h,vism
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
GOSPODARSTVO
tiskarna	A	i k
grapliis	W „3Mk	
trst		
ul. sv. frančiška 20 I		
tel. 29-477		
-Eto XVI Š TEV. 399
Predvsem mir!
! Afa pragu novega leta se navadno Kremo nazaj, da bi pregledali, kakš-!° pot smo napravili v preteklem le-11 • Popotnik se ozira nazaj, da bi i prehojene poti, iz strmih srečno \remaganih klancev in prestanih ne-kod črpal nove sile za nadaljnje popotovanje.
Potuje posameznik, potujejo narodi 11 z njimi ves svet od leta do leta, 'akor so si razdelili svojo življenjsko ‘°t. Kako smo popotovali leta 1961? 'togo ječanja in mnogo tudi kričava, mnogo groženj Vzhoda in Za p da, a navsezadnje le ni bilo tako 'l,do, ali vsaj ni prišlo do najhttjše-a’ do resnične vojne. Zaradi Berlina J,Wo diplomatske praske, sicer večje-a mednarodnega obsega, zaradi Kon-a: Alžira, Kube, Laosa in drugih dr-\vic na Daljnem vzhodu tudi krva-e praske, toda vedno nekako doma, rPrav ob sodelovanju in vmeševanju Dih sil. So to sicer žarišča in neka-'■ra tudi nevarna, a vendar še nepo-fŽana, da bi se iz njih lahko raz-te/ svetovni požar. Včasih se na pdnarodnem obzorju utrnejo nevar-6 iskre in ljudi popade strah, da se 3 plamen razširil na širne predele teta, a čudovito naglo te iskre zopet tonejo v morju novih dogodkov in udje znova globoko zadihajo.
Morda smo se temu skoraj neneh-Fnu svetlikanju zdaj na tej, zdaj na pgi strani neba že privadili, ali smo ■lo že tako otopeli, da nevarnosti
-	precenimo pravilno, a vendar smo . repričani, da je v tem, da se nihče
-	upa lotiti se zares, vendar tolažil p poroštvo, da si bo človeštvo pri-ranilo vsesplošen pokol, ki bi zajel
svet, kakor bi ga gotovo nova \etovna vojna, ki bi se nujno izpre-fg/a v atomsko.
Pri vsem tem optimizmu moramo lozoriti tudi na nekatere temne toč-'- naše slike. Ena najbolj črnih: vsak ličkaj pomemben spor v katerem
predelu sveta, pa tudi že v še 'ko oddaljenem, se sprevrže v spor ed Vzhodom in Zahodom, ali boli 3nkretno; med Sovjetsko zvezo in fruženimi ameriškimi državami, ki [Pravita iz njega prestižno vprašalo. Silovit napredek tehnike v pro-ktni povezavi in oboroževanju je svet 'ko zmanjšal, da se lahko ti dve sili, hroma Vzhod in Zapad, spopadeta 'erkoli na svetu. Temna stran naše ike je tudi v tem, da so tovarne \°ija zopet stekle s polnim zagonom ■ da je ostalo odprto vprašanje ob-pvitve atomskih poizkusov in z.a-ruPljevanja z radioaktivnimi snov-
■i.
Peto 1961 nam je prineslo uspel od )r proti omenjeni delitvi sveta na
velika bloka — Vzhod in Zahod Podporo novih neodvisnih držav se ustvaril sicer ne za stalno organi lan tabor nevtralnih držav, ki je 1 beograjski konferenci opozoril veke, da politika blokov lahko zavede oveštvo v propast. Prav iz Beograda Prišlo tudi svarilo, da je delitev Ieta na z.aprte gospodarske bloke z.a °veštvo prav tako nevarno, kakor ce tev na politične bloke. Nastop nev-alnih držav je tudi pomenil ojace-e Organizacije združenih narodov M vrhovne ustanove za reševanje €dnarodnih sporov.
Prav glede nevarnosti ustvarjanja )sPodarskih blokov, ki jih hočejo [htični bloki vpreči v svoj voz,^ nam > leto 1962 prineslo tako zaželeno jočiščenje. Jasno je, da po sedanji p/ ne bo mogoče naprej; kajti ce-fev svetovnega gospodarskega po t°č;d na zaprte bloke bi zadala smrt ' udarec mednarodni izmenjavi do 'jn, a hkrati bi tudi politično zasuz-Hla majhne države.
Pretežni del svojega novoletnega rinišljanja smo posvetili mednarod-Politiki in vprašanju ohranitve mi-
-	Predobro je namreč znano, da je No v mim možen gospodarski raz N; ni slučajno, da so borze tako fčutljiv barometer političnega oz.rac
Gospodarski napredek pa^ ustvar [ trdno podlago za boljše življenje,
1 si ga vsi tako želimo.
['^hranimo mir!« To bodi torej geslo ‘eh državnikov in javnih delavcev za
f° 1962.
Tržaškemu sejmu
Ugotovljena tuja udeležba
Xa Trgovinski zbornici se je te dni ',stal pod predsedstvom komendator-Suttore upravni odbor avtonomne u-anove mednarodnega vzorčnega veleti m a v Trstu. Odbor je odobril načrt 1 XIV. velesejem ,ki bo od 21. junija > 5 julija. Slika XIV. mednarodnega ;°rčnega velesejma v Trstu bo nasled-la: 1. Uradna zunanje udeležba (ki Odstavlja 45% vseh razstavljavcev in Zaradi tega neka posebnost našega [’®sejma). Naslednje evropske države 1 že dale svoj pristanek: Avstrija, Ju-)s|avija, Češkoslovaška, Madžarska, Drnunija, Nizozemska; ustanova pa se ^aja še z Zvezno Nemčijo, Španijo, ^tugalsko in Poljsko. Od prekomor-:'h držav so se že prijavile Brazilija, °n°koščena obala, Kamerun, Mada-lskar. Nadalje pa se vodijo pogajanja z Indijo, bivšim francoskim Kon-N. Filipini, Indonezijo, Burmo, ZDA, tero Gabonom, Gano in Nigerijo. Ne-, ere izmed teh držav sž» bodo udele-c v skupinah, delno pri razstavi le-l' bekatere. pa na obeh področjih.
blagovno področje: v nekaterih pa-J°nih bodo razstavljene hišne opre-(Cj za urade in delovišča; posebno pročje bo posvečeno plastičnim sno-N- Mehanične razstave, elektrotehni-ladijski motorji, iadjedelništvo, iz-t ava pohištva tržaških obrtnikov, f s‘vo in oprema, razstava lesa, pro-.<ianja industrijskega pohištva, drob-jp 'Mehanika, gorilniki za kurilnice, ^ panoge se bodo vrstile na sej-
vzporednimi pobudami naj na-Lpbo: VII. lesni dan, V. shod o po-II. vsedržavni natečaj za sestav-L . Pohištva italijanske linije, Shod °izvajalni tehniki, Dan avstrijskega a' Dan ZDA ter državni dnevi dr-
CENA LIR 30	POŠT. PLAČ. V GOT.	PONEDELJEK, 1. JANUARJA 1962	SPED. IN ABB. POSTALE GR. II	TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Gospodarstvo v službi kitajske politike
Čigav vpliv naj prevlada v Burmi - Japonci kot tekmeci
(Izvirno za »Gospodarstvo«)
Rangoon, dec. 1961
Ko smo v preteklem februarju zapisali, da bo podpis sporazuma med Burmo in Kitajsko, s katerim je Kitajska dovolila Burmi posojilo 30 milijonov funtov, pripomogel k utrditvi in ojačen ju trgovinskih odnosov med obema državama, nismo mogli predvidevati, da se bo to sodelovanje razvilo tako, kakor se danes razvija. Takrat tudi ni nihče predvideval, da si bosta državi v tako kratkem času izmenjali toliko trgovinskih odposlanstev. Kitajska in Burma utrjujeta svoje gospodarske odnose z dolgoročnimi in tesnimi trgovinskimi sporazumi. Vse to se seveda odraža tudi na medsebojnih političnih odnosih, ki so čedalje boljši. Zlasti to dejstvo je velike važnosti v tem trenutku, ko se zopet čujejo glasovi, da se odnosi med Kitajsko in Indijo zaostrujejo zaradi spora ob državni meji. Kitajci odkrito napadajo Nehruja, ki je danes med najvidnejšimi borci za mir na svetu.
Te dni je pripotovalo na Kitajsko novo trgovinsko odposlanstvo iz Burme. Odposlanstvo šteje 64 ljudi; med temi je tudi več trgovcev - zasebnikov. Na čelu odposlanstva sta dva ministra, člani bodo skušali zaključiti čim več pogodb za gradnjo industrijskih naprav v okviru kredita 30 milijonov funtov. Poleg tega ima odposlanstvo nalog, da nakupi čim več blaga za široko potrošnjo. V okviru dovoljenega kredita bodo v Burmi zgradili tekstilne tovarne in tovarne sladkorja; poleg tega bodo izvedli obširna izboljševalna dela v kmetijstvu in zgradili prvo tovarno papirja v Burmi.
POLITIKA IN TRGOVINA
V začetku leta 1961 je Kitajska kupila v Burmi 350.000 ton riža. Vse kaže, da bodo kitajski nakupi tudi letos dosegli visoko količino. S tem se Kitajska uvršča med najvažnejše uvoznike. burmanskega riža. Trgovci, ki so pripotovali z gospodarskim odposlanstvom imajo v tej zvezi nalog, da nakupijo čim več kitajskega blaga, tako da bi uravnovesili trgovinsko bilanco. Sam predsednik burmanske vlade U-Nu je pred odhodom odposlanstva izjavil, da bo Burma v bodoče več kupovala v tistih državah, ki same kupujejo mnogo burmanskega blaga, v prvi vrsti riža, ki je najvažnejša postavka v burmanskem izvozu. Zanimivi so nekateri pojavi, ki so spremljali odhod odposlanstva. Med drugim je predsednik U-Nu opozoril člane odposlanstva, naj se preveč ne zabavajo in naj preveč ne pijejo, ker so Kitajci znani kot zelo gostoljuben narod. To bi lahko za-
Izkušnja je pokazala, da ne bo trgovinska izmenjava med Kanado in Kitajsko na podlagi sporazuma iz meseca maja 1961 tako plodna, kakor so prvotno pričakovali. Kitajska se je tedaj pogodila, da bo v letih 1961, 1962 in 1963 kupila v Kanadi za 362 milijonov dolarjev pšenice in moke. Po tem sporazumu bi morala od 1. junija do 30. novembra 1961 nabaviti v Kanadi za 66 milijonov dolarjev pšenice in moke (same moke 32.500 ton). Ta rok je potekel, a Kitajska ni naročila moke, kakor je bilo dogovorjeno. V Torontu so zaradi tega nerazpoloženi. Po dogovoru bi morala Kitajska četrtino pogojenega zneska plačati takoj, ostali znesek pa v 270 dneh. Kanadska vlada je kanadskemu žitnemu uradu (Canadian VVheet Board) zajamčila kredit 50 milijonov dolarjev, da bi se operacija lahko izvedla; toda v zadnjem času so se v kanadskih poslovnih krogih razširile govorice, da je Kitajska v plačilnih težavah, ker so se občutno zmanjšale zlate in devizne rezerve. Kitajska se tudi otepa moke, češ da je ta v Franciji in Zahodni Nemčiji cenejša kakor v Kanadi. Kitajci so pri pogajanjih pristali, da bodo nabavili tudi moko, ker bi sicer ne bili dosegli tako ugodnih plačii-
motilo odposlanstvo pri zaključevanju poslov. Zdi se namreč, da so se prejšnja gospodarska odposlanstva iz Burme vračala iz Kitajske z lepimi spomini na zabave, in na kitajsko gostoljubnost, a z malo zaključenih poslov. Predsednik U-Nu je tudi naglasil, da mora to odposlanstvo zaključiti vse pogodbe, ker po tem ne pojde na Kitajsko delj časa nobeno novo gospodarsko odposlanstvo. Kaže, da bo Kitajska povečala kredit Burmi; tako sklepajo opazovalci, ki so sledili gospodarskim razgovorom med Ču-En-Lajem in U-Nujem.
