl » drugo mahal okoli sebe. »Pa. res, ne gre raradi gtav!« se je raigreval Vidmar tvj hip in pijača mu je že rdečila lica. »Ne zaradi glav. zaradi poluhe gre in zaradi ugled*. Ali naj zdaj v-^aka smrklja ie vpije za menoj, naj se zadušim! O, to se dolgo ne bo! Kakor dolgo ne bo tvoja streha gledala cei mojok je otrese! »Nikartelc je miril Batk. »Kaj bošlc si je brisal Benko nos i rokavom ter se SKtjačil na rniao. >»iaj se KfovoriU. Zdaj je čas!< _ Luč je lahko utripala ter večala in krajšala sence po sobi. \ ldniar je sedel pri mizi lar temno gleda! Istnice so se mu oroeile in brki jeino pobesili. Moio je bite tnmpetdeset let ter je imel prav redko eiv I,s in nobeue pleše. Njegovi škornji so oblastno gledali irpod 10 """M na telovniku je rsšljala s srebrnim sodčkom, ki je bineljal pri žepu. Njegova pest se je stiskala m debeli prsti so mrvUi krušno skorj». Ko je eo-voril. je majal t gtavo, kakor bi sejal. Gledal je R«ka. Ker ran m pritrjeval, se je obrnil k Benkn. Pijani «ne-Se«ar je knld * rokami, globoko prikiinmal ler se spe- TLieJ uZ * ,RUP*r SV9i ^ obregnil, ko je feotel juviasij za slarega krepavega šimlja. ni tnogel pozabiti. J »in pred pastirjem:« je udaril Vidmar po miri. »Kdo mu je zdaj gospodar?« wi gaSfKKUrjl i® SKijaitoje. »Zaradi gospodarja?« ge je rsčudil Rupar. >0, to je tislo!« »Da!« je dejal odk)eno Vidmar. »Ali naj pastir pometa s podžupanom?« >No. no!< se je zasmejal Rupar. »Bomo pa ž.upana volili!« Njegov strupeni pogled je pričal, kako se težko zadržuje. »Seveda ga bočno volili!« je prevrgel Benko kotar-?ek. »Seveda ga bomo!« »Nikar ne bodita takšna!« je miril Bazk: »Mlakar še mrzel ai. pa že prepir. Tifco bodi, Benko! Zaradi občin-sktsga past:-j« mdar d« Uwta gnala te pravde.« >Ne gre is pastirja! Gre ra to, dn mi ne bo nihče dsral naukov ia da ne bo nihče spnSfal pga na menoj in da ne bo očital, da snn prismojen dedec!« »Ah i«: rekel? Ali sem jaz kaj rekel?« je čisto imrao d-rs! Vsfear. »Samo tako sem omenil. Zdaj pa ti s psotr. rs c-rrs-jpataa d-Hltesn!« »Ce pes erisB%< »Kat?^ p«?« je jainidil ter zrastel pri mizL »KakSe-.-c j. «Jmia. »Tvoj! Ce bi ga ne bil Frane© b^v ba Utrgal se je. privefi ga »Ali s^m sp-jjtii fe je utrgal?« »ra prh-en ga pravim!« , ^ f ^ «<1*1 ti p« dejal prisnx>jen v^e pl/ ^ I« M« PoduT.1, kako naj pri- z-snirTIr'^ ^ ift ™h4n k»,iiU «< brigal "X kBrk° * \e "»klanjal na mizo ter « brfeal Mi- Zti Ie,1 W o*™™ <«* dve tfoltct. Nekaj ja pravil, p* R» ni nwm*l (Madaljevanje prfliodtij«!.) Šketa predvoTT! lo, -roki popeljal pred o»«r »vojo 77 letno zaročenko. ZaroimVa ni hotela pustiti avojefia brata čka iu f« s ptzroko ven*-mer odlaSala. Pred nt-davnrra pa ji t« >»ral B!f « taka je *eJ») "I . eiti. 4« rfHft pror-nt'* tvojega zar»«snc». Pred f«dfiik»ra. bod-nik: »AH ste o^-nK«'J Obtožei«*: »Ne. eo^'®™ sodaik. buk) aa nosa d-Jvil pri preicpu * stilni.. .c .. , V širJT1!V Čevljarjeva babi P« ^ TKČev« kohila »t» bMi. . , ()a B0 bili udeleženci drugi dan bolj žalostni kol pa veseli, ker jim je veselica dala moitnjieo iroiolnonia na suho« in Se bolni eo bili od tistega »fiijovca«, ki »o Sa drago plačevali. Radovedni smo ie jo oblast izdala za vse te veselice dovoljenje. — Prosvetni dom bomo kmalu začeE zidati. Sedaj pripravljamo material za to stavbo, katera J0 pri nas tako potrebna. Ljutomer. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi na kvatrnl torek, 28. februarja, vinsko razstavo in sejem v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru. Otvoritev razstavo bo ob dopoldne. Ob 10 1m) vinogradniško zborovanje v Katoliškem domu, na katerem bodo govorili strokovnjaki o vinogradniškem vprašanju. Na vinski razstavi bodo razstavljena najboljša ljutomerska, gornjeradgou-ska in štrigovska sortna in mešana vina. K sodelovanju prijazno vabljeni vaa vinogradniki Se omenjenih vinskih okolišev, da razstavijo svoja vina. Prijave sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru. Od vsake vrste vina je treba poslati tri buteljke. Razstavljale! imajo vstop na razstavo brezplačno. Vsa razstavljena vina bodo pred komisijo ocenjena. Vsi vinogradniki prijazno vabljeni na vinogradniško zborovanje. Gostilničarjem