Primorski dnevnik PETEK, 20. MAJA 2016 št. 118 (21.658) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , TRST - Na 4. strani Iz leta v leto več mladih odvisnikov Novice iz centra Androna Giovani TRST - Na 4. strani Illy: Nikoli več aktiven v politiki Odločitev po včerajšnji obsodbi GORICA - Na 14. strani Štirje neuspeli poskusi goljufije Denar zahtevali od priletnih žensk EGIPT - Strmoglavljenje airbusa A320 družbe EgyptAir med letom iz Pariza proti Kairu Sumijo, da je bila bomba GORIŠKA - Zarisali so jih po Krasu Šest krožnih poti Speljane so mimo zgodovinskih in naravnih znamenitosti GORICA - Pokrajinska uprava urejuje šest krožnih poti na Krasu, ki bodo speljane mimo številnih zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Z Vrha bo ena pot vodila proti Brstovcu, druga pa proti Martinščini in Debeli griži. V Doberdobu bo ena pot speljana po Gradini s startom pred sprejemnim centrom, po drugi se bo mogoče sprehoditi do Debelega vrha in Košnika. V Re-dipulji bo ena pot vodila vzdolž nekdanjih strelskih jarkov, druga bo speljana mimo raznih dolin nad Romjanom. Čeprav so krožne poti začrtali v okviru projekta za širjenje nordijske hoje, so primerne prav za vsakega ljubitelja Krasa. Na 13. strani KAIRO - Na letu iz Pariza v Kairo je ponoči v Sredozemsko morje južno od grškega otoka Karpatos strmoglavilo potniško letalo egiptovske družbe EgyptAir s 66 ljudmi na krovu. Vzrok strmoglavljenja ni znan. Izključena ni možnost tehnične, po ocenah strokovnjakov pa je bolj verjetna eksplozija bombe. Tudi vladni viri ZDA in Rusije namigujejo na verjetnost atentata. Letalo na letu MS804je vzletelo iz Pariza v sredo ob 23.09, z radarja pa je izginilo včeraj ob 2.30 po srednjeevropskem času, ko je že bilo v egiptovskem zračnem prostoru. Po podatkih grških oblasti je airbus A320-232 strmoglavil okoli 130 morskih milj (240 kilometrov) južno od grškega otoka Karpatos. Pilot je govoril z grškimi kontrolorji poletov kakih 25 minut pred izginotjem z radarjev in ni omenjal kakršnih koli težav. Razbitine so včeraj popoldne opazili okoli 420 kilometrov jugovzhodno od Karpatosa. Na 2. strani PROSLAVA V Ljubljano pride tudi Mattarella LJUBLJANA - Predsedniki Italije, Avstrije, Madžarske Hrvaške in Nemčije so potrdili udeležbo ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki bo 24. junija v Ljubljani. Predsednik Borut Pahor je ob praznovanju povabil predsednike sosednjih držav - hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovic ter njene kolege iz Italije, Avstrije in Madžarske Ser-gia Mattarello, Heinza Fischerja in Janosa Aderja. Poleg tega je Pahor povabil tudi nemškega kolega Joachima Gaucka. Na 3. strani TRST - Mednarodna konferenca Kitajski vlagatelji vse bolj prisotni GORICA - Dokler ne končajo del v Ulici Sauro Obnovljeni trg zaenkrat namenjen le pešcem ^ - F „1 «" . Sji ' n .li"-- "" ^Pise m Pil /1 _ fM¿m¡ _ NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, do Novomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 SMRT POLITIKA Pannella borec za pravice in proti Osimu v* fjs RIM - V starosti 86 let je včeraj umrl Marco Pannella, vodja italijanske radikalne stranke in borec za državljanske pravice. Pokojni politik, ki je bil dolgo časa bolan, je zaslužen za legalizacijo razveze in splava. Pannella je bil ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja tržaški občinski svetnik. Bil je nasprotnik Osimskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. V svoji politični karieri je bil povezan tako z desno kot z levo sredino. Na 3. strani Carini (StartUp): Furlanija bo požrla Trst Na 6. strani Dolina miru spet v Cannesu Na 12. strani Za obnovo goriškega Korza 185 ponudb Na 14. strani Gušto in Ena žlahtna štorija šepet ulice Montecchi / 22 A carpinus Predsezonsko znižanje cen do 30.06. Carpellet - _ jelovi peleti 3'60 eur Bioprofit - _ 0„ bukovi peleti 3,80 eur £Sieeleti9y-4,30 eur Prevoz brezplačen za področje Trsta in okolice za minimalno eno paleto. URNIK ponedeljek - petek: 7.00 -19.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31, Kozina 00386 5333 44 04 9771124666007 2 Četrtek, 19. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji EGIPT - Strmoglavljenje airbusa A320 družbe EgyptAir med letom iz Pariza proti Kairu Strokovnjaki prepričani, da je eksplodirala bomba KAIRO - Na letu iz Pariza v Kairo je ponoči v Sredozemsko morje južno od grškega otoka Karpatos strmoglavilo potniško letalo egiptovske družbe EgyptAir s 66 ljudmi na krovu. Vzrok strmoglavlje-nja ni znan. Izključena nista ne možnost tehnične napake niti terorizma, slednja pa je po oceni Egipta bolj verjetna. Tudi vladni viri ZDA in Rusije namigujejo na verjetnost bombe. Letalo na letu MS804 je vzletelo iz Pariza v sredo ob 23.09, z radarja pa je izginilo včeraj ob 2.30 po srednjeevropskem času, ko je že bilo v egiptovskem zračnem prostoru. Po podatkih grških oblasti je airbus A320-232 strmoglavil okoli 130 morskih milj (240 kilometrov) južno od grškega otoka Karpatos. Grška agencija za civilno letalstvo je sporočila, da je pilot govoril z grškimi kontrolorji poletov kakih 25 minut pred izginotjem letala z radarjev in ni omenjal kakršnih koli težav, vremenske razmere pa so bile ugodne. Grški obrambni minister Panos Kamenos je dejal, da je pred izginotjem letalo izgubilo 6700 metrov višine in naredilo dva obrata. »Letalo se je najprej obrnilo za 90 stopinj na levo in nato naredilo še 360-sto-pinjski obrat v desno, padlo s 11.277 metrov na 4572 metrov, signal pa smo izgubili, ko je bilo na okoli 3048 metrih višine,« je pojasnil. Da je letalo strmoglavilo, je v televizijskem nagovoru potrdil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Francosko in egiptovsko državno tožilstvo sta uvedli preiskavo in sporočili, da nobene možnosti ni mogoče izključiti. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fati je dejal, da je večja možnost terorizma. Iz Grčije so nato poročali, da so opazili domnevne razbitine letala okoli 420 kilometrov jugovzhodno od Karpatosa - dva večja predmeta oranžne barve. Tja so se napotile številne ekipe. Tudi francoska strokovnjaka sta ocenila, da je najverjetnejši vzrok strmogla-vljenja teroristični napad. »Večja tehnična napaka, kot je eksplozija motorja, je zelo malo verjetna,« je ocenil strokovnjak za ae-ronavtiko Gerard Feldzer. Letalo je bilo relativno novo, iz leta 2003. Kot je še dejal, je airbus A320 najbolje prodajano letalo PAPEŽ - Težke besede »Kdor izkorišča delo na črno je pijavka« VATIKAN - »Kdor kopiči bogastvo z izkoriščanjem, delom na črno, nepravičnimi pogodbami, je pijavka, ki sesa kri iz zasužnjenih ljudi«. Papež Frančišek je včeraj brez dlak na jeziku obsodil eno najhujših in obenem po vsem svetu danes najbolj razširjenih krivic - izkoriščanje dela brezpravnih množic, ki morajo za preživetje sprejeti delovne pogoje, ki so primerljivi s suženjstvom. Papež je med drugim obsodil kot pijavke tiste »ki ljudi zaposlijo septembra, jih pošljejo domov junija, da morajo julija in avgusta živeti od zraka, in jih spet zaposlijo septembra«. Ni jasno ali je s tem mislil na Italijansko državo, ki prav na tak način ravna z mnogimi prekarno zaposlenimi, na primer v šolstvu. Papež je med včerajšnjo jutranjo homilijo ponovno opozoril tudi na sprejemanje migrantov in da se v strahu pred drugačnimi ne smemo izolirati. Airbus A320 egiptovske letalske družbe EgyptAir na arhivskem posnetku ansa srednjega razreda, ki ima odlična varnostna spričevala. Na drugi strani pa je v letalo vedno mogoče prinesti bombo, saj ni mogoče zagotoviti stoodstotne zaščite. Po podatkih EgyptAira je bilo med skupno 66 ljudmi na krovu 30 državljanov Egipta, 15 Francozov, dva iraška državljana ter po en državljan Velike Britanije, Kanade, Belgije, Portugalske, Alžirije, Sudana, Čada, Savdske Arabije in Kuvajta. Egiptovske oblasti so sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo, v njej pa z letali in ladjo sodelujeta tudi Grčija in Francija ter ZDA z nadzornim letalom. Pomoč pri iskanju je ponudila tudi zveza Nato. Iz letalske družbe so sporočili, da je bilo pogrešano letalo izdelano leta 2003. Kapitan Mohamed Said Ali Šakir je imel že več kot 6000 ur letenja, od tega več kot 2000 na airbusih A320. Kopilot je imel že več kot 2700 ur letenja. Egiptovska državna letalska družba EgyptAir se je nazadnje v medijih pojavila marca letos, ko je nek moških ugrabil njeno letalo na poti iz Alek-sandrije v Kairo in ga prisilil, da je pristalo na Cipru. Ugrabitelj je zahteval srečanje z bivšo soprogo. Ustanovljena je bila leta 1932. Ima okoli 80 letal, ki so v povprečju stara okoli deset let. IZPOSOJENI KOMENTAR Očetje IS LJUBLJANA - Območje pod nadzorom samooklicane Islamske države (IS) se krči. Napadi na skrajno isla-mistično milico se stopnjujejo. Tudi iz Turčije, ki je vrsto let aktivno opazovala razraščanje morilskega stroja južno od svojih meja. Zdi se, da se je nekaj vendarle prelomilo, v Delu piše Boštjan Videmšek. IS, ki je zrasla na pogorišču iraške države in se razplamtela v ognju sirske vojne, ima veliko oprijemljivih fizičnih identitet, ne le močno precenjene metafizične. Je politično in vojaško orodje v rokah Savdske Arabije. Njen obstoj je v nekaterih obdobjih koristil ZDA, Turčiji, Katarju, nekaterim evropskim državam, zalivskim monarhijam in tudi Izraelu. Brez IS se Iran ne bi zmagoslavno vrnil na svetovno geopolitično prizorišče. Brez konvojev in čet Abu Ba- kra al Bagdadija Rusija ne bi imela alibija za fizični vstop v sirsko vojno. IS je med drugim tudi vrhunsko oblikovano opravičilo za zločinski režim Bašarja al Asada, čigar vojska se z džihadisti ni ravno velikokrat neposredno spopadla. Asadov režim je namreč eden izmed botrov Islamske države, saj je v prvih mesecih sirske vojne iz zaporov izpustil stotine najbolj srditih islamistov, k sodelovanju pa povabil svoje številne veterane, ki jih je sirski režim med ameriško okupacijo Iraka in državljansko vojno, ki ji je sledila, množično pošiljal na iraška bojišča. Islamska država je tako močna, kot je močan političnostrateški motiv njenih naročnikov. Vse drugo je pesek v oči, sklene komentator. POP TV: Sodišče za izročitev Roka Žavbija Italiji LJUBLJANA - Ljubljansko okrožno sodišče je po informacijah POP TV ugodilo predlogu za izročitev Roka Žavbija Italiji, kjer mu želijo soditi zaradi domnevnega novačenja teroristov. Žavbi je trenutno v priporu v Ljubljani. Slovenska policija ga je prijela pred dvema tednoma na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdal preiskovalni sodnik sodišča v Benetkah. V Italiji je zoper njega izdan sklep o preiskavi, ker naj bi rekrutiral in radikaliziral potencialne borce. Učil