JAPONCI VSILJUJEJO SVOJE BLAGO
Druge sosedne države so postale pozorne na to zbližanje med Burmo in Kitajsko. Države kakor Japonska, Vel. Britanija in Indija, ki imajo z Burmo tradicionalne zveze, se čutijo prizadete in izpodrinjene. Japonci so na nekaterih natečajih v Burmi globoko znižali cene, tako da so v tem pogledu prehiteli Kitajce. Japonska vsiljivost spravlja v neroden položaj Burmo, ki bi rada na določenih področjih dajala prednost kitajskim proizvodom. Japonska in Kitajska sta začeli izvajati druga proti drugi ostro konkurenčno borbo za burmansko tržišče. Japonci imajo v tem pogledu nekoliko manj trdna tla, ker niso še izgladili z Burmo nekaterih vprašanj v zvezi s plačilom vojne škode. Kitajska ima zdaj lepo pri-
V Švici vlada preobilica denarja. Dotok kapitala iz tujine je bil v zadnjem času tako mpčan, da Švicarji skoraj ne vedo kam bi z denarjem. Prav ta obilica ustvarja za švicarsko gospodarstvo neprijetna vprašanja, kakor ugotavlja dr. F. Aschinger v listu »Neue Ziircher Zeitung«.
Izvoz iz Švice, nadaljuje pisec, sc jc v prvih desetih mesecih leta 1961 v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta povečal za 9%. Zaposlitev v industriji se je do konca septembra povečala za 6% in potrošnja se še vedno dviga. Toda dr. Aschinger se s sedanjim dviganjem proizvodnje ne zadovoljuje, in sicer zaradi tega ne, ker mora Švica, da lahko ohrani proizvodnjo na sedanji ravni, delati z delovno silo iz tujine, število tujih delavcev se je v letu 1961 pomnožilo kar za 100.000 in znaša danes 550.000. Toda pisec či-
nih pogojev. V Kanadi se mudi več kitajskih odposlancev, ki so obiskali kanadske mline. Pri tem so se pritožili, da je kanadska moka predraga. Mlinski industrije! so jim odgovorili, da mlini ne prejemajo v Kanadi nikakršne državne pomoči, kakor se to dogaja v evropskih državah, zato ne morejo dati moke po nižji ceni. V Kanadi z radovednostjo čakajo, ali bodo Kitajci poravnali prvi znesek za nabave v Kanadi, ki zapade meseca aprila.
NACIONALIZACIJA UVOZNE TRGOVINE V IRAKU
Na podlagi zakona iz februarja 1960 je iraška vlada »nacionalizirala« vsa podjetja, ki se bavijo z uvozom. Med temi je tudi 42 angleških podjetij, ki imajo v Iraku 232 predstavništev. V smislu vladne uredbe, mora biti pri u-voznih podjetjih vsaj 60% glavnice v rokah iraških državljanov. Podjetja, ki morajo imeti posebno spretpe strokovnjake, kakor tista, ki se bavijo z uvozom strojev, lahko počakajo z izvedbo ukrepa eno leto. Ta ukrep ne prizadeva arabska podjetja, prav tako tudi ne petrolejskih podjetij.
ložnost, da priskoči na pomoč Burmi pri izvajanju njenega 4-letnega gospodarskega načrta, in sicer zlasti v tem, da dobavlja Burmi industrijsko opremo v okviru dovoljenega kredita.
Burmanski gospodarski krogi so u-gotoviii, da je Kitajska večji del riža, ki ga je uvozila iz Burme, ponovno izvozila ,in sicer deloma na Ceyion, deloma na Kubo, medtem ko je nekaj riža ostalo na Kitajskem, kjer je slaba letina žitaric povzročila pomanjkanje žita in riža. Na Ceylonu so Kitajci nabavili v zameno kavčuk, na Kubi pa sladkor. To je politika! Na tako politiko so takoj reagirali Ceylonci, ki so letos kar sami zaključili z Burmo pogodbo za dobavo 250.000 ton riža. Znano je namreč, da so Kitajci letos morali za svoje notranje potrebe uvoziti iz Avstralije in Kanade velike količine pšenice.
Posledica čedalje globljega prodiranja kitajskega blaga na burmanski trg je v tem, da sorazmerno upade možnost trgovinske izmenjave med Burmo in drugimi državami. Izvozne možnosti so namreč za Burmo omejene in slonijo skoraj v celoti na rižu. Tiste države pa, ki bi rade vsaj ohranile obseg izmenjave, kakor šo ga dosegle v zadnjih letih, naj bodo pripravljene na to, da jih bodo Burmanci zaprosili za ustrezne kredite. Izvedba 4-letnega gospodarskega načrta zahteva namreč mnogo deviznih sredstev.
pozarja, da se vzporedno s številom zaposlenih dviga tudi potreba po blagu, a ta potreba se ne krije samo z domačo proizvodnjo, temveč zahteva povečanje uvoza. Leta 1961 se, je uvoz dvignil kar za 20% v primerjavi s prejš-. njim letom. Dr. Aschinger je prepričan, da živijo tudi Švicarji »čez mero«, to je da trošijo več, kakor bi jim dejanske gospodarske razmere dovoljevale.
Posledica tega je, da se je primanjkljaj v trgovinski bilanci podvojil in dosegel 3 milijarde frankov. Prav okol-nost, da se je potrošnja tako povečala in da je bilo treba zato povečati tudi izvoz, dokazuje, da Švicarji živijo od svojih rezerv, oziroma svoje »substance«. Naravna posledica tega bi morala biti, da bi se skrčila razpoložljivost z denarjem, toda v resnici gre razvoj narobe; kajti denarja je v izobilici. Tudi valutne, rezerve se dvigajo; do konca novembra so se dvignile za nadaljnjih 1,7 milijarde frankov, to je za 17 odst. Povečali so se tudi bančni krediti.
Da se to dogaja, je treba spraviti v zvezo z velikim dotokom kapitala iz tujine. Kapital iz tujine je priče.l dotekati zlasti, ko je bila izvršena reval-vacija zahodnonemške marke; dotok kapitala iz tujine je dosegel kar 4 milijarde frankov. Tuji kapital takšnega obsega bi lahko izzval inflacijo, ko ne bi Švicarska narodna bank^ nastopila proti inflacijskim izrastkom sporazumno z ostalimi bankami. Švicarji si v ta namen prizadevajo, da bi pospešili izvoz kapitala. Kapital se izvaža v dveh oblikah: z razpisom posojil za tuje države oziroma ustanove, in takšna posojila so dosegla v letu 1961 eno milijardo frankov (leto poprej samo 560 milijonov). Drugo obliko izvoza kapitala predstavljajo tudi neposredna posojila švicarskih bank .Narodna banka pospešuje tudi izvoz kratkoročnega kapitala. Njeno načelo je, da se uvoženi tuj kapital ne vnaša v denarni obtok Švice.
Pri vseh protiinflacijskih ukrepih se je denarni obtok v II mesecih leta 1961 povečal za 12%. Dvignile so se tudi plače, in sicer za 3,2% (za 2,5% v prejšnjem letu), a življenjski stroški pa do konca novembra za 3,3%. Uvozne cene so leta 1961 nekoliko nazadovale.
Svetovni tisk zopet mnogo piše o egiptovskem predsedniku Naserju. Za to je dal najprej povod nastop egip tovskim oblasti proti francoskim diplomatom, zdaj pa prihod sovjetske vojne mornarice pod poveljstvom ad mirala Gorčkova v egiptovske vode. To mornarico naj bi sestavljali križarke, torpedovke in podmornice, ki naj bi jih sovjetska vlada nameravala odstopiti Egiptu. V zameno za to naj bi Egipčani odstopili Sovjetski zvezi oporišča za vojno mornarico ob sredozemski obali. Sovjetska zveza si hoče, tako pišejo zahodni Usti, utrditi nove postojanke ob Sredozemskem morju, odkar so njene podmornice meseca junija odplule iz Albanije.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Posledice štiridnevne tiskarske stavke
Stavci in drugi uslužbenci trgovskih tiskarn po vsej Italiji so 20. in 21. ter 28. in 29. decembra stavkali, da bi lastniki tiskarn sprejeli njihove zahteve po zvišanju plač in drugih ugodnostih. Zaradi prve stavke je »Gospodarstvo« s turistično prilogo izšlo dva dni kasneje in nekateri naročniki ga na žalost niso prejeli pred prazniki. Druga stavka je naš list zadela še huje. Novoletne številke ni bilo mogoče dotiskati na osmih straneh kakor prejšnja leta, pač pa je izšla samo na šestih straneh. Bralce prosimo, naj upoštevajo te neljube okolnosti.
Uredništvo
PRVI NOVOLETNI DAR
Med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki, ki so se sestali v Sarajevu, je bil tudi dosežen sporazum o zvišanju prevoznih tarif za vožnjo na avtobusnih progah. Tako se podraži od 1. januarja vožnja tudi iz Trsta v Ljubljano, in sicer od 840 lir na 1070 lir, oziroma iz Ljubljane od 580 na 1070 dinarjev. Osnovna tarifa je bila povišana od 7 na 10 lir na km.