in vinskim kupcem pa ae nudi ugodna prilika, da se prepričajo o lanski kvaliteti, ter si nakupijo pristnega in dobrega vin*. il«ti$ pri Litiji. Topla zima. kakor posebno sedaj r mesecu februarju, »i. nič dobro znamenje. Posestniki eo že v skrbeh »a sadno drevje, dfa ne bi pozeblo. — Nekateri se pritožujejo, da eo dobili premajhno odškodnino sa drevesa, posekana za napeljavo elektrike. Vižnja gora. Vsa gradbena dela nove cerkve sv. Antona na Veliki Loki čez. aimo počivajo. Tem živabneje pa deluje nabiralna akcija, ki zbira denarne in druge prispevke, da bodo cerkev čimprej dogradili. Karani in drugi radi darujejo za novo cerkev, vsak po svojih razmerah, nekateri več, drugi manj, kakor pač kdo more. Lansko leto so gradbena dela pri cerkvi tako napredovala, da je cerkev že dograjena v surovem stanju in tudi že po iz eo-eednjih župnij, udeležila vsa v žapmji deluječa društva in uradi. Bog daj, da bi seme, ki je bilo vsejano, ne bilo zastonj, ampak da bi obrodilo bogate sadove za duhovno rast vseh župljanov. — Predpust, ki je p»»vkar minul, tndi izi bil kar tako šel mimo nas. Kar 18 parov je vjel v svoja mrežo... Vsem tem kličemo: Obilo sreče m bofc jega blagoslova! h celjskega aferaja. Naš tMk je v celjskem okraju precej dobro razširjen. Kako tudi ne. Kaj je Celje že od nekdaj važno kultoma središče. Lansko leto smo tiho obhajali 90-letnico, odkar j® pričel v Celju izhajati (1. jul. 1848) slovenski časopis: Celjske slovenske no vi ne, ki je prenehal p« poldrugem letu (31. dec. 1849). Izdajatelj je bit učitelj gimnazije Konšek Potem je Drobnič nekaj mesecev v Celju izdajal »Slovensko čbelico«, V letib 1880—1882 je v Celju izhaja) šolski list »Popotnik«. In v preteklem desetletju je sedanji narodni poslanec Ogrizek izdajal nekaj časa »Celjske novice«. Zdaj je posvečena cejskemu in so« sedaim okrajem predzadnja stran petkove We-vike »Slovenskega doma«. Dolgoletna želja pa jej da bi dobili v Celju spet svoj časopis, četudi manjšega obsega, ki naj bi bil tednik. — Sejmi v celjskem okraju bodo: 24. febr. v Lahkem, dae 3. marca na Vranskem in 4. marca v Petrovžah. Št Peter pri Novem mestu. Dne 13. febr. ja posestnik Vid Gorenc delal v svojem vinogradu t Trški gori. Nenadoma mu je postalo slabo, da s« ga morali takoj odpeljati v bolnišnico v Kandijos Izvršili so takoj operacijo, ki se pa, žal, ni po- 10 Gospod Vofodiiovski VII. 'Kaj te že pošiljajo! Ne zavezuj se še in ho bodi!« je kiicala žalostno gospa Makoviecka. »Da ti iudi trenulka časa ne dado!« »Hesnično, ali ti je že določena funkcija?« je vprašal Zagloba, ki se mu je čelo pomračilo. »Prav pravi gospa stolnikova, da mlatijo s teboj kakor s ce|)pem.« »Ruščic pojde na Krim, jaz pa prevzamem prapor po njem, zakaj, kakor je gospod Novoviejski omenil, se na pomlad gotovo pota začrne.« >Ali moramo samo mi to ljudovlado pred tatovi čuvati kakor pes dvoriščel« je aaklical Zagloba. >l)rugi ne vedo, pri katerem koncu se iz muškete strelja, a za nas ni nikoli počitka!« »No, tiho! Ni o čem govoriti!« je odgovoril Volodijovskf. »Služba je služba! Dal sem hetraanu besedo, da vstopim, pa naj to storim prej ali alej, ]e enako...« Tu je gospod Volodijovski položil prst na 8elo »n ponovil oni argument, ki ga je bil že enkrat navedel KržiSi: >Saj vidite, gospoda, če sem toliko let odkla-«»1 srečo le zato, da bi služil Ijndovladi, kako "»t bi se ne odrekel utehi, ki mi Jo daje vaSs družba?« Na to nI nihče odgovoril; edino Baša se ie namrdnila, aapela šobico kot ozlovoijen otrok, in rekla: »Skoda gospoda Mihaela f« A Volodijovski se je veselo zasmejal: }Rog ti daj srečo, gospodična! Saj si Se včeraj govorila, da me ne maraš, kakor bi bil divji ralar!« »Ampak, kakor Tatar! Tega sploh nisem govorila. Ti, gospod, bo« užival ob Tatarjih, a »»m ™ bo težko!« »Potolaži se no, hajduček — oprosti gospodična, da te tako imenujem, toda to ti strašno pristoji —. Gospod hetman mi ie naznanil, da to poveljstvo ne bo dofgo trajalo. Cez teden ali dva odrinem, a za elekcijo moram biti na vsak način v Varšavi. Sam hetman to želi in tako bo, tudi če bi Huščic ne prihitef za maj s Krima.« »O, to je izvrstno!