naj bi jih, kako ravnati z orožjem in kako priti do sirskega bojišča. Žavbijeva odvetnica Lara Mikuž včeraj ni bila dosegljiva, zelo verjetno pa se bo na sklep sodišča pritožila. O pritožbi bo odločalo ljubljansko višje sodišče. Francija podaljšala izredne razmere za nogometno EP PARIZ - Francoski parlament je za dva meseca podaljšal izredne razmere, ki v Franciji veljajo od terorističnih napadov novembra lani v Parizu. Izredne razmere ostajajo v veljavi do konca julija, da bi pokrili tudi obdobje nogometnega evropskega prvenstva in kolesarske dirke Tour de France. Notranji minister Bernard Cazeneuve je izpostavil, da teroristična grožnja ostaja visoka. V času izrednih razmer lahko policija posameznikom odredi hišni pripor zaradi obnašanja, ki pomeni grožnjo varnosti in javnemu redu. V času tokratnega podaljšanja pa policija ne bo smela več izvajati hišnih preiskav brez sodnega naloga. Migrantski center v grškem Idomeniju naj bi zaprli SOLUN - Do začetka junija naj bi zaprli migrantsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo, je povedal predstavnik grškega kriznega štaba za migracije Giorgos Kiricis. Po besedah Kiricisa na severu Grčije gradijo več državnih begunskih centrov, v katere bodo namestili okoli 9000 migrantov, ki še vedno vztrajajo v Idomeniju. V sredo zvečer je v Idomeniju prišlo do nemirov, pri tem pa so bili ranjeni štirje migranti in dva policista. Po poročanju grških medijev so spopadi med policijo in migranti trajali celo noč. Policisti so morali uporabiti solzivec, da so skupini okoli 300 migrantov preprečili, da niso podrli žične ograje na meji z Makedonijo blizu taborišča. RIM - Množična demonstracja Tudi upokojenci zahtevajo 80 evrov RIM - Vsaj 60.000 upokojencev se je po oceni sindikalnih zvez Cgil, Cisl in Uil včeraj na Trgu del Popolo v Rimu udeležilo shoda, na katerem so zahtevali, naj vlada, kot je svoj čas obljubila, tudi upokojencem prizna 80 evrov, ki jih koristijo zaposleni. Diskriminacija nima nobenega opravičila, so poudarili sindikalni voditelji, ki so postavili tudi zahtevo po reformi zakona Fornero, večji prožnosti starostnih pogojev za upokojitev in ukrepih za varovanje kupne moči pokojnin. Tajniki treh zvez so namignili celo na možnost splošne stavke, če vlada še naprej ne bo imela nobenega posluha za zahteve milijonov upokojencev, ki životarijo na in včasih pod pragom revščine. TURČIJA - Premier bo Binali Yildrim Na čelu vlade zvest Erdoganov človek ANKARA - Vodstvo turške vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) je turškega ministra za promet Binalija Yildirima včeraj imenovalo za edinega kandidata za vodjo stranke in s tem premier-ja. Po napovedih ga bodo potrdili v nedeljo na izrednem kongresu stranke. Prvemu možu stranke avtomatično pripade tudi premierski položaj, na katerem bo Yildirim nasledil Ahmeta Davutogluja, ki se je odločil za odhod, ki bil za mnoge znak, da želi Erdogan okrepiti svojo oblast. Yildirim je poudaril, da bo deloval »v popolnem sozvočju« s predsednikom Re-cepom Tayyipom Erdoganom. Napovedal je tudi odločen boj proti terorizmu. »Narod naj bo miren. Bič terorizma bomo odstranili z dnevnega reda v Turčiji,« je dejal. Er-dogan bo novega vodjo AKP za premierja imenoval v začetku prihodnjega tedna, nato pa bo objavljena še sestava nove vlade. 60-letni Yildirim velja za enega najtesnejših in najstarejših Erdoganovih zaupnikov. Bil je direktor istan-bulskega trajektnega podjetja, ko je bil Erdogan župan metropole. V letih 20022013 in nato od leta 2015 je bil minister za promet. O nesoglasjih med Davutoglujem in Erdoga-nom se javno ni govorilo, a naj bi med njima vrelo več mesecev zaradi vrste vprašanj, med drugim zaradi mirovnega procesa s kurdskimi uporniki in Erdoganove želje po vzpostavitvi predsedniškega sistema. Davutoglu ni bil tako ubogljiv, kot se je od njega pričakovalo, zato je moral oditi. Analitiki pričakujejo, da bo Yildirim, ki je bil vedno na liniji z Erdoganom glede političnih vprašanj, veliko bolj ubogljiv. Ena glavnih nalog novega premierja bo uresničitev Erdoganovih sanj o vzpostavitvi predsedniškega sistema v Turčiji, za kar bo potrebna sprememba ustave. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 19. maja 2016 3 ljubljana - 25-letnica samostojne Slovenije Borut Pahor bo gostil štiri predsednike V slovensko glavno mesto bo pripotoval tudi Sergio Mattarella LJUBLJANA - Predsedniki Italije, Avstrije, Madžarske. Hrvaške in Nemčije so potrdili udeležbo na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki bo 24. junija v Ljubljani. To so včeraj sporočili iz urada slovenskega predsednika republike Pahorja. Kot so še zapisali v sporočilu, je Pahor ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve v Slovenijo povabil predsednike sosednjih držav -hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovič ter njene kolege iz Italije, Avstrije in Madžarske Sergia Mattarello, Hein-za Fischerja in Janosa Aderja. Poleg tega je slovenski predsednik povabil tudi nemškega kolega Joachima Gaucka, ker je Nemčija odigrala pomembno vlogo v času slovenske osamosvojitve, saj je podpirala Slovenijo pri pridobivanju mednarodnega priznanja in bila zagovornica pri včlanjevanju Slovenije v mednarodne organizacije. Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije bo - kot rečeno - potekala 24. junija v Ljubljani. Pred osrednjo državno slovesnostjo bo Pahor kolege sprejel v predsedniški palači. S povabilom predsednikov sosednjih držav je Pahor želel izraziti pomen, ki ga daje prija- Borut Pahor in Sergio Mattarella sta se lanskega aprila tudi sprehodila po Ljubljani ansa teljskim odnosom s sosednjimi državami, s katerimi Slovenija deli skupne zgodovinske in kulturne korenine. S povabljenimi državami ima Slovenija tudi največ blagovne menjave, iz njih pa prihaja tudi večji del neposrednih tujih investicij v Slovenijo. »Slovesnost pomeni tudi praznovanje ob 25. obletnici naše države in spomin na prelomne dogodke, ki so omogočili izvedbo prvih demokratičnih volitev ter razglasitev suverenosti Republike Slovenije. Zato slovesnost ponuja priložnost za iskren pregled prehojene poti in samozavesten razmislek o prihodnjih 25 letih naše države,« so ob tej priložnosti še zapisali v Pahorjevem uradu. Italijanski predsednik Mattarella je lanskega aprila obiskal Ljubljano. Z gostiteljem Pahorjem sta se strinjala, da imata državi dobre in prijateljske odnose. Manjšini - slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji - pa sta označila za bogastvo, ki plemeniti multikulturnost obeh držav. Pahor je na novinarski konferenci po prvem srečanju z italijanskim predsednikom, odkar je ta februarja 2015 prevzel položaj, ocenil, da se glede manjšin stvari premikajo v pravo smer, bo pa treba ustvariti še ugodnejše ozračje v odnosih med državama. bruselj - Včeraj podpisala pristopni protokol z ostalimi 28 članicami Črna gora na dobri poti do članstva v vojaški zvezi Nato BRUSELJ - Črna gora je s pristopnim protokolom, ki ga je v Bruslju včeraj podpisalo vseh 28 članic zavezništva, korak bliže članstvu v zavezništvu. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob tem izrazil pričakovanje, da bo Črna gora kmalu postala 29. članica Nata, a hkrati opozoril, da mora nadaljevati potrebne reforme. S podpisom pristopnega protokola se začenja ratifikacijski proces, je na novinarski konferenci po slovesnem podpisu naznanil prvi mož Nata. Ko bo vseh 28 članic zavezništva ratificiralo protokol, bo Črna gora tudi formalno postala 29. članica zavezništva. Članstvo v Natu bo dalo Črni gori možnost, da pomaga pri utrjevanju stabilnosti v regiji, prav tako pa bo po besedah Stoltenberga dalo jasen znak, da vrata Nata ostajajo odprta za partnerje, ki delijo in promovirajo »naše vrednote«. Na slovesnem podpisu na sedežu zavezništva v Bruslju je bil navzoč tudi črnogorski premier Milo Bukanovič. Izrazil je zadovoljstvo ob podpisu, do katerega prihaja v letu, ko Črna gora obeležuje deseto obletnico neodvisnosti. To je po njegovem prepričanju tudi potrditev, da se je Črna gora pred desetimi leti odločila za pravo pot in v tem obdobju trdo delala, kar so prepoznali tudi partnerji v evro-atlantskih integracijah. Bukanovič je izrazil upanje, da bodo članice Nata v doglednem času in brez zadržkov v nacionalnih parlamentih ratificirale pristopni protokol. Ratifikacij-ski postopek naj bi bil po pričakovanjih zaključen v letu dni. Podpis protokola Črni gori omogoča, da poslej na vseh srečanjih zavezništva sodeluje kot opazovalka. Milo Bukanovič in Jens Stoltenberg ob včerajšnjem podpisu ansa Zveza Nato se pripravlja na razširitev svojega delovanja v Sredozemlju na področju varnosti in boja proti terorizmu, je včeraj dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Nato se pripravlja na razširitev pomorske operacije Active Endeavour v Sredozemlju, ki je stekla leta 2001, za nadzor, prestrezanje in boj proti terorizmu. Prav tako bi lahko Nato priskočil na pomoč v operaciji EU za boj proti tihotapcem ljudi Sophia, je še dejal. Ta tema bo sicer del razprave o Libiji, kjer so varnostne razmere še vedno nestabilne. Na vprašanje novinarjev o morebitni nadaljnji širitvi Nata na vzhod, denimo na Gruzijo, pa je Stoltenberg dejal, da bo zavezništvo nadaljevalo sodelovanje s to državo. Nato že širi praktično sodelovanje in pomaga Gruziji v njenih prizadevanjih na poti v evroatlantske integracije. »Prepričan sem, da bodo voditelji na vrhu v Varšavi prepoznali napredek, ki ga je storila Gruzija,« je dejal. Na delovni večerji so sinoči ministri govorili tudi o odnosih z Rusijo in sodelovanju s partnerskimi državami v vzhodni soseščini. Nedavno aktiviranje Natovega protiraketnega ščita v Romuniji je še dodatno razburilo Rusijo, ki v ščitu vidi grožnjo ruski varnosti. in memoriam - Marco Pannella Borec za pravice, ki se je spotaknil ob Osimo TRST - Marco Pannella, ki je včeraj umrl v starosti 86 let, je nekaj časa živel v Križu. To je bilo nekaj let po podpisu Osimske pogodbe, ko je bil tržaški občinski svetnik in ko se je proti italijansko-jugoslovanske-mu sporazumu iz leta 1975 boril ramo ob rami z neofašistom Giorgiom Almirantejem. Medtem ko je Almirante ocenjeval Osimo kot veleizda-jo na račun Istre in italijanskih nacionalistov, je bil Pannella prepričan, da ima množični upor proti meddržavni pogodbi prvine vseljudske vstaje s civilnim in ekološkim predznakom (odklon industrijske cone na Krasu). Pannella je imel najbrž prav, ko je trdil, da bi industrijska cona močno prizadela Kras, v bitki proti Osimu pa je podcenjeval močan na-cionalistično-desničarski naboj. Slednji v začetku sicer ni bil dovolj zaznaven in je prevladal leta 