Italijanska lira
Znani gospodarstvenik prof. Libe ro Lenti se je v milanskem »Corriere della Sera« pod naslovom »Trdna valuta« dotaknil vprašanja, ali naj se italijanski liri dvigne vrednost, ali naj ostane neizpremenjena. Pravzaprav — se sprašuje L. Lenti — kdo pravi, da je treba liro revalvirati, da bo lahko dostojno proslavljala stolet nico italijanske državne enotnosti, To so Angleži, ki pa jim ne gre za nobeno proslavljanje, temveč za bolj o-tipljive koristi. Angleška -plačilna bi Ianca je namreč precej slabotna, ker so se Angleži privadili življenjskemu ■standardu, ki presega gospodarske možnosti Velike Britanije. Angleži trošijo več blaga, kakor ga proizvajajo. Zaradi tega morajo Angleži u-važati več blaga kot ga sami izvažajo. Rezerve v zlatu in tujih valutah se krčijo in funt šteriing zgublja svoj trden položaj. Povpraševanje po funtu, s katerim tujci plačujejo angleško
Trgovinsko natezanje med Kitajske in Kanado
Tudi Švica živi čez mero
Tuj kapital ji je v veliko nadlego
_ ^
T* sočesfcali Sele^nift ofcai
IV.
Naj bo dovolj o tehniki in rajši poglejmo zopet malo po ladji. Sonce močno pripeka in mnogi potniki so slekli srajce in se sončijo na palubi. Študentje so se že utrudili od igre in plesa — študentke so plesale kar v nogavicah — ter so nekateri polegli po klopeh, drugi po tleh. Le neka skupina se gre še neke vrste moro. Stojijo v krogu, eden pa stoji v sredini. Kričijo številke, zdaj eden, zdaj drugi. Študent v sredini mora pravilno odgovarjati na zahtevo, naj številke množi; če množi nepravilno, mora ostati v krogu še naprej, če pa zadene, začne spraševati on in mora v sredino tisti, ki ne odgovori pravilno. Smeh in šala brez konca in kraja. Skušajo prekričati hreščeče zvoke ameriških popevk s Presleyem in Robičem iz zvočnika na dimniku. Ciganska družina se še vedno stiska v bližini dimnika, ki jo očitno smatra za najprikiadnejši Pr0 štor za podremavanje. Amerikanca sedita na klopi na zadnji palubi ter se ozirata na jugoslovanski breg, kajti Kiadovo ni več daleč. Le žene v črnem ni več, izstopila je ponoči nekje pri Dolnjem Milanovcu.
Na jugoslovanski obali, ki je še vedno precej strma, dasi gosto poraščena, so videti velike skladovnice drv, pripravljenih za natovarjanje na ladje. Na neki manjši postaji je prišla na ladjo skupina kmetov, ki so nosili neke dolge, v platno zavite predmete, za katere so nekateri na ladji menili, da so to priprave za ribolov. Ko pa so prišli na ladjo, smo zvedeli, da imajo s seboj kose, s katerimi so kosili na planoti nad Donavo. Tja hodijo, da pripravijo seno za živino. Zdaj so ga dali v kopice, pozneje pa ga bodo zvozili domov.
OSTANKI TRAJANOVEGA MOSTU
Počasi smo se približevali Kladovu, mestecu z okoli 4000 prebivalcev. Leži na obronkih planine Miroč, ki se vleče ob Djerdapu. Ladja se je počasi primaknila k pomolu; v bližini je še danes videti ostanke mostu, ki ga je cesar Trajan dal zgraditi čez Donavo kar brez načrtov. Cesar Trajan je bil znan graditelj cest in mostov ter ima po njem ime tudi cesta čez Trojanski klanec in vas Trojane. O njem je tudi znano, da je veliko prispeval k lepoti pisave ter so se današnje oblike latinskih črk izoblikovale po njegovih navodilih. O cesarjevem donavskem mostu govori tudi velika v skalo vklesana »Trajanova tabla« na kraju južnega brega Djer-dapa. Ker bi ta 7 metrov visoka »tabla« prišla z gradnjo elektrarne pod vodo, si Srbska akademija znanosti prizadeva, da bi jo izklesali in prepeljali na drugo mesto. To pa ne bo lahko delo.	,
V Kladovu sta Amerikanca izstopila. Še s pomola sta mi pomahala v slovo, potem pa sta odnesla vsak svoj mali kovček proti mestu. Kolikor sem lahko opazil z ladje, je mesto zidano skoraj v celoti po starem ter po vojni ni bilo preveč prizadeto. Tako je Amerikanec našel verjetno še marsikaj, kar ga je spominjalo na mladost.
Kiadovo je znano rečno pristanišče, še bolj pa je znano po svojih ribičih Ti prinašajo ribe tudi k ladji in tako sem videl ladijskega kuharja, ka-
ko se je vrtel med njimi ter potem vlekel velikega soma na ladjo.
KO SIJE ISTO SONCE . ..
Ko je ladja zapuščala Kiadovo, je bilo na njej le še malo potnikov. O-stali so študentje, nekaj kmetov in avstrijski inženirji. Njihovo zanimanje za okolico pa je po močnih vtisih, ki so na njih napravila Železna vrata, precej splahnelo. Privlačil jih je bolj ladijski bife, ki je bil dobro založen z jedačo in pijačo. V lepem salonu pa je ob turški kavi stekel pogovor o nepotrebnih skrbeh, ki jih bolne ambicije in neodgovorna obla-stiželjnost povzročajo človeštvu, ko se svetu ponuja vse bogastvo narave, ko sije isto sonce nad Djerdapom in Bodenskim jezerom.
Z BAKROM TUDI ZLATO
Kmalu za Kladovem sc je na romunski strani zasvetilo mesto Turn Severin, ki ima blizu 50.000 prebivalcev in razvito industrijsko dejavnost, posebno pa je znano po svoji veliki donavski ladjedelnici. Potem sc je na romunski strani odprl pogled na Vla-ško ravnino z močvirnatimi bregovi. Jugoslovanska stran pa je še vedno valovito hribovita. Ko smo postali še v Brzi palanki, smo se približali zadnji postaji Prahovo v Timoški krajini, v bližini bolgarske meje. Prahovo je tudi končna postaja železnice, ki vodi čez Negotin do Niša. Do posta je in pristanišča je speljana naprava za prenos rude iz bakrenega rudnika Majdanpek. Skupaj z bližnjim bakre-
nim rudnikom Bor, najmodernejšim in največjim bakrenim rudnikom v Evropi, predstavlja Majdanpek edinstven kombinat, ki proizvaja s svojo elektrolizo nad 35.000 ton elektrolitič-nega bakra letno. Na tono surovega bakra pridobijo tudi do 100 gramov zlata in 300 gramov srebra. Rudnik Bor so odprli s francoskim kapitalom leta 1904, Francozi pa so ga 1940 prepustili Nemcem, od katerih ga je prevzela Jugoslavija. V rudniku dela zdaj okoli 8000 delavcev. Zlato pa so lod izpirali že Rimljani.
MED VESELIMI TIMOČANI
V Kladovu smo imeli do povratka ladje dve uri časa, zato smo se razkropili po okolici. Bila je nedelja in v gostilnah ali »mehanah«, kakor jim domačini pravijo, so bili skoraj po vso d godci, ki so neumorno igrali ljudske melodije. Kolo je sledilo kolu. Timočani so veseli ljtidje.
Ladja je odplula iz Prahova okoli štirih popoldne, toda že, ko smo dosegli razsvetljeni Turn Severin, smo legli k počitku v svojih kabinah. V Kladovu se je ladja čez noč ustavila in šele drugo jutro nadaljevala pot proti Beogradu. Ponovne smo o.r:i. dovali naravne lepote Železnih vrat, Kazana in Grebena, občudovali golu-bačko trdnjavi in smederevske siol pe. V Beograd smo se vrnili p rol večeru. Kar smo videli, ie bilo edinstveno in nikomur ni bilo žal dven dni in dveh noči, ki smo jih preživeli na naj lepšem delu Donave.
V. S.
Slovenija prednjači v konfekciji
Pred mednarodnim sejmom „Moda 1962“
Ljubljana, dec. 1961
Že dober mesec pred začetkom Mednarodnega sejma »Moda 1962«, ki ga priredi Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, je bil ves prostor razprodan. U-poštevati je še treba, da ima razstavišče sedaj na razpolago poleg prejšnje površine še nov paviljon, ki meri 1600 kv. metrov; niti povečana površina torej ni povsem zadostovala zahtevam naraščajočega zanimanja. Za ta sejem je seveda veliko zanimanje doma, ker so na dnevnem redu modne revije, toda tudi tuja podjetja računajo na poslovni uspeh. Vsega razstavlja 110 podjetij, med temi so tudi iz Francije, Italije, Švice in Zah. Nemčije. Ne gre morda samo za razstavo konfekcije, tkanin in obutve ter usnjene galanterije, temveč bodo podjetja razstavljala tudi stroje in barve za te stroke. Razstavljavci iz Zah. Nemčije bodo zlasti razstavljali razne vrste barv. Med splošnimi značilnostmi tega mednarodnega sejma naj omenimo, da so razstave tkanin, obutve in galanterije, kakor tudi modna revija preračunana na spomladansko- poletni rok, s tem hočemo reči, da se bodo obiskovalci seznanili z modo, ki pride v poštev za spomlad in za poletje. Mednarodni sejem »Moda 1962« se, torej razlikuje od podobnih prireditev v Zagrebu in Leskovu, ki sta namenjeni predvsem jesenski in zimski modi.
Ljubljana je vsekakor posrečeno izbrano središče za modne, sejme, ker nas ti seznanjajo v prvi vrsti z najnovejšimi izsledki konfekcije, katera se je po vojni prav v Sloveniji med vsemi jugoslovanskimi republikami najpreje razvila. Letos so še dodali izdelke otroške konfekcije, ki se zdaj prvič pojavlja na sejmu. Zavod za napredek gospodinjstva je pripravil vrsto otroških modelov s sodelovanjem Mariborske tekstilne tovarne, posebno kroje, primerne za šolske otroke.