« »Tudi jaz pojdem z gospodom polkovnikom, gotovo pojdem,« je rekel Novoviejski in bistro gledal BaSo. A ona nato: »Takih, kakor sf ti, gospod, ne bo malo! Saj jo za vojaka sladko služiti pod takim poveljnikom. Pojdi, gospod, pojdf! Bo vsaj za gospoda Mihaela bofj veselo.« Dečko je samo vzdihnil in se s široko dlanjo pogladil po laseh, naposled pa je razširil roke kakor pri .slepih miših' in rekel: »Toda prej ujamem gospodično Barbaro, pri moji veri, da jo ujamem!« »Alta! Aliaf« je zaklicala Baša, umikajoč se. Medtem se je približala Drohojovska Volodi-jovskemu r. jasnim obrazom, polna tihe radosti. »A ni dober, nI dober zame gospod Mihael; za Bašo je boljši kakor zame7« »Jaz ne dober? Jaz za Bašo boljši?« je vpraša! vitez začudeno. »Saj je gospod Baši povedal, da se vrne xa elekcijo; in vendar, ko bi bila fo vedela, bi si ne bila odhoda tako k srcu vzela.« »Tf moje zla —«, je kriknfl gospod Mihael. Toda takoj se je obrzdal fn reke!: »Moj, ljubljeni prijatelj! Seveda sem ti premalo povedal, ker sem glavo izgubil!« rx. Gospod Mihael se je msiel torej pripravljati na odhod. Vendar ni prenehal poučevati BaSo, ki jo je insel vedno rajši p« tudi ae sprehajati se ■* samem s Kritin Drotoomvsi«® m iskati wi njej utehe. Tudi ae je zdelo, da jo res dobiva, ker se mu je dobra volja z vsakim dnevom boljšala, a zvečer se je celo udeleževal Bašinih zabav z gospodom Novoviejskim. Ta mladi vitez je posta! v Ketlingovem dvor" cu ljub gost. Prihajal je zjutraj ali takoj popoldne in sedel tam do večera; ker pa so ga vsi ljubili, so ga tndi radi videli, tako da so ga kmatn začeli smatrati za rodbinskega člana. Vozil je ženske v Varšavo, opravljal zanje posle pri trgovcih s svilo, zvečer pa vneto igral slepe miši is ponavljal, da mora na vssk način pred odhod o« ujeti nedosegljivo Bašo. Ona pa se je vedno izvijala, (etudi ji je Rtt* spod Zagloba pravil: »Ujame te slednjič vendarle, {e ne ta, pa kdo drugi!« Toda postajalo je vedno bolj jasno, da jo je prav ta hotel uloviti. Celo Jiajdučku' je moralo to prihajati na misel, ker je včasih premišljal, da mu je čop popolnoma na oči padal. Vendar j® imel gospod Zagloba svoje razloge, zaradi katerih mu to nt bilo všeč. Nekega večera, ko so se ž« vsi razšli, je potrkal pri mladem vitezu. »Tako mi je žal, da se moramo razstati,« i* dejal; zato prihajam semkaj, da »e te še najtte-(iam. Bog ve, kdaj se zopet vidiva!« »Na lekcijo ee z vso gotovostjo povrne®,« j« odgovoril gospod Mihael in ga objemal, >i* povem tf, gospod, zakaj: hetman heče tedaj imeti kar največ ljudi, ki jih llahta ljubi, da bi j® 18 pridobivali za njegovega involjenca. In ker ima moje ime, hvala Bogu, dosti ugleda med sobrati, me gotovo spravi semkaj. Tndi nate se zanaSa, gospod.« »DS, z veliko mrežo me lorf; vendar se ml tako nekako zdi, da čeprav sem dosti debel, m mu vendar skozi kako oko te mreže izmuznem. Jaz ne bom glasoval za Francoza.« »Zakai tako?« S* v NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! SAMO 'CELJE® VZORCI IN CENIK ZASTONJ mu*™* srečila in je ubogi Gorenc že naslednji dan umrl. Baje je ie dalje časa čutil bolečine v želodcu. Pokojni je bil oče številne družine; bil je občinski odbornik, predsednik kmet. odbora tuk. občine in odbornik okr. krnel, odbora. Naj v miru počiva! — Jtaine maše za sv. očetom so se faraui udeležili v obilnem štsvilu, enako tudi društva in cerkvene organizacije. — Prejšnji teden so otvorili promet na delu nove ceste iz št. Petra proti Grčevju. Strmi klanec iz Št. Petra so precej znižali, naredili širok ovinek, tako da ie prav prikladno voziti. Seveda bo treba še precej dela in denarja, preden bo cesta gotova. Zato prosimo obla?ti, da za javna dela v naši občini še kaj prispevajo. — Prijazno pomladno sonce je pri vabi lo rezače v vinograde. Rezatev je v glavnem že končana. Bog daj naAitn vinogradnikom v jeseni obilen in prieten pridelek. št. Vid pri Stični. Dne 19 februarja je umrl na Pokojnici Kotar Janez. pos. in bivši župan bivše občine Podboršt. Bil je veren mož. Zadnja leta je bil pa priklenjen na posteljo. Naj v miru počiva! — nedeljo, dne 12. februarja so se zbrali možje iz vasi Temenice na posvet zaradi že dolgo let željene Hvorazredne osnovne