1978, ko je bil za župana Trsta izvoljen Manlio Cecovini. detto Marco (tako zapisan v osebni izkaznici) začel na rimski Univerzi, kjer se je povzpel na vodilno mesto laično-liberalnega študentskega gibanja. To so bili zametki radikalne stranke, katere vpliv v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil bistveno večji od njene parlamentarne zastopanosti. Pannella nosi veliko, če že ne glavno zaslugo, da je Italija na referendumu potrdila naprej zakon o razvezi in nato še zakonsko pravico do splava. Njegovi radikalci so premagali togost Vatikana, prevladujočo nazadnjaško miselnost v Krščanski demokraciji in pretirano previdnost komunistov. Zanimivo, da takšni veliki podvigi na področju civilnih svoboščin niso Pannelli in njegovi stranki posledično prinesli tudi volilne uspehe. Radikalci so bili - kljub Pannelli - vedno na obrobju parlamentarne scene, čeprav je bil njihov voditelj (spomnimo se njegovih šte- Marco Pannella (1930-2016) arhiv Ko je prihajal v Trst na občinske seje je Pannella prebival v Križu pri znancih. V trafiki pri Zorotu so ga zjutraj čakali vsi državni in lokalni časopisi, med katerimi je bil tudi Primorski dnevnik. Z nami v vasi se ni družil, želel pa je vzpostaviti stike s predstavniki društev in organizacij, kar pa mu ni uspelo. Malo zaradi svojega nasprotovanja Osi-mu, malo tudi zaradi nezaupanja, ki so do njega gojili v glavnem levo usmerjeni Križani. Tržaška politična izkušnja vsekakor ni bila bistvena v Pannellovem dolgem in zelo razgibanem političnem življenju. Svojo politično pot je v Teramu rojeni Giacinto Pannella vilnih gladovnih stavk) vedno v ospredju političnih dogajanj. Manj dosleden je bil Pannella pri svojih izrazito političnih izbirah. V določenem času se je skoraj zaljubil v Silvia Berlusconija, nato je sicer spremenil stališče ter tako ali drugače sodeloval z levosredinskimi vladami. Pannella ni bil ne levičar in ne desničar, v bistvu je bil Pannella, edinstveni in najbrž enkratni pojav v italijanski politiki in ne samo. Danes bomo v vseh časopisih o njem brali hvalnice in laskave ocene; Panella je bil v resnici samotni jezdec, ki ga je italijanska politika kvečjemu tolerirala, nikoli pa docela sprejela. Sandor Tence Pobude ob 100-letnici vojne TRST- Italijanska vojska pripravlja vrsto pobud in prireditev ob 100-letnici prve svetovne vojne. Gre dejansko za vsedržavni pohod, ki bo iz raznih italijanskih mest dosegel prizorišča vojne v Venetu, naših krajih in v Kobaridu. V torek, 24. maja bodo tako spominske slavnosti na Oslavju in Vrhu sv. Mihaela ter v Redipulji in na Proseku. Tukaj bo ob 10.uri prireditev na avstro-ogrskem pokopališču. na njej bo sodeloval tudi podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc. Isti dan se bodo vojne spomnili v Kobaridu ob tamkajšnji kostnici italijanskih vojakov. Hitra cesta v Istri šele leta 2028? KOPER - Kot kaže, slovenska vlada nasprotuje alternativni trasi hitre ceste med Izolo in Dragonjo, čeprav bi s tem izkoristila že zgrajen hitri obroč okrog Izole, obenem pa bi tranzitni promet kar najhitreje speljala do mejnega prehoda v Dragonji, pišejo Primorske novice. Razlogov za nasprotovanje še niso pojasnili, so pa že napovedali, da bi državni prostorski načrt (DPN) za hitro cesto Koper-Dragonja lahko sprejeli prihodnje leto. Sprejetje tega dokumenta so sprva napovedali pred šestimi leti. Čeprav je DPN pravna podlaga za odkup potrebnih zemljišč in izdelavo projektov, pa še ne napoveduje začetka gradnje hitre ceste do Dragonje, kar dokazujeta državna lokacijska načrta za hitro cesto ob morju, za odseka Jagodje-Lucija in Koper-Izola. Prvega so sprejeli pred osmimi leti, vendar ceste še niso začeli graditi. Odseka do Izole pa so se lotili leta 2006, dve leti po sprejetju lokacijskega načrta, in ga odprli 5. junija lani; enajst let po sprejetju lokacijskega načrta torej. Po tej logiki bi hitro cesto do Dragonje dobili leta 2028, kar pa je po mnenju poznavalcev bolj malo verjetno, poročajo še Primorske novice. 4 Petek, 20. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Mladih odvisnikov od mamil iz leta v leto več V centru so seznanjeni z razmahom novih drog, pomoč pa ponudijo vsem mladim, ki se obrnejo do njih Po drogah ne posegajo samo odrasli, ampak tudi mladi. Eksperimentiranje s prepovedanimi substancami se pogosto začne že v šolskem obdobju, nekateri prepovedane drogo uživajo občasno in za kratek čas, drugi se hitro znajdejo v uničujočem vrtincu zasvojenosti. Pomoč pri odvajanju so pred leti mladi dobili na oddelku za odvisnost v svetoivanskem parku, kjer so se zdravili skupaj s starejšimi zasvojenci. Potem ko se je dobro desetletje število mladih zasvojencev povečevalo in ko se je njihova starost zniževala, je Zdravstvena služba v okviru območnega načrta na noge postavila mladinski center za zdravljenje odvisnosti An-drona Giovani (Androna degli Orti). Prvi dve leti so tu mlade odvisnike sprejemali trikrat tedensko in se z njimi samo pogovarjali, od leta 2013 pa center deluje kot pravi mladostniški center za zdravljenje odvisnosti, kjer mladim pomagajo doseči detoksikacijo z različnimi zdravili. Leta 2013 so v program vključili 20 mladih odvisnikov do 25 leta starosti, lani so jih obravnavali 120 (!). Te alarmantne številke so pred nekaj tedni predstavili na strokovnem posvetu, ki smo mu sledili