Zaradi pomanjkanja prostorov na samem razstavišču bo modna revija v dvorani »Uniona«, in sicer v času od 16.30 do 20. ure; sicer so se večja podjetja odločila, da bodo tudi sama prirejala modne revije v svojih prostorih na razstavišču. Novost na letošnji prireditvi bodo gotovo svtlikajoča se vlakna za vikanje, za katere se zanimajo že zdaj tvorci mode. Končno pa še nekaj za poslovne kroge! Razumljivo je, da si razstavljavci prizadevajo, da bi čim več razstavljenega blaga, zlasti takega, katerega prevoz je združen z velikimi stroški, tudi prodali. To velja zlasti glede strojev, ki delajo razstavljavcem velike težave, ako jih ne utegnejo prodati ter jih morajo zopet voziti domov. Zvedeli smo. da sj uprava Gospodarskega razstavišča prizadeva, da bi v tem pogledu čim bolj šla na roke razstavljavcem. Tako je letos u-spela, da spravi v sklad razstavo strojev z resničnimi potrebami leta 1962; njeno prizadevanje je dovedlo do tega, da bodo na mednarodnem sejmu »Moda 1962« razstavljeni stroji, ki jim je o-
zunaj in doma
izvozno blago, upada in zato nazaduje tudi njegova »cena« v tujih valutah. Danes zadostuje za en funt 1740 lir, medtem ko bi morala biti njegova pariteta v lirah 1750 lir. In prav to vznemirja Agnleže, ki bi radi videli, da bi italijansko liro in tudi druge valute revalvirali, kakor so Nemci revalvirali svojo marko in Holandci svoj florint.
Italijani pa bi imeli od morebitne revalvacije lire lahko samo škodo. V času, ko se rezerve kopičijo in se plačilna bilarica krepi (po dolgem času), bi bilo nesmiselno izvesti denarno revalvacijo, ki bi dvignila cene italijanskim izdelkom v tujini ter tako zavrla njihov izvoz. Položaj lire je sedaj trden, zato ga Italija ne bo spremenila. (Na notranjem trgu pa se kljub Lentijevi trditvi opaža, da kupna moč lire stalno peša. To je dovedlo tudi do novega vala stavk na vseh področjih).
ŠE VEDNO ODTOK ZLATA IZ AMERIKE
Poročali smo že o novem odlivu zlata iz Združenih ameriških držav, ki je v tednu do 13. decembra dosegel 51 milijonov dolarjev. V tednu do 20. decembra je odšlo iz ZDA drugih 35 milijonov dolarjev. Tako je celoten odtok zlata iz Amerike do tistega dne v letošnjem letu dosegel 877 milijonov dolarjev. Rezerve v zlatu so padle na 16.890 milijonov dolarjev. Papirnati denarni obtok je krit s 34,7%.
mogočena prodaja v okviru gospodarskega načrta 1962.
Kakor je bilo napovedano, bo VII. mednarodni sejem konfekcije, modnih tkanin, obutev in strojev »Moda 1962«,
od 13. da 21. januarja.
PRIDELEK SLADKORNE PESE NA
DANSKEM je znašal leta 1961 1,15 milijona ton (1,84 leta 1960). Pridelali so 36.500 kg na hektar (leta 1960 42.200 kg). Računajo, da bodo iz letošnjega pridelka pridobili 195.000 ton sladkorja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAROČNIKOM IN OGLAŠEVALCEM ŽELIMO MNOGO USPEHA NA DELU IN V POSLOVNEM ŽIVLJENJU, PA TUDI ZDRAVJA IN SREČE NJIHOVIM DRUŽINAM TER SE HKRATI SRČNO ZAHVALJUJEMO ZA VSA PREJETA VOŠČILA, KI NAM BODO V SPODBUDO.
»GOSPODARSTVO«

nn n
nasei
Ob čarobni mizici
Nekoč sem zapisal, da mi je žal, da sem kot šestošolec zalučal vstran ogorek, ker mi ni dišal, ter nisem več poskušal privaditi se kajenju. Pozneje sem se namreč večkrat zavedel, da sem se tako odpovedal nenavadnemu užitku; ne mislim na užitek, ki ga daje kadilcu samo kajenje, temveč na tisto spuščanje oblakov dima za kavarniškim oknom, ko lahko z občutkom enakopravnosti ali celo s prezirom zreš na življenje skozi okno ah se oziraš po kavarni za tistimi, ki so ti morda pred pol ure dali razumeti, da sedijo na višjem položaju, ali pa so ti kakšno željo odbili. Vsaj jaz, ki ne kadim, mislim, da ti lahko cigareta po razočaranjih, ki jih doživljaš r življenjskem boju, vrne občutek človeške enakopravnosti in zavest moči.
Kavarniška in seveda tudi gostilniška mizica, zajeta v značilno vzdušje javnega lokala, ima res čarobno moč. Zakaj bi se sicer zatekali k njej, ko doživimo v življenju kakšno razočaranje in iščemo pri njej utehe? Ob njej se ti zazdi, da se ti življenjsko breme nenadoma zrahlja in olajša, a če tam naletiš slučajno na tistega znanca, s katerim si se malo poprej pogajal in natezal ter si ga moral morda celo kaj prositi, te oblije občutek nove moči■ in volja, da bi se lotil znova boja, in sicer to pot na isti ravni. Tako čudovita mizica vse izravnava; če je ogrnjena v tvoji hiši in pripravljena za gosta, se njena čarobnost kar podvoji.
Seveda so še druge okoliščine, ki šibkejšega človeka pred močnejšim zemljanom ohrabrijo. Tako ste gotovo med vojno sami poskusili, kako skupna nevarnost ali potreba spravljata prevzetne in ponižne v isti položaj ter približujeta stališča ljudi.
Ne vem pa, ali veste, da se vsaj mene, ko se ob kakršnem koli povodu, recimo ob televizijski oddaji ah branju spisa o nedavni preteklosti o zadnjem vojnem razpletu, ko smo bili še Trojanci, ali pa ko v javnem uradu doživim ponižanje ter se zamislim v naš resnični položaj zapostavljenih — tedaj se me poloti neukrot Ijiva želja da bi stekel v bližnjo trgovino. V resnici tudi trgovina izravnava, odseka, kjer je previsoko, in napolni vdolbine. Tam smo vsi enaki, ljudje drug drugemu potrebni brez »položajev«; tam se počutim kot kupec enakovrednega in celo močnejšega, ako imam količkaj' pod palcem. Enakovrednost v trgovini gre celo tako daleč, da kupec, če količkaj vztraja, lahko govori tudi v svojem jeziku. V Trstu gotovo ni več danes trgovca, ki bi se ne potrudil, da bi ti postregel v svojem jeziku. Tako ima tržaška »kriza« vsai to dobro stran, da nas združuje. Vemo, da vsem ni to po volji. Pa bi jo ti pregnali!
— Ib —
PRITISK NA FUNT. Pred prazniki je londonska borza zabeležila precejšen pritisk na funt šteriing. Ta je nasproti dolarju popustil od 2,81 na 2,80 9/16 dolarja za funt šteriing. Po septembru je bil to najnižji tečaj funta šterlinga. Funt je popustil tudi nasproti drugim čvrstim valutam, kakor nasproti švicarskemu franku (na 12,10^-); pozneje se je tečaj funta nekoliko popravil. Oslabitev funta pripisujejo povečanju uvoza, v glavnem pa tehničnim borznim okoliščinam. Oslabitev funta se je odrazila tudi na ceni zlata. To se je podražilo za pol penija, tako je stala unča 250 šilingov 5 penijev, v prosti trgovini pa unča še vedno
35,13% dolarja.
NIŽJE CARINE MED EFTA IN FINSKO
Iz Ženeve poročajo, da so države sedmerice (EFTA — Evropsko združenje za prosto izmenjavo), sklenile, da bo tudi Finska deležna znižanja carin, ki velja za države EFTA. Finska je že poprej svoje carine za uvoz iz držav EFTA znižala za 30%, da bi tako vplivala na države EFTA, preden so te sprejele omenjeni sklep. Tako bodo veljale za Finsko tudi carinske olajšave, ki so jih sprejeli ministri EFTA na svojem sestanku 21. novembra.
Iz življenja
Tisti, ki prinašajo sončne žarke drugim, jih ne morejo jejnati od samih sebe.
(J. M. Barrie)
Največje presenečenje ob koncu le poslovja je posojena knjiga, ki se vrne.
Nič ne pomiri tako duha kakor jasno postavljen predlog.
—e—
Nihče na svetu ni nepotreben, ako lajša breme komur koli.
(Charles Dickens)
Neka mlada gospa se je morala zadovoljiti samo z vlogo dobre gospodinje iji življenje v zakonu ji je postajalo dolgočasno. Nekega dne pa se oglasi mož. in ji zakliče iz sprejem niče: »Srček, kje je prah na mizi? Na njega scjjj napisal telefonsko številko.«
-—•—
Poučevajije vrlin je najbolj nehva lelen posel književnosti.
(Dobriča Čosid)
Po goriških gostinskih obratih
Za starejše znance goriškega mesta je treba povedati, da je gostilna Bru-mat v Attemsovi palači, kjer je že bila zmerom, od pamtiveka gostilna, malo više gori je tudi še ena slovenska gostilna. Znameniti »Angelo d’o-ro«, ki je zraven »Gregoričevega« in »Šolskega doma« je že mnogo prej pomagal Slovencem iz zadrege pri prirejanju predavanj in drugega v svojih obsežnih prostorih, še služi kot gostinski obrat v rokah železniške organizacije. Kdor je bil enkrat gostilničar, se težko loti drugega posla, potrjuje s svojim primerom Bas-sanesi, ki je bil pred vojno podjeten »birt« in še kaj v Postojni, zdaj pa spretno vodi »Tre Corone«, (tudi zgodovinska znamenitost goriškega javnega življenja s svojim prijetnim cingljajočim spominjanjem, kaj se je nekoč vse dalo dobiti za tri krone v dobri gostilni in restavraciji s prenočiščem).
Okoli korza so veliki gostinski italijanski lokali: »Alla Posta«, »Unione«, »Trovatore«, »Centrale« in še drugi. So dobri lokali, kjer sicer prevladuje goriška kuhinja in tudi domača vina, je pa močnejši vpliv italijanskega gostilniškega okusa. Prinčič ni zmogel več vzdrževati hotelov »Corsa« in »Evrope« ter ju je oddal v najem.
VELETRGOVINE Z VINOM
Ne smemo pozabiti veletrgovin in skladišč z vini in raznimi drugimi alkoholnimi pijačami. Omenjamo samo tiste, ki imajo staro ime ali pa ki so v naših krogih bolj znane. Podjetje znanega Brica, ki ga je nenad na smrt tako hitro in prezgodaj iztr gala družini. Vdova si prizadeva voditi naprej že vpeljano podjetje. V ulici sv. Antona dela naprej veletrgovi na z vinom Abuja v skromnejših pri likah, ker je tudi tu kolo časa zamenjalo ljudi. Staro Fogarjevo podjetje dela še naprej, poznana sta nadalje Marcusa in Milani. Svobodna goriška cona pa je priklicala s svojimi kon tingenti sladkorja po delno oproščenih davščinah vrsto dobro uspevajočih podjetij za proizvodnjo likerjev, aperitivov in drugih pijač.