šole. Po daljšem posvetovanju so sklenili, da bo šola stala na bivšem Ostankovem posestvu v Temenici. Oni ponedeljek so že zapele sekire v gozdu ter so posestniki začeli pripravljati stavbni les za zgradbo nove šole. — tu- kajšnji posestnik Zaje Anton iz št. Vida je vzredil bika, ki je bil star nad 3 leta in ie tehtal do 1350 kg. Gospodar je hotel, ne gleue na stroške, pokazati, do kakšne teže je mogoče tako živinče zrediti. — V nedeljo, dne 19. febr. smo igrali burko »Skapinove zvijače«. Igralci so se dobro odrezali. Male dole pri Vojniku. Pri nas so gospodarske razmere težavne zaradi slabih prometnih z^cz Naš edini dohodek je mleko. Če vse premislimo resno, pridemo do zaključka, da je cena mleka prenizka. Cena mleka se mora na vsak način /višati na 2 din za en liter. — Poročil se je Slemenšek Ivan, posest, sin iz Malih dol z Znitler Frančiško iz Loke pri Frankolo-vem. Mladima novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova v življenju. Jesenice. Na prav lep način je počastilo naše mesto spomin pokojnega sv. očeta Pija XI. Vsa tukajšnja javna in številna privatna poslopja so razobesila žalne zastave in državne na pol droga. V sredo 15. februarja ob 9 je bila v mestni župni cerkvi žalna služba božja, ki jo je daroval duh. svetnik Kastelic. Navzoči so bili zastopniki državnih in samoupravnih oblasti, prosvetnih organizacij, gasilna društva, vsa šolska mladina, ravnatelj K1D Not in številno vernikov. Istega dne zvečer ob 8 pn so priredile naše organizacije v Krekovem domu spominsko komemoracijo pok. papežu. Oder ie bil okusno urejen. V ozadju velik križ, pri križu na malem odru. ki je bil črno pogrnjen, slika pok sv. očetu, ozaljšana z zelenjem, pred sliko malo razpelo, ob straneh goreče sveče. Stranske zavese v črni barvi. Na levi strani odra častna čela fant. odseka v krojih, na desni članice dekliškega krožka z zastavami. Oder sta razsvetljevala dva reflektorja v zeleni barvi, tuko da je bila celotna slika odra dostojanstvena Obsežna dvorana je bila polna ljuai ,z vseh krogov in stanov. Spominski nagovor sta imela Riko Požene! in duh. svetnik Kastelic. Orisal je življenjsko pot poglavarja katoliške Cerkve, njegovo prizadevanje za mir med narodi, za svobodo in dostojanstvo človeške osebnosti. Pred začetkom in na koncu je igrala godba Krekovega prosvetnega društva žalostin-ke, pevski /bor pa je /apei »Glej človek-. Vojnik pri Celju. Naši igralci so v znilnjcm času priredili nekaj iger, ki so prav dobro uspele, Kna izmed teh je bila »Kralj / nehat. Primernih iger si še želimo. Po mnogih krajih že igrajo igro »Orna žena<, ki je dramatiziranj po znani zgodovinski povesti. Ali hi jo tudi v Vojniku lahko videli? — širši javnosti je trotovo in toliko znano, Ha se izdaja v Vojniku list »Vojniški zvon«, ki bo »topil kmalu v druži letnik. Kogar zanimajo vojniške novice, si list >Ker bi to bilo absolutum dominium**.« »Conde" bi moral pogodbo s prisego potrditi kakor vsak drugi, a on je baje velik vojskovodja, ki se je proslavil z vojnimi čini.t >Za božjo voljo, saj nam vendar ni ti ?ba iskati vojskovodij v Franciji. Tudi satn gospod Sobieski gotovo ni slabši od Condeja. Pora sli, Mihael, da hodijo Francozi prav tako v nogavicah kakor Švedi in torej prav tako ne drže pri--?. Cz-: -;» Gustavus ti j? bil pripravljen vsak tre--.:-* seči. Njim je lo kakor oreh streti Kaj tt - k-pogodbe, če ni poštenosti v člor*ka:< »Toda ljudovlada potrebuje obraz**; V.;.}' Ce bi takole knez Jeremija Vtšniori«*fci ie Ilnanimitate" bi ga izbrali m krai>:< »Živi njegov sin. prav ista kri!« »Toda ne ista fantazija (duhovitosti' Človeka srce boli. če ga gledaš, saj je bolj podoben s!a-labmku kakor knezu ii tako čestite krvi. Ps če bi bili vsaj drugi časi! Toda danes je prvo skrb M dobrobit domovine. Isto ti pove tudi Skrzetu-ski. Karkoli naredi gospod hetman, naredim tudi jat, ker verujem v njegovo odkritosrčni, ljubezen do domovine kakor v evangelij.« »I, saj je še čas misliti o tem. Slabše je to, di sedaj odhajaš!« »A kaj napraviš ti, gospod?« »Vrnem se k Skrzetuskim. Paglavci me včasih Um stiskajo, a vendar, če jih dolgo ne vidim, ae mi zbudi hrepenenje po njih.