in ob tej priložnosti sklenili, da je center An-drona Giovani vredno obiskati. Preprodajalcev ne najdeš. Oni najdejo tebe Med včerajšnjim obiskom se je v centru mudilo 18 mladih oseb; nekateri so igrali namizni tenis in namizni nogomet, drugi klepetali ob srkanju kave in kajenju cigaret. Zdravstvene delavke so nam pojasnile, da so nekateri mladi v terapevtski program vključeni že dlje časa, drugi nekaj mesecev, tretji pa nekaj tednov. Najmlajši uporabnik tega centra je Mladi se kratkočasijo tudi z igranjem namiznega nogometa; z odvisniki veliko časa preživijo tudi prostovoljci civilne službe fotodamj@n star 15 let, najstarejši 25, vsem pa je skupno, da so se za drogo odločili v specifičnih življenjskih okoliščinah. Nekateri imajo za seboj zelo travmatično otroštvo, drugi prihajajo iz uglednih in urejenih družin. Tako enim kot drugim je droga predstavljala nadomestilo za neizpolnjene želje in zahteve, pomanjkanje samozavesti, beg pred neprijetno resničnostjo. Presunila me je zgodba mladeniča, ki mu je droga pomagala vzpostaviti porušeno duševno ravnotežje, ko je v relativno kratkem času izgubil mamo in sestro; obe sta umrli zaradi raka. Občutek osamljenosti je preveval tudi 23-letno punco, ki se je z nami spustila v dolg klepet. Zaupala nam je, da je pri enajstih letih pokadila prvo cigareto, pri trinajstih začela kaditi kanabis, pri sedemnajstih pa si je že začela vbrizgavati heroin, ki mu je kmalu dodala tu- di kokain. Na vprašanje, kje je dobila denar za drogo, je odgovorila, da je bil to najmanjši problem, saj je cena droge močna padla, prodajajo pa jo na vsakem vogalu. »Preprodajalec dobro ve, kdo se drogira in stranke sam poišče. Jaz sem bila dobrih pet let zasvojena, heroin in kokain sem si injecirala vsak dan, lani, ko je šlo vse samo še navzdol, sem se odločila, da poiš-čem pomoč v tem centru,« nam je pripovedovala simpatična punca, ki se ne zdravi z metadonom, ampak z zdravilom suboxonom, ki ga, kot so nam razložili pristojni, pri mladih odvisnikih uporabljajo pogosteje kot metadon. Zal je v zadnjem letu, odkar je v programu z nadomestnim zdravilom, podlegla skušnjavi in si ponovno vbrizgala heroin, a zadnje mesece je »čista« in odločena, da bo tako ostalo. Na vprašanje, kaj si želi v prihodnosti, je odgovorila, da se veseli službe, ki jo bo nastopila danes, nekoč pa bi tudi rada postala mama. »Vem, da bom boljša mama kot je bila moja,« je dejala 23-letnica, ki me je ob rokovanju objela in dejala, da je prav, da pišemo o zgodbah odvisnikov. Drugačno, a nič manj žalostno zgodbo je povedal 25-letni fant, ki Androno Gio-vani obiskuje že, odkar ta deluje. Tudi on je najprej poskusil s kanabisom, nadaljeval z benzodiazepini (uspavala in pomirjevala), a ker ob njih ni doživel želenega učinka, je pri devetnajstih začel uživati heroin. »Ko nisem mogel več, sem se odločil za zdravljenje. Vključili so me v metadonski program, a mi metadon ni ustrezal, zato zdaj jemljem suboxon,« je pojasnil sogovornik, ki je že od avgusta lani »čist«. Bi pa na tem mestu še izpostavili, da ne začnejo vsi odvisniki s kanabisom. Vedno bolj moderna »začetna« droga med mladostniki je opioidni analgetik oksikodon. Pomoč svojcev je nujna Naš klepet na vrtu smo nadaljevali z zdravstvenimi delavkami, ki imajo z odvisniki zelo prijateljski in oseben odnos. Medtem ko so v enem kotičku s psiholo- ginjo klepetali starši, ki so na prvi pregled pripeljali svojega sina, nam je odgovorna v tem centru Antonina Contino v družbi kolegic razložila, kako pomembno je v terapevtski postopek vključiti starše. Poudarila je tudi, da za vsakega mladega zasvojenca pripravijo individualni program in da je pri terapiji izredno pomemben proces resocializacije, v okviru katerega mlade vključijo v šolo ali službo. Med klepetom je k nam pristopil mladenič, se vljudno opravičil, ker moti, in vprašal svojo lečečo zdravnico, kdaj bo dobil svoj odmerek zdravila. Fanta, ki študira, dela in skrbi za invalidno mater in ki se že dve leti zdravi v tem centru, je zdravnica najprej iskreno vprašala, kako se počuti in koliko je obremenjen s študijem. Ta je odgovoril: »Sem precej obremenjen, a tako pač je in vem, da bom vse to premagal.« Luč na koncu tunela Na lastne oči smo se prepričali, da v centru dejansko vlada prijateljski odnos med zdravstvenimi delavci, inštruktorji, prostovoljci civilne službe in odvisniki. Zato ni presenetljivo, če so v anketi, ki jo je pred časom izvedel center Androna Giovani, uporabniki odgovorili, da je Androna za njih dom, kraj, kjer lahko v družbi kosijo, kjer se sprostijo in kjer so našli »drugo« družino. Tam jih nihče ne stigmatizira. Sprejemajo jih takšne, kakršni so. Tudi tiste, ki se očistijo po trikrat, štirikrat, celo večkrat, in se nato vrnejo k drogi. To pa zato, ker vedo, kako kompleksna je odvisnost, še težji pa izhod iz nje ... Sanela Čoralič TRST - Danes v palači Gopčevic Knjiga o ulicah in trgih, i nosijo ime po ženskah Marta Verginella V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic bodo danes ob 17.30 predstavili publikacijo Fuori dove la parita non esiste, ki jo je pripravila predsednica združenja Fotografaredonna Marisa Ulcigrai v sodelovanju s Sandro Grego. V knjigi so zbrane fotografije, ki so jih različne avtorice v objektiv ujele na različnih javnih mestih in so posvečene ženskam. Fotografije