V DOMAČIH KAVARNAH
Blizu sta si v središču mesta dve slovenski kavarni:	Beguš s svojim
»Adriatico« in Bratuž kot Bratuž, kot pojem zase. Beguš ima svoje občin-
stvo, ki gleda kot že toliko desetletij skozi okna na Travnik. Pri Bratužu so šahisti, so kvartavci, so nekoliko redkejši gledalci italijanske in jugo slovanske televizije, so razni drug) ljudje in nazadnje Bratuž sam, ki spominja na starega profesorja, ki mu mularija nagaja, a ga ima po svoje rada.
OBMEJNI PROMET IN GOSTILNE
Mnogo je naš list, in vsi drugi tudi, upravičeno, utemeljeno in čisto po resnici pisal, kako je Gorica vzra sla in se razvila v mesto, ker so bil) kupci njenega trgovinskega posredni štva in redkih proizvodov njene o brtne in industrijske dejavnosti Slovenci Brd, Krasa, Vipavske doline in Gor. Življenjsko silo je črpala oa obširnega, od vseh strani jo obdajajočega zaledja. Dogajalo se je, da so vojni ali pa navadni politični do godki zavirali, stisnili, ali pa celo presekali dotok življenjske moči v Gorico. In takrat je Gorica pešala in hirala. Precej slabo je Gorici kazalo v takšnih prilikah in so nad njenim zdravjem gospodarski zdravniki zmajevali z glavo.
CE SLINAVKA ZAPRE MEJO
Po podpisu videmskega sporazuma leta 1955 je začela goriška rekonva-lescenca. Veliko število trgovin si je opomoglo z obmejnim prometom, veliko so si meščani popravili svojo življenjsko raven, s tistimi petdeset do šestdeset tisoč skoraj stalnimi, rednimi Slovenskimi obiskovalci, ki prihajajo leto in dan, mesec za me sečem v Gorico, ki šteje skupaj s slovenskimi vasmi (štandrež, Podgo-ra, Pevma, Oslavje, štmaver) komaj dobrih 40.000 oseb. Kajpada ne živi več Gorica kot nekoč samo od slovenskega zaledja. Ker namreč obmejni promet ne predstavlja vse trgovinske dejavnosti slovenskega zaledja, ki ima zdaj tudi svoje lastne trgovinske centre in še bolj industrijska proizvodna središča. Pa vendarle jasno kažejo pavze v obmejnem prometu ob izbruhih parkljevk in slinavk, kako zelo je odvisna goriška trgovina od slovenskega obmejnega prometa. Pač pa vpliva na promet v goriških gostinskih lokalih le malo obmejni promet. Ljudje, ki prihajajo s prepustnicami v mesto, imajo navad-
no malico s seboj in ne hodijo v gostilne, kjer so cene previsoke v pri meri z jugoslovanskimi gostilnami. Dalje je treba upoštevati tečaj dinarja, ki je v .obmejnem pasu precej nizek. Slovensko zaledje torej ni več hrbtenica prometa v goriških gostilnah, slovenski deželani ne hodijo več na tripe, golaže, juhe, govedine, pečenke in pičulate. Pač pa si vsi radi privoščijo ekspresne kave po barih in kavarnah.
»CHIANTI NA ONI -STRANI«
V zadnjem času pa moški zavijajo v gostilne na kozarec vina in v vinske -kleti po steklenice Chiantija ali pa domačih briških vin. Razlog temu je, da so v Jugoslaviji cene vin v gostilnah v zadnjem času višje kot v preprostih gostilnah na italijanski strani. Ljudje se pritožujejo tudi, da vina, ki jih točijo po lokalih na jugoslovanski strani, ne ustrezajo tradicionalnemu okusu. Morda bo nekaj držalo, da se italijanski obiskovalci slovenskega obmejnega pasu branijo vina iz raznih kleti.. Sicer pa je v slovenskem tisku dosti pritožb na okus in kakovost pijač. Tako . bodo bržkone goriške gostilne imele le nekaj dobička od takšnega stanja.
— ar —
»JUGOLINIJA V KOPRU«
Ladje družbe »Jugolinija«, ki plovejo na progi Reka - pristanišča Severne Amerike, bodo odslej pristajale ob odhodu in prihodu na svoji prekooceanski poti tudi v Kopru. Koper bo tako neposredno povezan z ZDA in Kanado s štirimi ali petimi mesečnimi pristanki. Koprski promet nenehoma napreduje. Medtem ko je ob koncu leta 1960 znašal 141.000 ton, je samo v prvih desetih mesecih leta 1961 dosegel okoli 180.000 ton, ki so takole porazdeljene: uvoz 128.000 ton, izvoz 30.000 ton in obalna plovba 29.000 ton.
PETROLEJSKI KONTINGENT V ZDA. Za uvoz petroleja in derivatov v prvem polletju 1962 je ameriško zunanje ministrstvo dovolilo kontingent 919.837 sodov povprečno na dan; to predstavlja 12.206 sodov več vsak dan kakor v prvem polletju 1961.
1 u 1 T 0 U T	MPFXPRRT ” VSAKOVRSTEN LES-CEMENT ,N GRAD- m ! L/X 1 Ulil	BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO V0Z-IZU0Z - ZASTOPSTVA IZVAŽA: RST, Ul. Cicerone 8	TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE e 1 e f. 38-136 - 37-725	TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO ddel.k.a kolonialne blago fjSREDUJE PO TČMKEII IN SUŠNEM SPMZiiMIl SUš™™« PODJETJE ea vsakovrstne kompenzacije
	IOBILI MADALOiiO Trst - Trleste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrsbianea, tal. 35-740 Pohljtva — dnevne sobe — oprema permafles	’• ursde " vozički - posteljice RAZSTAVIŠ: UL. VALDIBIVO, M _ UL. V. FILZI, 7
	mmmm del corso TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1	(Vogal P. Borsa) Telefon štev. 29-043 BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAYLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
kronika
POLEDICA POKVARILA PRAZNIKE.
Mraz in poledica sta letos premnogim Tržačanom in Goričanom, ki so nameravali prebiti božične praznike v planinah, pokvarila načrte. Kljub vsej nevarnosti so avtobusi vozili na progah iz Trsta v zaledje in tudi do Ljubljane. Temperatura na Primorskem ni sicer tako močno padla (2 do 6 stopinj), vendar je bilo vreme zaradi vetra dokaj neprijetno. V Postojni je termometer padel na 10 stopinj, v Ljubljain pa celo na 14.
ZAKAJ SO STAVKALI BENCINAR-
JI. Uslužbenci pri bencinskih črpalkah v Trstu so za božične praznike stavkali dva dni, in sicer zahtevajo znižanje cene bencina na 50 lir za liter od sedanjih 98, da bi tako laže konkurirali bencinu, ki ga avtomobilisti vnašajo iz jugoslovanskega obmejnega pasu (po 75 dinarjev liter).
OBSODBA SLOVENSKEGA ČASNIKARJA. Tržaško sodišče je obsodilo glavnega urednika »Primorskega dnevnika« Stanka Renka na podlagi obtožbe poslanca neofašističnega gibanja R. Gefter-Wondricha na 60.000 lir globe. »Primorski dnevnik« je kritiziral poslanca Wondricha, ki se je upal prote stirati pri predsedniku vlade zaradi povabila partizanskega borca Franca Štoke na sprejem pri vladnem generalnem komisarju ob prazniku republike. List se je z začudenjem vprašal, kako more kaj takega storiti človek, ki je med vojno sodeloval z nemškimi okupatorji.
NOVOLETNI SEJMI POTROŠNEGA BLAGA. Trgovinska podjetja v Kopru pripravljajo novoletni sejem. Potrošniki bodo ob tej priložnosti lahko kupovali razne vrste domačih in tujih proizvodov. V ta namen so podjetja nakupila precej blaga tudi v Italiji.
Letošnji novoletni sejem ne bo več v Ljubljani po ulicah in stojnicah na prostem, temveč odprli so ga že na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. V ta namen so uporabili letos tudi veliko dvorano, kjer razstavljajo v prvi vrsti igrače, katere tudi prodajajo. Na sejmu so poleg raznega potroš-nega blaga razstavljene tudi knjige, ki so na prodaj. Prodajalci dajejo ob tej priložnosti kupcem posebne popuste.
ODKRITJE LEŽIŠČA ZLATA V SEVERNIH KRAJIH
Trgovinska zbornica za rude v pokrajini Albera v Kanadi je sporočila, da je kanadska družba Nickel Compa-ny Limited ob jezeru Contwont 425 km severno od mesta Jellowknife odkrila rudo, ki vsebuje zlato. Ležišča so zelo obsežna. Doslej je družba zaman preiskovala teren na površini 26 kv. km. Zaradi hudega mraza niso mogli še pričeti z delom.
MANJ PREMOGA V DRŽAVAH EST
Po računih odbora Evropske jeklarske in premogovne skupnosti je proizvodnja premoga v letu 1961 dosegla 2.300 milijonov ton, to je 3,900.000 ton manj kakor leta 1960. Proizvodnja v posameznih državah je znašala: Zah. Nemčija 142,800.000 (142,300.000 leta 60), Belgija 21,500.000 ton (22,500.000), Francija 52,400.000 ton (56,000.000), Italija 700.000 ton (enako leta 1960) in Nizozemska 12,600.000 ton (12,5000.000).
GOSPODARSKI SPORAZUM MED
CIPROM IN SOVJETSKO ZVEZO
V glavnem mestu Cipra so te dni podpisali gospodarski sporazum med Sovjetsko zvezo in Ciprom, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 800 tisoč funtov šterlingov (okoli 9,7 milijona švicarskih frankov). Na Cipru se mudi tudi jugoslovansko odposlanstvo, ki se pogaja za sklenitev trgovinskega sporazuma.
NAŠE SOŽALJE
Na Kontovelu je umrla Antonija Gerlanc vdova Štoka, v Trstu 67-letni učitelj Ivan Kulot. Pokojni je želel biti pokopan v Zagorju ob Savi, kjer je služboval več let.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje.
— HANČ IN ZLATARNA —
liUkol} Karel - TRSI
Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
— I Z V O Z — — TRST
Via S. Francesco, 44
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna šte vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča s< pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/L tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v ši rini enega stolpca 50 lir. — Odgovor ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zalo! nik: Založba »Gospodarstva«. — Ti skama »Graphis« v Trstu.