« , bo po elekciji vojna, o«rine tudi Skrze- kJo ve' le oe odideš še ti, gospod, na bojišče. Morda ae bomo nkupaj vojskovali v Rusiji, lohko dobrega in slabega smo doživeli v tistih krajih.« >Zarea. kakor mi jo Bog mil, tam so nam " samovladarstvo (brez sodelovanja šlahte pri vladi.) ° izg.: KondA. ** enodušno, iV pretekla najlepša leta. Včasih si žeiitn zopet videti vse one kraje, ki so bili priče naše slave « »Torej pojdi sena) t menoj, gospod. Veselo nama bo, a čez pet mesecev se zopet vrneva semkaj h Ketlingu Tudi on bo tedaj tu in Skrzetuski. in njegovi ljudje ...« »Ne. Mihael, sedaj ni pravi čas zame, zato pa i. ol:;v tn. da če se oženiš s kako gospodično, f. ~e j«ywft v Rusiji, te tja sprovedem in bom M n r :-irSj.sciji (vmestitvi).« V;. riki se je nekoliko zmedel, toda od-fi takoj: neki briga ženitevl Najlepši dokaz i2ai. gospod. v tem, da odhajam k vojski.« to tudi mene muči, ker sem si mislil: če -.9 bo ena. bo pa druga. Mihael, imej Boga v srcu, pretnisii. kje in kdaj boš našel lepšo priliko, kakor jo imaš prav v tem trenutku. Pomni, da pridejo poinej? leta, ko si boš rekel: vsak ima ženo, otroke, jaz pa štrlim sam kvišku kakor tepka na polju. In bolečina te zgrabi in strašna tesnoba. Zakaj, če bi se bil z ono revico poročil, če bi ti bila pustila otroke, no, bi ti da! mir: sai bi imel nekak žleb za odvajanje afektov (prisrčnih čustev) in gotovo nado na uteho, tako pa, kakor je, labko pride ura, ko boš zaman iskal sebi blizu stoječe duše in boš sam sebe izpraševal: ali mar bivam v tujem kraju?« Voiodijovski je molčal in razmišljal; zato je gospod Zagloba znova začel govoriti in je pri tem bistro gleda! malemu vitezu v obraz: »V domišljiji in v srcu sem zaznamoval v prvi vrsti onega rožnatega liajdučka. zakaj pri-mo : to je čisto zlato, ne dekle, in secundo": takih strupenih vojakov, kakor bi jii, vidva spra-vila na svet, najbrž na zemlji še nI bilo« ,u 11° }e. Vlhrn; ?irer pa hoče tam ie Novoviej . akt ogenj iz nja ukresati.« fidiš. no vidišl Danes bi ona gotovo 5e ,ebe' k0 ie "'iubliena v tvojo slavo; " prvič, « drugič. ampak kadar ti odideš, on pa ostane, in vem, da navihanec ostane, ker to ni nobena vojna, kdo ve, kaj bo.t »Baška je vihral Naj jo Novoviej-ki vzame. Odkritosrčno mu jo privoščim, ker je to imeni'.?!! dečko.« »Mihael,« je dejal Zagloba in sklenil roke, »pomisli, kakšno potomstvo bi to bilo!« Na to je mali vitez odgovoril zelo naivno: »Pozi I sem dva Bala, ki sta bila rojena ii Drohojovske, pa sta bila tudi izvrstna vojaka.« »Ha, zdaj te pa imam! Na to stran zavijaš'?« je kriknil Zagloba. Voiodijovski se je nenavadno zmedel. Za trenutek je samo z brčicami migal, hoteč na ta nacm zakriti zmedo; slednjič je rekel: »Kaj govoriš, gospod! Jaz ne zavijam na nobeno stran, le ko si zares viteško domiselnost Bs-šino omenil, mi je kar takoj prišla na mjj™ Kržiša, v kateri je ženska narava močnejša, Kadar se o eni govori, se spomniš druge, ker st« skupaj.« . »Dobro, dobro! Bog te s Kržišo blagoslov,, prav bi se jaz, ako bi bil čvrst dečko, kakor n» je Bog mil, na smrt zaljubil v Bašo. Ce imaš ta«" ženo, ti je v primeru vojne ni treba puščati doma, ampak jo lahko vzameš s seboj na bojišče in ^ imaš ob strani. Taka se ti prilega tudi pod »toj rom; in kadar pride njen čas, pa naj bo tum bitki, ti bo še z eno roko, le verjemi, poka a ■ puške. In čestito ti je to in pošteno! Ej. mol Uuj0 ljeni hnjduček, niso se spoznali tu nate in »o nakrmili s nehvaležnostjo, a če bi jaz imel Ka« šestdeset let manj, bi vedel, katera iz hiše nai bila Zaglobova« »Jaz Baše ne podcenjujem!« . m, »Ne gre za to. da bi ti ne podcenjevalI n je čednosti, ampak za to. da bi ji moža dodal, ti imaš rajši Kržišo!« »Kržiša mi je prijatelj.« . .;K/w1niii.) 