lepo pospremijo tudi teksti, ki pripovedujejo življenjsko zgodbo obravnavanih žensk. Te so prispevale zgodovinarke, med katerimi sta tudi Marta Ivašič Kodrič in Marta Verginella, in novinarke, kriti-čarke in druge poznavalke te teme. Avtorica Marisa Ulcigrai je publikacijo razdelila na več delov: štirje so posvečeni Trstu, eden pa v fokus postavlja Milje. V njo je vključila pregled ženske toponomastike, ki gre od 19. stoletja, ko so prevladovala poimenovanja po ženskah iz antike, do novega tisočletja, ko so postale aktualne ženske, ki so se dobro odrezale na umetniškem, književnem, političnem ali športnem polju. Naj še povemo, da bodo na drevišnji predstavitvi publikacije sodelovale tudi različne lokalne političarke, ki so podprle projekt poimenovanja mestnih ulic in trgov po zaslužnih ženskah. Marta Ivašič Kodrič trst - Politika Riccardo llly: S politiko je sedaj zares konec Riccardo Illy arhiv Kasacijsko sodišče je včeraj potrdilo razsodbo, po kateri mora deželna uprava, ki jo je vodil Riccardo Illy, vrniti Deželi 700 tisoč evrov. Gre za denar, ki ga je Illyjev odbor v obdobju 20032008, iztržil od prodaje nekdanje bolnišnice v Palmanovi in sedeža kmetijske ustanove Ersa v San Vito al Taglia-mento. Računsko sodišče je razsodilo, da je pri prodaji prišlo do nepravilnosti, ker Dežela v razpisu ni določila najnižje vsote, ki jo lahko iztrži od obeh prodajnih pogodb. Illy je na vseh sodnih obravnavah vztrajal, da je šlo za legitimno politično odločitev deželnega odbora in da prodajni pogodbi nista oškodovali deželnih blagajn. Vrhovni sodniki pa niso bili tega mnenja. Nekdanji predsednik Dežele in tržaški župan, ki je Deželi že vrnil svoj delež 70 tisoč evrov (enako morajo narediti tedanji deželni upravitelji), je z grenkobo ocenil razsodbo kasacijskega sodišča. » S to razsodbo se dokončno končuje moja izkušnja v javni upravi in torej v politiki,« je sinoči poudaril llly. Morebitna njegova ponovna politična angažiranost torej ne pride več v poštev. Illy se je sicer iz aktivne politike umaknil že leta 2008, dan zatem po kočljivem porazu na deželnih volitvah. trst - Domnevni rop Plenilec v trgovini Despar _ A. U L ■ r- J tr* i ^ Al* . 99BÜÜ ■ Sinoči malo po 20. uri so se ka-rabinjerji odpravili v Ulico Fabio Severo, saj je v supermarketu Despar (na sliki fotoDamj@n) prišlo do kaznivega dejanja. Karabinjerji niso dajali izjav, po neuradnih informacijah naj bi malo pred njihovim prihodom prišlo do poskusa ropa ali roparske tatvine; podrobnosti niso bile znane. / Primorshi KULTURA Torek, 17. maja 2016 2 1 trst - Mednarodni simpozij SEP in EBRD, katerega pomemben delničar je prav Peking Kitajski skladi ponujajo priložnosti Balkanu in Italiji V tržaškem gledališču Verdi je včeraj potekal celodnevni mednarodni simpozij z naslovom Podpora lokalnim podjetjem in majhnim podjetjem na Ikitajski svileni poti v jugovzhodni Evropi. Simpozija, ki sta ga priredila Srednjeevropska pobuda (SEP) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) so se udeležili predstavniki pomembnih evropskih in kitajskih finančnih ustanov, italijanske vlade ter mednarodnih organizacij. Med njimi so bili italijanski minister za infrastrukturo Graziano Delrio in kitajski veleposlanik v Italiji Li Ruiyu. Cilj simpozija je bila predstavitev oziroma promocija investicij, ki jih Kitajska načrtuje v jugovzhodnih evropskih regijah, predvsem na Balkanskem območju. Nove investicije so v tem obdobju še zlasti pomembne zaradi upada tujih neposrednih investicj na tem območju v zadnjih letih. Goste sta najprej pozdravila tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica dežele FJK Debora Serracchiani. Cosoli-ni je v nagovoru izpostavil vlogo tržaškega pristanišča za pretok tržnih izdelkov iz Kitajske v evropske države. Pri tem je omenil željo, da bi Trst postal čimbolj atraktiven za mednarodne naložbe, ki bodo koristne za nadaljnji razvoj pristanišča in mesta nasploh. Serracchianijeva pa je podčrtala vlogo, ki jo ima Furlanija-Julij-ska krajina pri združevanju Italije in sosednjih držav na območju Balkana. Povedala je, da bodo kitajske investicije v infrastrukture in pretok energetskih virov na tem območju koristne z vidika gospodarske rasti in torej za zagotavljanje stabilnosti te makroregije. Kot je bilo povedano na dopoldanskem programu simpozija, glavne investicije kitajskih skladov, kakršen je Sklad svilene poti (Silk Road Fund), so namenjene razvoju infrastruktur za prevoz, logistiko in pretok nafte oziroma plinov in številnih drugih energetskih snovi. V ta namen je predsednik in izvršni direktor omenjenega sklada Wang Yanzhi dejal, da bodo investicije omogočile gospodarsko rast na tem območju, saj razvojni načrt v vsoti enega trilijona dolarjev vključuje sodelovanje številnih srednjih in majhnih lokalnih podjetij, ki bodo zadolžena na primer za izdelavo infrastrukturnih načrtov, novih železnic, cest ter za posodobitev nekaterih pristanišč na tem območju. Kitajski veleposlanik v Italiji Li Ruiyu je izpostavil pomen sodelovanja med Kitajsko in Italijo z vidika mednarodnih odnosov in projektov, kar naj bi omogočilo večjo ekonomsko in družbeno povezovanje med Kitajsko in drugimi evropskimi državami. Balkanske države morajo izboljšati svojo infrastrukturo in povečati industrijsko produktivnost, kitajski skladi pa predstavljajo zanje lepo