TRGOVINA JESTVIN
Ji ant e £il'tnulto
PROSEK št. 152
GOSTILNA
JCaxa Gladi
PROSEK št. 137
MEHANIŠKA DELAVNICA ŠVARA VLADO TRST, Via Giulia, 28 - Tel. 96-742		GOSTILNA KRIŽMANČIČ JOŽE „PRI PEPITU“ BAZOVICA		TRGOVINA JESTVIN Kukanja Drago NABREŽINA
PEKARNA	BAZOVICA št. 55 MARC RUDOLF želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem.		bar	METLIKA BAZOVICA želi vsem gostom ,srečno novo leto!		Društvena gostilna Kontovel se priporoča in želi srečno novo leto!
				
KSi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1D
Beltrame
Trst - Trieste* Corso Italia 35
Telefon štev. 37-951, 37-653 GGi^čite nah tiVesafiifesiia!
TRGOVINA JESTVIN
Gruden Josip
DEVIN
Manufakturna trgovina
„AL RISPARMIO”
MIKULUS KAlRMELA /GORICA, Ul. Oberdan4
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Albin Malalan prosek uo
želi srečno novo leto vsem odjemalcem!
JESTVINE
DUJMOVIČ A.
TRST
Ul. Sette Fontane št. 62 Telefon 904502
Jadran
Import-export-Sežana
ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM OBILO USPEHA V POSLOVNEM LETU
1963!
Kožuhi (bunde) za moške in ženske dežni plašči
Moške in ženske jesenske in zimske suknje
pbisnunih Surinih pa uri julijih cenah!
TRGOVINA ČEVLJEV
GEC ALOJZIJ
TRST (Rojan)
Trg tra i Rivi ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni.
GOSTILNA
tPfci
BAZOVICA št. 95
gostom in prijateljem srečno in uspehov polno novo leto!
EXPORT
IMPORT
Slovenija -sadje
LJUBLJANA
Titova 19/VI II
Trgovska predstavništva v Mariboru, Beogradu, Skopju - Skladišče v Volči! dragi in Kanalu
Hladilnica v Zalogu
Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam^ ■se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, priporočamo se za bodoče sodelovanje in jim želimo obilo delovnih uspehov v letu 1962!
TELEFON št. 38-101, 38-045
TRGOVINA Z OBLAČILOM IN OBUTVIJO
STANKO KOSMINA
Nabrežina št. 106/a
Pekama in slaščičarna JAZBEC
NABREŽINA, 98 - Tel. 20-174
ZALOGA DRV IN PREMOGA
PANGOS BERNARD
NABREŽINA — Kamnolomi
l/l/lfoodilaica -
NABREŽINA - CENTER
Tovarna kovčkov in
DOMŽALE — JUGOSLAVIJA
TEL.: DOMŽALE 317, 319 Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG.
Podjetje nudi vsem svojim odjemalcem kvalitetne izdelke usnjene galanterije in jim želi srečno novo leto 1962!
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
PREVOZNIŠKO
PODJETJE
Egidij Winkler
GORICA - GORIZIA Ulica Duca d’Aosta 19
TRGOVINA JESTVIN
Marušič 3nge
SALEŽ št. želi veselo novo leto 1:
TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA
Grgič Andrej
BAZOVICA št. 97
TRGOVINA JESTVIN
Pahor Karel
TREBČE št. 111
KONFEKCIJA
„MIRELLA“
GORICA
TRGOVINA JESTVIN
Rebula Josip
\ SALEŽ št. 60
URARiNA - ZLATARNA
H. Šuligoj
GORICA, Ul. Carducci 19
GOSTILNA
„Pri Mičetu"
TREBČE št. 11 Teefon 21-170
TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
EDVARD
NABREŽINA št. 100
TRGOVINA JESTVIN
Škrk Jožica
SEMPOLAJ št. 36 želi vsem svojim odjemalcem šrečno novo leto 1962 ■ 1
GOSTILNA
Grilanc
SALEŽ št. 59 - Tel. 21198'
TRGOVINA JESTVIN1
IN GOSTILNA
Mahnič
BAZOVICA št. 202
TRGOVINA JES'
Križman Her
BAZOVICA
Cvetličarna Mdfija
Se priporoča vsem odjemalcem in jim vošči
srečno novo
TRST — Piazza Vico, 7 - Tel. 41-511
J
Trgovina s porcelanom in gospodinjskimi potrebščinami
KOREN
GORICA — Ulica Carducci 4
KOPER ~
-EXP0RT	trguje poleg vseh poljedelskih
•	proizvodov tudi z
a>	južnim sadjem, žitom,
	s predelanimi
o ructus	proizvodi: pulpami, sokovi, koncentrati, z raznimi vrstami zmrznjenega blaga ter
	z alkoholnimi
S	in brezalkoholnimi
Ul g	o A noupin lotit želimo	pijačami
jU	obilo ufrpoIboo o&ont	vsem strankam
f to It lovit im piiiutoli e us	se toplo priporočamo

Mudimo vam prvovrstne izdelke iz bombaža in umetnih vlaken, pestro tkane ali potiskane z vzorci zadnje mode in apretirane po najsodobnejših
postopkih.
U naši veliki izbiri popelinov, cefirjev, delenov, kretonov, kanafasov, cicev, satenov, batistov, naglavnih rut, robcev, posteljnega platna, flanelastih rjuh, barhentov, finettov, duvetinov in odej, boste lahko našli vse za vaš okus in potrebe.
Postrežba je točna in solidna.
Use navedene izdelke izvažamo tudi v razne države Evrope, Azije in Afrike.
Tekstilna industrija Tiskanina Inteks
Se pupo&oča
J
Avtobus ,,A 3000 T" - 32 sedežev, zračno hlajen Diesel motor
PROIZVODNJA PIONIR:
Kamioni »Pl 561«, 3 t.
Avtobusi »PB 56«, standardni in turistični, 25 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, cisterne za odvoz fekalij.
REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA
ODKOVKI, VZMETI, SILUMENSKI ODLIVKI. Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR
Kamion-hladilnik ..TAM 4500 HS" z agregatom ►
ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les, les trdih listavcev, embalažo, razne stole in pohištvo
Z obrati: v Pivki, Prestranku, Baču, Postojni in Beljskem
in poslovalnicami: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
Vsem delovnim kolektivom obilo uspeha v letu 1962
PIVKA
KMEČKA BANKA
GORICA
Dltca Morelll 14 Telo-on 22-08
IMPORT
EXPORT
II
tl
Pia Carlo Ghega, 2 - Tel. 35 907
TELEGR.: »TECHNALUIN«
TRST
Banka pooblaščena za poa/o v zunanji trgovini
RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA 18
Kmetijska
zadruga
e
GL
O
ti
ajdovsčina
mllriofost
FivKa -
želi vsem svojim
dobaviteljem
in odjemalcem srečno
in uspeha
polno novo leto!
o Č5 N	naši obrati:
o im	slap ob idrijci,
— |	vrtov in, koper
S JG	
SC s o •015	vsem poslovnim
h —t	prijateljem čestitamo
	ob novem letu!
PODUZEČE ZA PROMET, PROIZVODNJI! I PRE-RADU POLJOPRIVREDNIH I PREHRANBENIH PROIZVODA
,sljemer
ZAGREB - SESVETE	Jugoslavija
EXPORT - IMPORT — ZAGREB, Heinzelova 53/a
Pošt. pretinac 276
Telefon: 51-030, 51-280, 51-942
Telex: 02-149 Telegram: Sljeme Zagreb
IZVOZI : Zaklano telad u koži i teleče meso, goved je meso, svinjsko meso, sve vrste koba-sičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, naročilo konzerve, šunke, hrenovke, šultera, gulaš, lunchon meat, choppea pork, te jaja preradjevine od jaja i perad.
UVOZI : Sav materijal za vlastite potrebe.
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga
DAMIC
TRST, Via S. Lazzaro 23/11 - Tel. 28-449, 31-996
Andrej Bolko
mr. ph.
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, UL. TORREBIANCA 21/11 — Tel. 31-315 IMPORT	EXPORT
Telefoni: glavni direktor 100	----- • 1
komercialni sektor 43 finančno-računski sektor 244
Telegram : IMEX-KOPER Telex: 035-11 NB Koper 602-11-420
„	Poštni predal: 142
V
PREDSTAVNIŠTVA:
telefoni: Beograd 27-331'
Ljubljana 32-746 Zagreb 35-639
Osijek 29-57 Za cenjeno sodelovanje se vsem poslovnim export - im po rt
Er"	KOPIB-Jioslaviia
KOPER — Telefon : 92
Podjetje nudi vsem svojim cenjenim odjemalcem v vseh svojih poslovalnicah vsak dan sveže meso in prvovrstne mesne izdelke.
Čestitamo vsem delovnim kolektivom ob novem letu !
adrioimpci
V. GEPPA 9 . Tel. 38-770, 29-135
EXPORT —IMPORT
Raznovrstne kompenzacije
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANŽE
d. z o. z.
IMPORT TRST - TRIESTE esport
TELEF-: 37-940, 28-352	VIA DELLA GEPPA, N. 9
TELEGR.: CIGIERRE	C. P. 185
foiaSka kntyiq>a!ma
TRST - Ul. Sv. Frančiška 20 - Telef. 61-792
želi veselo novo leto
vsem prijateljem lepe knjige
EXPORT	IMPORT
I. E. L. M. A. T.
Trst - Trieste - Ulica F. Fllzi 23
Telef. 29-970 - Telegr. IELMAT - Trieste
MARNERSM
16 MEKA
VRŠI HITRO IN SOLIDNO POMORSKE PREVOZE VELIKE OBALNE PLOVBE. VZDRŽUJE REDNE PROGE: JADRAN - MEHIŠKI ZALIV ENKRAT NA MESEC, JADRAN - IZRAEL VSAKIH 15 DNI
Tel. »KVARNERPLOV« - Rijeka Telefoni: Centrala 51-47, 51-48 Generalni direktor 22-23 Direktor komercialnega oddelka 51-49 Direktor pogonskega oddelka 20-37 Telex: 02-510
PLOHI D Bd
VSEM ROJAKOM ŠIROM SVETA ČESTITAMO OB NOVEM LETU!
UVOZ • IZVOZ
Ivan Vetrih
Zaloga goriva na drobno in debelo
GORICA - Ulica Lantieri 5 - Tel. 25-27
Elita Cah
GORICA, TRG CAVOUR 9
Telefon 35-36
Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline.
GOSTILNA
Ostrouška
TRST
UL S. Nicold 1 Telefon 37-918
LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI
Prodajamo in popravljamo nalivna peresa
TISKARNA - PAPIRNICA
TRST - TRIESTE
Ulica Mazzini 44 Telefon 63-667
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
VjUtassi
TRST — Corso Italia, 7
želi cenjenim klientom srečno novo leto!