'Nadaljevani pritio™!1 lahko naroči. Celoletna naročnina 12 din, a posamezne številke po 1 din. Prinaša zelo jedrnate i Jlanke in druge vesti. Vo|nik pri Celju. V nedeljo, 26. februarja ob J popoldne se vrši v kaplaniji občni zbor Katol, Izobraževalnega druiStva. Vsi člani, kot tudi drugi prijatelji katoliške prosvete ste vabljeni, da ae ga gotovo udeležite. — ktn nedeljo, 26. febr. «e vrši ob 8 dopoldne v kavarni ge. Kaš občni zbor Selekcijskega živinorejskega društva, na katerega go vabljeni vei zavedni živinorejci, — Fantovski odsek si polagoma nabavlja nova telovadno orodje. Sedaj zbirajo fantje za novo bradljo. Vofntk - okolica. Novi proračun naše občine jnaja 80.240 din, ter je za 3.292 din nižji od lan-•ekga. Osebni izdatki so se znižali od 21.560 na 20.610 din, materielni izdatki pa od 61 972 na 59.630 din. Znižale «o se postavke pri izdatkih pri partijah: gradbena stroka od 18.500 (lani!) na 11.500 in »ocialno skrbstvo od 22.t00 na 19.900 dinarjev. Narastle pa so partije: ljudska prosveta (šolstvo) od 8.044 na 11.779 din, kmetijstva in vc-terinastvo od 3.450 na 5.500 din in nepričakovani izdatki od 2.382 na 2.836 din. Dohodki so ce zni-iali pri dokladah na neposredne davke od 63.502 oa 55.570 din. Tako se bodo znižale tudi doklade na te davke od 100% na 85%. Znižala se je tudi trošarina; pri jabolčniku kar za 4000 din. Tako je zgrajen novi proračun na podlagi vsestranske Mednje. — Na naši občini je prijavljenih 192 dvo-koles (biciklov), 2 motorna kolesa iu 4 fijakerski vozovi. Slovenj Gradec. Veliko zanimanje je povzročila v Slovenjem Gradcu in okolici vest, da so v noči od tarka na sredo (od 7. do 8. t. m ) vlomili neznani nepridipravi v pisarno lennega trgovca g. Serbaka, ki se nahaja tik pred železniško postajo Slovenj Gradec. Storilci so ei po dobro pripravljenem načrtu najprej »izposodili« pri posestniku p d. Kralju ročni voziček in pri p. d. Jurju iz svinjske kuhinje cepin. Petem so «« odpravili na trudapolno »delo«. Ko t« jim je posrečilo vlomiti < sekiro in cepinom v pisarno, »o se lotiii železne blagtjne »Wertheim« in jo naložili na voziček ter jo odpeljali. Ukradli so poleg t> tudi skoraj nov pisalni »troj znamke »K&ppel«, eden okro^ 3 tisoč din. Očividno so imeli namen, blagajno odpeljati na kak bolj »varen« kraj in jo tam razbiti. A voziček jim jc pot težo odpovedal, zato so io »torilcl prevalili r jarek za Prerorčičevo hišo tik i železnice in j<\ tam začeli razbijati. To se je godilo okrog 5 zjutraj in »o delavci, ki so lli delat v tovarno, tudi slišali vse to. Nekaj oseh ie početje Tif^ramnežev celo opazovalo, a si nikdo ni upa! blizu, zalo so nemoteno nadaljevali svoj posel in celo nemoteno odšli, Odnesli so » seboj pisalni stroj (3000 din) in 318 din gotovine, katere so ie našli v blagajni. Na srečo pa je knjigovodja pisarne vzel papirnato gotovino zvečer s seboj (bilo je okrog 19 000 din), sicer bi gotovo tudi ta poslal plen vlomilcev. Blagajna je bila vsa poškodovana prepeljana isto jutro nazaj v pisarno. Škode je okrog 5000 din. Orožništvo ie neutrudno Iskalo storilce in je do dane« ajelo tri vagabunde, med katerimi pa sta dva dokazala, da sta »pala pri P- d. Lužniku v Dovžah in da nista bila med vlomilci, eden je pa pravi in se piše Resnik, ki je svoj čas služi) za hlapca v Slovenjem Gradcu pri dr. Harplu. Temu so razmere znane in je tudi priznal krivdo. Stari trg pri Slovenj Gradca. Bivša občina Stari trg, ki jc sedaj priključena občini Slovenj Gradec je že dolgo časa stremela za tem, da dobi električno silo. Sedaj se je ta dolgoletna žel,a našemu prebivalstvu uresničila. Vso stvar so vzele v rok e KDE ter sa izvršile elektrifikacijo vsega naselja. Napeljana je elektrika iz elektrarne državnega rudnika v Velenju. V nedeljo, 12. februarja ie bila clovesnaa blagoslovitev transformatorja ob 6 zvečer s slovesnimi večernicami, ki so bile v župnijski cerkvi. Med večernicami pa je ob pokanju topičev in veselih vriskov fantov na bajno razsvetljenem gradu nad Starim trgom. V luči reflektorjev je nudil pogled na grad, posebno z Mi-"mjske doline res krasno sliko. Sla vim>« ti so prisostvovali zastopniki KDE, naS podanec Theuer-Vt i! mestni župan dr Picej Jože, mestni župnik Jakob Soklič in mno^o drugih odličnikov in meščanov, seveda pa največ starotrških prebivalcev, *i nisn prikrivali veselja nad to novo pridobitvijo, ^upnik Starega trga Horvat Štefan je izvrši; obred Blagoslovitve transformatorja in se zahvalil r iz-oranih besedah vsem, ki sa pripomogli k uresničim te dolgoletne težnje. —• Za elektrifikacijo starega trga še eledi elektrifikacija bivših samostojnih