ELEKIRO - INSTALACIJSKO PODJETJE
Ambrožič Milan
TRST, Miramarshi drevored 29
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. št. 29-3221 Se priporočamo
Bife Pino
„Prl Jožku"
TRST
Ulica Ghega št. 5 Telefon 24-780
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja
	TKANINE
41 S/Ml	KONFEKCIJE
SOC. AtII\r€m	LiČNO BLAGO
TRST — TRIESTE	
Ulica Ghega štev. 13	
vošči cenjenim klientom	srečno novo leto
f. SPADARO
SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROK TRST - TRIESTE Via Milano 21 telefon 33-785 Scalo legnami - Servola telefon 95 847 P01BTEBB4 Via Mazzini 19 - Tel 39 Poštni predal 184 Telegr. SPADSPEDIT
Mestne trgovine Postojna
Tržačani!
e Ko potujete preko Postojne obiščite »DELIKATESO« - trgovino na Titovem trgu - zraven avtobusne postaje.
•	Delikatesa Vam nudi vedno sveže maslo, šunke, salame, kranjske klobase in ostale specialitete' ter pristno kavo.
•	Na zalogi imamo vse vrste likerjev, slivovke in ostale osvežujoče pijače.
e Tudi v vseh ostalih naših trgovinah podjetja1 Mestne trgovine v Postojni boste našli veliko izbiro in solidno postrežbo.
Obiščite nas!
uvoz-uvoz Mjran Kuret
TRST — Ulica Valdirivo, 3 — Tel. 28-926 Poleg drugih vin vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah — Zaloga domačih in žlahtnih vin ter likerjev.
URARNA IN ZLATARNA
KAREL GRUDEN
TRST - Via C. Battisti, 13 - Telefon 96-306
Velika izbira daril za vse priložnosti
El
TRST
Ulica Trento 15-111.
Telefon 23-049 Telegrami: METMIN
UVOZ • IZVOZ PRETSTAVNIŠTVA
IZVOZI :
abrazivni materijal, umjetne smole, stroje za šolane,
kamenolome i ostalu industrijo, stekleno predivo itd.
UVOZI :
kvaren i pjesak, bi okove mramora, lomljenac,
felspat i ostale minerale
ŽELEZNINA
GORICA
Ulica Rastello 19 Telefon 20-39
♦
Izvaža
ekonomske
štedilnike
hladilnike
najboljših
znamk,
vse vrste
kovinskih
izdelkov,
orodje
za kmetijstvo itd.
Giacomo Vatovec
Succ.	TRST	S. n.c.
Ul. Torrebianea 19 - Tel. 23-587, 37-561
Pošilja stalno darilne pakete za Jugoslavijo
Izvaža brazilsko kavo od 1.20 dolarja odn. 750 lir za kilogram, kakor tudi vsako drugo kolonialno blago. — Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in raznih drugih znamk.
HOTEL
Pri zlatem jelenu
GORICA
Ul. Bellinzona 11
JOSIP LUTMAN
La motomeccanica
GORICA
Ul. G. Marconi 9 Rasne vrste motorjev in koles
I Jmbcvi fflanhlau
M
O
>
Z)
vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
GOSTILNA
M Milu Mii tun**
TRST, Ul. Cellini, 1 Tel. 37-019
KROJAČNICA
SMRDEL (BAUCER)
Viale XX Settembre, 22 Telefon 96-796
TVRDKA D S T A S 0 V L J E IS A LETA 18 8 3
Destilacija cene Jano||^fi
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz :
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
Zaloga vina in kraških pršutov
MARCELLO SIEO
TRST - Via Romagna 24 - Tel. 31-207
n
Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: Kabernet, Kefošk, Burgundec in Rizling Velika zaloga kraškega pršuta!
DROGERIJA

GORICA Corso Italia 104
Telefon 26-83
Droge, barve, čopiči, parfumi, kemični proizvodi
SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje umetnike itd.
PRIZNANA GOSTILNA'
r
REPENTABOR Telefon 21-360
Domača kuhinja in pristna vina - Cene ugodnd
vošči cenj. gostom obilo sreče v novem 'letu
Tekstilna
tovarna
Ajdovščina
Izdeluje: raznovrstne bombažne tkanine za izvoz in domači trg.
Kvalitetne flanelaste rjuhe odlikovane na sejmu »Mode« 1961
Se priporoča za nakup
KOLEKTIV
Telefon: 17
Telegram: Tekstil Ajdovščina
iti
P
m —> o O o.
O
M
</>
>
O
o
ac
Ul
>
KOPER
m
Cenjenim strankam priporočamo ogled in nakup naših zalog tekstila, pohištva, železnine, gospodinjskih aparatov, usnjene konfekcije in galanterije. Prodajamo na debelo in na drobno.
Obenem želimo cenjenim odjemalcem obilo uspehov v letu 1962!
IMPORT — EXPORT
Mervicini Leopold
CORMONS — Via Mateotti, 50 UVAŽA:
preproge (perzijske in pirotske - čili-me) po najugodnejših cenah - velika in stalna zaloga; kristal, tekstil in razne folklorne artikle.
IZVAŽA:
trikotažo, perilo, tekstil, volno, lutke ;
GENERALNA ZASTOPSTVA jugoslovanskih, italijanskih in nemških tvrdk.
Stroji za trikotažno industrijo.
Kmečka in obrtna posojilnica
NABREŽINA
Vsem poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu
PAPVROS
TRST - Ulica F. Severo, 10 - Telefon 36-453
Export - Import papirja in grafičnih potrebščin Vsem odjemalcem želimo srečno novo leto!
JESTVINE
Obersnel Andrej
TRST - Ul. Maiolica štev. 1
Znana trgovina z manufakturo im blagom in drobnarijo
Peter Pavel Čepar
TRST - ULICA UDINE 36 - TELEiFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom!
Obiščite nas in se prepričajte!
'Hotel Hlad
REPENTABOR - Telefon 21-331 se priporoča in želi srečno novo leto vsem svojim gostom!
M. Svab-Soave
TRST, Ul. San Giusto 16 Telefon 93-609
IMPORT
EXPORT
vsega električnega materiala
GOSTILNA
Iteio
OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 21-482
želi cenjenim gostom srečno novo leto
GOSTILNA
„AL GAMBERO"
TRST, Ulica Udine, 37 Telefon 24r938 želi cenjenim gostom srečno novo leto 1962
Gostilna
Guštin
ZGONIK št. 3
Telefon 21-202
BUFEET
Tomažič
—«!B
TRST Telefon 35-301 Ul. Cassa di Risparmio 3
želi vsem svojim gostom in prijateljem obilo uspe-s hov v letu 1962
TRGOVINA JESTVIN
Orel Jožef
TRST, Ul. Geppa 9 Telefon 23-869
GOSTILNA
Marcello
TRST, Via Crispii, 33
Tel! 50-289
KROJAČNICA
Mozetič
TRST
Trig Garibaldi 11/1 Telefon 90-280
„L,A Vl\l( OIA TRIEAiTI.\A" d. Aiber,= um
TRST — ULICA C. RITTMEVER 20 — TEL. 33-380 Imamo bogato zalogo istrskih in vipavskih vin, kraški teran, Verona in furlanskih vin
Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v letu 1962!
F.lii RIZZI
GORICA - Ulica Mo reli! 4 - Tel. 52-65
Export - Import
vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave
IMPORT — EXPORT
Jožef Kerševani
GORICA — Corso Italia 76 - Tel. 26-43 TRST — »lmporex« - Strada de! Friuli 102 Motorji, radio aparati, televizorji, pralni stroji, hladilniki, itd.
AGENZ1A Dl AFFARI ED AUTOTRASPORTI
99£!fo IŽfiMilCG66 IMPORT » EXPORT
GORICA — Ulica Mameli 8 - Tel. 52-65
AVTOGARAŽA
„R0IAN0'
TRST - ROJAN - Ulica Moreri 7 - Telefon 35-608 Avtoprevoz potnikov v tu- in inozemstvo Servisna postaja
GOSTILNA IN TOBAKARNA
BRIŠČEKI, 10 - Telefon 21-480
želi srečno novo leto!
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin
Veljak Virgilij
TRST - Ulica Molino a Vento 3 - Tel. 95-392 želi cenjenim odjemalcem obilo uspeha v novem letu,
VSE ZA KMETOVALCE
(■ f ’
.<	T R S T, Ulica MILANO št. 18 - Telefon 35-169
Knna za živino - žita - Umetna gnojila - žveplp Modra galica - Poljedelski stroji - Orodje - Vsako-"" j£v\ ",5 vrstna semena itd.
' Sv
FC



JESTVINE
Jerkič Alojz
TRST Str. Vecchia per ilTstria 266 Telefon 41-175
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1962
KROJAČNICA
Košuta
Viale G. d’Annunzio, 11/1 Hiša kina »CAPITOL«
PEKARNA	
	Utifirrl IHa,tii
TRS Čampo Telefon	T Belvedere, 2 23-148
Walter Knez
Šivalni stroji, radioaparati, kolesa in nadomestni deli
NABREŽINA — Telefon 20-123
ŽELEZNINA
Terčon
NABIREŽINA št. 214 Telefon 22-522
TRGOVINA JESTVIN
Oberti Henrik
TRST
Vicolo Cast-agneto 67
Telefon 44-990
TRGOVINA JESTVIN
VIŠINI f.lii
TRST, Ul. Roma 15 Telefon 23-094
'MIRODILNICA
ČEKET GIUSEPPE
TRST, Ulica Solitario 11 Telefon 95-442
GOSTILNA
•l/lini66
TRST, Ul. Valdirivo 32
II II
CALZOLERIA
FIORENTINA s.r.I.
TRST, Ul. Tarabocchia; 2 Telefon 96-535
Goriška nabavno prodajna zadruga
G O R 1 C A — Ul. Don Boseo 46 - Tel. 26-08
Vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno svojim članom obilo uspeha v letu 1962
ŽELEZARNA
STORE
ŠTORE PRI CELJU
/Phalsuulm:
•	surovo železo vseh vrst
•	Siemens Martinova jekla v valjanih
profilih
•	litoželezne valje za valjanje, gumarsko
in mlinsko industrijo
•	kokile vseh vrst
•	litoželezne vodovodne cevi
•	fazonske komade
•	strojno litino vseh vrst najzahtevnejših
kvalitet
•	ognjevzdržni samotni material - opeka
in malta
Zahtevajte katalog naših izdelkov
M
o:
Te
T@vsxrEii.ffi.
MARIBOR« Kraljeviča Marka 19
Telefon: 40-11, 30-10, 38-32, 35-15 37-12, 38-06, 36-11	• Telex: 033-4
Telegram : »Tekstiltvor« Maribor
VSEM TRGOVCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO OBILO DELOVNEGA USPEHA V NOVEM LETU!