občin Sele in Vrhe, ki sta sedaj priklju-Cens občini Slovenj Gradec. V teh krajih bo elek- trična luč zagorela že na spomlad. Ker bo služil električni tok ne le za razsvetljavo, ampak tudi za pogon gospodarskih strojev, bo za povzdigo našega gospodarstva neprecenljive važnosti. V vsako hišo Domoljuba! Črni gaber od 18 cm premera in 120 cm dolžine naprej ISŽSem vsako množino. — Ponudbe pod »Ostryaf ns upravo Domoljuba štev. 20.091. . *. dokler jI rm sHč obrisal solz s svojim robcem— opranim! z Radionom! Tudi Vi, Id nisto vet novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da ji Vaša 'perilo belo. Primerjajte ga pa- onkraf t perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten fer Vas bo prepričal: x navadnimi sredsfvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z ^^S^j^^^9^! Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva sa- .1 m o površno odpravijo nesnago, medfem lš;a Jkctja Los s. ~w\w*r n» lepi soočai ir«VM č«i iCOO m' travgka ij gorda. — Nprašaii pri Marinko b«i V nanje corice 17. Brezovica pri Ljubij. Fniii m * • s**™ moško ko'©, globok vos.ček ;d krojaški Kroj. Zore .vnMte Mareačičeva 3. SprijoiEi hlapca za vsa poljska dels. — Moste, Zaioška cesta 28 Raička posestva za 8 glav govedi, 45 mernikov posetve, 10 minut od kolodvora Stična naprodaj. Informacije pri Oniahnu. Višnja gora in Francu Speodai. Draga. Stična. isrsiisr prvovrstno sortirano, od (30 litrov naprej, raspošilja: Posestvo »GRIC« pri Mariboru. H»*» kune, veveric in MHI Mehurjev imajo v nekaterih krajih še dobro diska. Prinesite jih v prodajo Zdravič-u, Ljubljana,Stati trs:.nasproti kavarne Zalaz-nik. Kupim tudi vse druge vrste kože ter dobro plačujem. Kupujem tudi ščetine. Sppijsss fanta is kmečka dela, od 15 do 18 let starec«. Alojzij Fink, Srednja vas 7, Laver.a. od 17—20 let, sprejme Ivan Goljar. mizar, Linhartova št 30. Ljubljana. S>bliM staro od it do sisiin 3S let> u k otrokom in droga domača dela se sprejme takoj. — Istotam se sprejo? tudi mi>arski vajene«, Tešč nemščine. Sitar. Snsihel Novo mesto. Iitčltgi faiti sprejmem kot spieai-jersica k avtoprevoi-ništvi ki se obsoom rsuri šofirati. Ker je obesem lckasaat. je treba položiti večjo kavcija Poauibe na U3-»vo Doaio juha rod »Prevainištvo« C6S3. SeiaPsMsai vsiseca t vso oskrbo, sprejme takoj Jernej Dolenc, Stražišče pri Kranju. Cekiii laprobj Prodam 9 A 2 psnje* čebel in 6 A-2 panjev s satjem brez čebeL Žugelj J„Dobravice 11. Gradsc t Beti Krajini. Rtpniaj i^T- pasme La» št 32, Dol pri Ljubljani. 8«iki iikii sprejmem. Daljn* »as štev. 5, Laverca. v Podgorju, s površino S9SI n.', bo prodana na sodni dražbi v Kamniku, dne 7. marca 1939 ob 8 uri. Cenilaa vrednost Din 13,471-, najmanjši ponudek Din 8 98t--—. Informacije daje dr. žvokelj, odvetnik v Kamniku. Kupujem ntslno stljlž !ts "jotr^ov. Ponudbe pod ,S sečnim dovoljenjem'na upravo »S ovencat St 2046. Knpisa vsakovrstno liafs m tiaials F. Cudeci, Prešernova ulica št 1, Ljubljana. Hi rilifcijtt! Pridite dokler še traja zaloea prvovrstnih ši-valr.ih s rojev, ki jih prodaja po neverjetno ni zjti h cenah samo »Promet« v Ljub jani, nasproti križanske cerkve. Fndiffl d'bro ot ra" I I B8BE3 rjeQ gpppjj in sniatilmco i reta Jože ?.»!<•, Ze Zaio- brova S. D M. v Polja. Lepa posestva naprodaj, eno uro in pol od Ljubljane, smodi rano, lep sadonosnik, radi selitve takoj prodam. Cena po dogovoru. — Ponudbe na upravaDomoljuba pod značko »Takoj« 2568. litra Riiurji ki zna tudi žagati. — Siel« Mih«. Ig" 6. ČMiiaBI 13 t^noy rrsssia brejo svinja l«i!i Biten-f. Tacen 14, št Vid aad Ljubljano. Fmtos Im Grem Aatoe. Bizovik štev. 115^ DoCranje. faiP39i|ifiil dobro obran-ea, prodam Vič I?if8 ua prometnem kraju na Gorenjskem, otisio-ječe iz prostorne niše, gospodarskega poslopja, vs« v dobrem stanja, i elektriko, 20 oralov zemljišča, vse v bližini poslopja se proda. Ogleda se; škr-jančevo št !. pošta Radomlje pri Kamniku. ki bj meseca maica v iretje teletita, proda Franc Kozatnurnik, Stranska vas 19. Dobrova. HiMFilfil llflBCS snrejaie z vso eskrbo K ocj a nč i č, mizarstvo, Žužemberk. SlaikiM u lutija sprejmem. — Beriič Fraue. Dravlje st 87, žt Vid nad Ljub! ar,a Sepe is peso presia Marinko Apoloni;«, Stranska vas 32. p. Dobrova pri Ljublj. Site iPIŽli. Tr\ T'"" 3 S = pr: Jf.iak i,' ?c Umrea IM»TT*i:a : - s : v a T\>t c-i ' ■ - "• ' a I14»l«> eai;U]i po«sa«k 0.2 rs, "Ti P«w«! i „ h;V, tesj. ».L ».:::it t;*T. voii »k trarnik. p«»3ik. »Uv«. iir«era,li. »tiskala.