Lesna industrija
TOPO
\/
7\~
ILIRSKA BISTRICA
kovinskim blagom
NUDI IN DOBAVLJA IZ SVOJIH SKLADIŠČ:
CELJE
Mariborska 17
Valjane in vlečene proizvode panoge 114 in 115
Specialna jekla
Kroglične ležaje
Vsakovrstna orodja
Okovja, vijačno blago
Instalacijski material in
metalne izdelke za široko potrošnjo
Kevineiehna
s svojimi predstavništvi v
LJUBLJANI
BEOGRADU
ZAGREBU
SARAJEVU
RIJEKI in
MARIBORU
Vsem svojim cenjenim dobaviteljem želi obilo uspeha v novem letu!
Tel. centrala: 39-71 Telegram : Kovit Telex: 034-16
M
e
t
a
1
r
v
S
k
0
k
e
m
1
CINKARNA
Telefoni: 20-81, 20-82,
24-94, 24-95
Brzojavni naslov: CINKARNA CELJE
Železniška postaja: Celje, Industrijski tiri Cinkarne
Teleprinter: 033-27
NAŠI PROIZVODI:
Surovi cink — min. 97,80% Zn Ginkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min. 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov
Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkovo belilo — zlati pečat Cinkovo belilo — beli pečat Cinkovo belilo — zeleni pečat Cinkovo belilo — rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat
Natrijev silikofluorit Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 30% Svinčeni minij 32% Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica Matalit
V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro.
a ♦ industrija
CELJE
Predilnica
\
in ilmlnica
le, p* ti viskoznega 'er
Učnega prediva v Številkah od I Nm .6 do Nm 60, surovo, barvano in melanžirano. Bom-bažne^tkanine in tkanine iz viskoznega ter
harvne^ži^suroveVa' l‘anrane' Progaste,

eno-
glavni asor«^n1 ,e SLEDEC'
plenice in surove tkanine.
VISKOZNI:
n Prejo z
,3 ženske ohiek, * —
Asordment tkanin ',e pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci • Vse tkanine viskoznega prediva so oplemenitene z apre-
IKSStir ,k»""»»™=
"O kvalitetne,	«r=d-
BEST!
- ŠPEDICIJA
Železniška postaja Časa Rossa - Tel. 55-33
GORIZIA
Manufakturna trgovina
"GIOVANHI"
TRST
Via Imbriani, 12 - Tel. 29-397
Tekstil, konfekcija, perilo, bombažni in volneni izdelki
Razprodaja dežnih plaščev
Najcenejša trgovina v Trstu
TRGOVINA ČEVLJEV
TRST - Drevored XX. septembra štev. 18
CALZOLERIA
ItiaU
copate, pedule, za moške, ženske in otroke ter smučarske čevlje Vam nudi za novoletna darila; čevlje najnovejšega modnega tipa, po najnižjih cenah.
RESTAVRACIJA
JJ
olmteic
SEŽANA
Vsem svojim cenjenim gostom mnogo razvedrila v letu 1962!
INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM
Ivan Prinčič
CORMONS - RRMIN Via Venezia Giulia B
želi srečno novo leto!
Gostilna .. Ek Uf/fiHO* r s S _ X 9 'T
v	z***.
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
Svojim cenjenim gostom želimo srečno novo leto
UVOZ - IZVOZ
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Telef. 21-306
(me upadite!
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
MAR1NAC VLADISLAV
Trst, Strada vecehia dell'lstria, 64, tel.41-176
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine.
Vsem kmetovalcem in vrtnarjem želimo .srečno
novo leto!
GOSTILNA
Stranj Antonija
DOLINA št. 40 želi vsem cenjenim gostom, obilo sreče v letu 1962!
TRGOVINA JESTVIN
Stranj Avguštin
DOLINA, 75 želi uspehov polno
novo leto 1962!
URARNA • ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI
Amtain. MALALAN IkaMel
OPČINE — TRST Proseška ulica, 18
Tel. 21-465
TRGOVINA JESTVIN
Jerjof (Rado
BOLJUNEC št. 76 želi srečno novo leto 1962
GOSTILNA
S O S I Č (Vremec Emilija) OPČINE — Narodna ul. 65 .želi cenj. obiskovalcem obilo uspehov v letve 1962
MESNICA
Žerjal Branko
BOLJUNEC št. 41
STARA PRIZNANA GOSTILNA
SUBAN
TRST — Via Comici, 2
TELEFON 95-5,77
TRGOVINA Z JESTVINAMI
ŽERJAL DRAGO
BOLJUNEC, 237
'3&SSI MARIJ
OPČINE — Via dei Salici, 1
Trgovina z električnimi potrebščinami in instalacije — Štedilniki, kuhalniki vseh vrst, sodobne peči, navadni in električni hladilniki.
TELEVIZORJI, RADIOAPARATI
GOSTILNA, BAR
fancin Miro
BOLJUNEC, 62
MESNICA IN GOSTILNA
Pefaros Danilo
BORŠT št. 60
»NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO
KARAKTERISTIKE:
ŠKOD
O c t a v i a
pogonski stroj 1089 kubičnih cm, poraba bencina 7 litrov za 100 km. brzina 125 km-h, cena 895.000 lir plus prometni davek (I.G.E.)
Zastopnik: AUTOEMPORIO - TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233	(lastnik: Igino Cociancich)
BAR
CgšMjVmmI
OPČINE, Narodna ul. 48 Telefon ,21-067
LEPO DARILO:
COPATE ZA OTROKE IN ČEVLJI
TRGOVINA ČEVLJEV

LARGO
BARRIERA VECCHIA 5 - 6
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
a. POŽAR
TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za ta tn Inozemstvu. — Postrežba hitra. Cene ugodne
/TRGOVIiNjA JESTVIN,
Škabar
Josip
OPČINE Narodna ulica 42
Telefon štev. 21-026
TRGOVINA
BIDOVEC
TRST - UL Genova 13
Cobez Tul Ho
OPČINE, Narodna ul, 30
ELEKTROTRGOVINA
Malalan Ernest
OPČINE - Narodna 128 Telefon 21-189
MODNI KROJAČ
F. KRAMAR
OPČINE
Narodna ul. 63-1
JESTVINE
BEVK
TRST - Ul. DlAnnunzio 9 Telefon 41-572
Maoazzini tolentino
TRST
Via XXX Ottobre, 5
GOSTILNA
5>ofeinc
PROSEK, Devinščina 3 Telefon 21-319
ZALOGA DRV IN PREMOGA
Šuligoj Danilo
OBČINE, Telefon 21-1,72
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA ČOK
OPČINE Narodna ulica štev. 61 Telefon 21-046
GOSTILNA
SIMONIČ
OPČINE
želi srečno novo leto!
JESTVINE
Gec Umberto
TRST
Strada par Longera 203 Telefon 95-984
lUul Triglav
SEŽANA
želi svojim cenjenim gostom obilo sreče in uspehov v letu 1962!
UNIVERSAL
TELERAD
IMPEX
• TRST«
Ulica Coroneo 31 Telefon 35-975
.ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške televizijske in druge električne aparate
GOSTINSKO PODJETJE
MALALAN
SEŽANA
se priporoča cenjenim gostom in želi srečno
NOVO LETO I
TRGOVINA JESTVIN
Gregor! Mario
TRST, Ul. D’Alviano 86 Telefon 94-404
KAVARNA
ŠPORT
SEŽANA
vošči svojim klientom srečno in veselo novo leto I
ZALOGA SjTAVBiNEGA MATERIALA IN LESA
CELESTIN
DANEU
OPČINE, Narodna '77 Telefon 21-034
Obilo uspehov v novem letu želi cenjenim gostom
Društvena gostilna
PROSEK
POTOVALNA
AGENCIJA
LJUBLJANA Miklošičeva ^ 17
S POSLOVALNICAMI v Ljubljani Kopru Izoli
Portorožu Piranu Idriji Mariboru in Novem mestu priporoča svoje turistične in prevozniške usluge ter želi vsem potnikom obulo sreče v letu 1962!
ORGANIZACIJA
VITTADELL0
VIA DANTE, 12
(na vogalu ul. Genova) TELEF. 37-861
priporoča svojim cenjenim klientom svoje konfekcijske izdelke in j|im želi obilo sreče v letu 1962 !
Tovarna
Ilirska
Bistrica
PROIZVAJA:
LESONIT PLOŠČE v kvaliteti extratrde, trda I, trda II in poltrde v dimenzijah:
mm	2,5	do	5	mm	x	5200	x	1700
mm	2,5	do	5	mm	x	2600	x	1700
mm	2,5	do	5	mm	x	1300	x	1700
LESOMAL PLOŠČE (emajlirane plošče)
mm 4 x 1300 x 1700 gladke, rebrasta in karirane, v raznih barvah.
LESOMIN PLOŠČE (melaminske plošče)
mm 4 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah.
MELANIT PLOŠČE (domači Ultrapas )
mm 1,2 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah.
Gornji artikli so zelo primerni za oblaganje prostorov in za izdelavo opreme. Posebno v bankah je oprema iz teh proizvodov 7=želje^ na, ker poživi prostore, je zelo odporna, lahko se čisti in da prostoru videz elegance in udobnosti.
Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice
, m m po cenah, ki se ne dajo primerjati!
Brandolin
Via S, Maurizio, 2
Trammlria
IMPORT-EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
Jni/iAzuA&fia IčopM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
n
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov »Cimatti«
sr.mmmm
OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322
PARILLA
gostilna Križmančič
VELIKI REPEN
želi srečno novo leto vsem svojim gostom I
intermercator
TRST
Ulica Cicerone, 10
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL	Cr fll 1 0 b
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
PHIZNANI MEDNARODNO AVTOPHEVOZNIŠKO PODIT!
TRANS - TRIESTE
Sedet* ■ r. I.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba W Piran
Telefon 51-70	<■ggggjgj«
Tele* 03323	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Država Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Isto k, Japan (mjesečno)
Ilaleki Is!uk, Sjeeerna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih bredeva, hoji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
EXPORT • IMPORT AlfFfitlO MfilHIO
TRST — Via A. Caccia 3 (delavnica št. 10)
Telefon : 96-032
'MOTO'
ima zastopstvo in dobavlja : kolesa BIANCPII, MELILLO, motocikle N.S.U., PARILLA, mopede, gume in nadomestne dele za kolesa Irt skuterje.
Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
GORIZIA - VIA DUCA DA0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GOBICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Prevozite robu prugama ” J D li 0 L I N IJ E ”