«*, Tr; g-ojui - r-.ljt-kr DOn^ pri »c-ii.. n v pri tVed-i»j»ilc pisane: »K:e pa bodite danes take do go?« ri>sr: >Ah, gospoi predstejaik, po s'ooai."a.h aem pade'.,« PredsiojBik; >To ni noben izgovor, poleni bi »u« uaso se prej ta.« Vzoren raix«i Niirr.ni oi-.iie rarred. Učitelj P X—. : , ^ , ________T ■JOc: d—ie-'a Kogar «« =3 t.>iet< odgovor. Pri Vjjraiiaa ia is aitt5 vpraša, 'iii dj __________ s:c.:c.-«:c: < d.-r. -att«: irrrtiBj pohvalo m •« na-berr, .t iUr. r«® M r£«i p0 ^Urted i i pa ifna tovar.« »Ktka »i vendar to dot^iU »Ze« pnprxia' Pr a»ci d^jo ar., i ztaio. d«*-oa rjxo. oni. rt rat-o. M }ti-a Vprašam sa veiio X«, c d;4*: i«^ roia« Gledališki ieral*« ?t stanova,;«): >\>- 1 morate r^a--arr^ aJ?-e. p:.Ka:i « JG&fiHr Zahteve Kmečke zveze v Št. Jerneju Občni zbor KKZ je bil dobro obiskan udPl žilo se ga je nad 300 kmetov. Z zanimanjem m poslušali predaed.uka, ki je utemeljeval I)0n, organizacije kmetov. Z vso odločnostjo » zahtevali od pristojnih oblasti sled«če: 1 Prelil si!»acijo zemljišč. 2. Cestni odbori naj se ustanov« po sodnih okrajih. 3. Dajte nam kmečkih učite, Ijev! 4. Na galico in cement naj se zniža troža rina. 5. Kmečkim zidarjem naj se dovoli jjj.J kmečka poslopja. 6. Cigane naj se sežene na sku. pen kraj in jim da zemljo, naj jo obdelujejo 7. Ukine naj se carina na umetna gnojila. 8. Kmet kini vozovom naj se pusti širina kot dosedai 9. Cestni davek na kolesa naj se ukine. Kov redilni prašek »REDIN« ia pra.Mče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški iredi svoje prašiče. Zadostuje ie t zavitek za 1 prašiča ter stane 1 iav.8dia, po pošti 12 din, 3 zav, po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pra? dobro tudi za mlade prašičke. USEDIHie pT8Hk-ki pospešuje močno rast in hitro debe-lienje govedi in telet — Usp«b Vsm je zagolotljen že po 1. xavilku Prašek Geredia stane 1 zavitek 10 din, po pošti 16 din, 3 zavitki jk> pošti 40 din Moštova eseacs Mostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 8'ekl. za 150 litror din 20 po pošti din 35"—, 1 steklenici po pošti din 55"-, 3 steklenic« po pošti din 75 —. raiite pravi Redio, Govedin. in Mostin se dobi samo r gornjo sliko, Predaj* tireg&rija Ksat, Usnjena. ŽideftluiU. S«daik: »Of>toienec, ofirošfeoi ste. svetujem van: pa, da kaj takega pritiodnjii več ds as-pravite.t • Pred cirkusom: »Le notri, gcwpo.ta. le notri, pokažite, da imate zadnjega v mesecu še enegi kovača v iepu.t « Kadar človek prične odpuščati svojim sovrsi nikom, pričenja navadno pri najmočnejših. l v.m s« j^t.*"1"1" rvomoHe ^rvNss NKUA Pffi » 1 1 1 i lltfij" J. vOJlH * brf., '7V1 R\"V UlT^.AJ^oBrC »Domoljsb« «tane din ta celo teta m Inotemstvo ia rit. n - W(e u. reklaisai ije p« ip rti a ,!Wij atou ~ OaM* VeErnani«, opera. — Petek, 24. februarja: 18 Delo kmetske gospodinje v zimskih mesecih. 18.40 Francoščina. 20 Veseli zvoki. — Sobota, 25. februarja: 18.40 O gorah. J9.50 Beseda k prazniku. 20 Zunanja politika. 20.30 Slovenski humoristi. .— Nedelja, 26. februarja; 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 8.45 Verski govor. 13.30 Pevski zbor »Sava«. 17 Kreditne zadruge, temelji narodnega gospodarstva. 20.30 Zabavni koncert Radijskega orkestra. — Ponedeljek, 27. februarja: 18 Zdravstvena ura: Paberki iz vsakdanjega zdravstva: O teku. S8.40 Umetniški značaj slovenskega Štajerja. 20. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 20.43 Večerni koncert Radij, orkestra. — Torek, 28. februarja: 18.40 Problem malega naroda. 20.20 F. S. Finžgar: Dekle Ančka (člani rad. igr. družine}. — Sreda, 1. marca: 18 Mladinska ura: Zavzetje severnega tečaja. MR BAHOVEC I Pomlad »no Kakor narava, tnko je obnemoglo tudi nafte telo ter se !e s težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo telesa škodljive navlake ter mu dovajati nove, osveinjoče »okove. Zato se priporoča ftaravno zdravljenje s k