priložnost. Alain Pilloux, namestnik izvršnega direktorja Evropske banke za obnovo in razvoj, se je zahvalil kitajskim poslovnim partnerjem ter občinstvu razkril, da je Kitajska postala eden glavnih delničarjev te banke. Po njegovih besedah se mednarodno sodelovanje med partnerji na tem območju krepi iz leta v leto, kar naj bo v spodbudo srednjim in majhnim podjetjem, ki delujejo v jugovzhodnih evropskih regijah. Navzoči so se strinjali z ugotovitvijo, naj se na območju Balkana ter v sosednjih regijah podjetništvo še dodatno okrepi, saj je dinamično podjetništvo pravo zagotovilo za gospodarsko rast in politično stabilnost. Pri tem lahko banka EBRD in ostali evropski partnerji nudijo kitajskim vlagateljem oziroma poslovnežem znanje, ki bo pripomoglo k uspehu začrtanih projektov. Mitja Stefancic Kitajski gostje so občinstvu v gledališču Verdi opisali svoje investicijske načrte ter priložnosti, ki se jugovzhodni Evropi ponujajo predvsem glede izboljšanja infrastrukture in prometa z energenti fotodamj@n trst - Izjava ob robu konference v Verdiju Delrio: Dvesto milijonov evrov za železniško progo Trst-Benetke Minister za infrastrukturo Graziano Delrio je ob robu mednarodne konference o gospodarskih odnosih med Italijo, Kitajsko in jugovzhodno Evropo izjavil, da je njegovo ministrstvo odobrilo 200-milijonsko financiranje dela na železniški progi med Trstom in Benetkami. S tem naj bi vlada omogočila družbi Rete ferroviaria italiana izvedbo del za povečanje hitrosti vlakov na tej relaciji. Delrio (na sliki FotoDamj@n med Cosolinijem in Serracchiani-jevo) je poudaril, da »se Trst od nekdaj sooča s težavami, ker je slabo povezan z ostalimi mesti v Italiji.« V načrtu je zato povečanje hitrosti in tudi števila vlakov, ki povezujejo omenjeni pristaniški mesti. »Trst je na strateški točki, saj je vključen v glavna evropska koridorja, baltskega in sredozemskega, zato bo do investicij prišlo zelo hitro,« je še napovedal minister. Deželni tajnik sindikata Filt-Cgil Valentino Lorelli se je odzval na izjavo s trditvijo, da naša dežela potrebuje konkretnejše cilje in še druge ukrepe, če hoče potencirati železniško omrežje in se približati ostalim deželam. Generalni sekretar SEP Giovanni Caracciolo pa je na konferenci povedal, da je Italija prispevala banki EBRD 40 milijonov evrov v desetih letih, EBRD pa je financirala projekte za 3 do 4 milijarde evrov. »S pomočjo Kitajske se oučinek lahko še poveča,« je dejal. škedenj- ARPA Kakovost zraka boljša Deželna agencija za zaščito okolja (ARPA) je pripravila študijo o kakovosti zraka na območju Škednja v obdobju med 1. januarjem 2015 in 31. marcem 2016. V poročilu so zaobjeti podatki o navzočnosti škodljivih snovi, kot so prašni delci PM10, benzen, benzopiren ali delci raznih kovin. Izsledki kažejo, da se je leto 2016 začelo v znamenju boljše kakovosti zraka, pri čemer bo treba še proučiti, koliko so k zmanjšanju onesnaženosti prispevale strukturne spremembe podjetja Siderurgica Triestina. Iz poročila agencije ARPA - ki ga je posredoval tiskovni urd Dežele Furlanije-Julijske krajine - je vsekakor možno izluščiti, da je bilo lani letno povprečje prašnih delcev PM 10 pod varnostno mejo, ki jo določa zakon. Edino kršitev je zabeležil merilnik v Ul. Svevo, kjer je bilo število dni v letu s previsoko koncentracijo delcev za eno enoto nad dovoljeno mejo. Navzočnost benzopirena je bila nad dovoljeno stopnjo le v neposredni bližini škedenjske železarne, čeprav so podatki boljši v primerjavi s tri-letjem 2010-2013. Izmerjena vrednost onesnaženosti zaradi kovinskih delcev pa je krepko pod zakonsko mejo. trst - Skupščina delničarjev grupe Fincantieri »Kriza v ladjedelstvu je mimo« Tako trdi pooblaščeni upravitelj Giuseppe Bono - Leto 2015 zaključili z izgubo 175 milijonov evrov - Perspektive v Avstraliji Kljub izgubi v lanskem letu (minus 175 milijonov evrov) je bil pooblaščeni upravitelj grupe Fincantieri Giuseppe Bono na včerajšnji skupščini delničarjev zelo optimistično nastrojen. »Arhivirali smo največjo krizo svetovnega ladjedel-stva in svita se nam svetla prihodnost.« Pozitivnih točk v njegovem poročilu ni manjkalo. Fincantieri ima naročila za 10 milijard evrov, to je skoraj enkrat več kot leto prej. V bistvu ima zagotovljena dela vse do leta 2020 in zadnje ladje, ki jih ima sedaj v zakupu, bo izročila v obdobju 2025-2026. Lani opravljeno delo je bilo vredno 15,7 milijarde evrov, to je skoraj 6 milijard več kot leto prej. Največjo »hibo« predstavlja lastništvo 55-odstotnega deleža norveške grupe Vard, ki je - zaradi krize v naftnem sektorju - zabeležila lani 37 milijonov evrov izgube. Prisotnost Fincantierija v tej grupi pa je po oceni pooblaščenega upravitelja Bona »strateškega pomena«, predvsem zaradi dveh »njenih« ladjedelnic v Romuniji, ki naj bi postali v perspektivi zelo konkurenčni. Bono je med svojim poročilom omenil nov adut Fincantierija: družba so- Fincantieri ima naročila za gradnjo ladij do leta 2025 katia bonaventura deluje na razpisu v Avstraliji za gradnjo devetih vojaških fregat. »Program je vreden 25 milijard evrov, konkurenta Fin-cantierija sta angleški Bae Systems in španska Novantia, a Bono je prepričan: »Z mano je zmaga zagotovljena. Pripravljen sem vkleniti se za dosego cilja,« se je po skupščini pošalil z novinarji. Pooblaščeni upravitelj se je obregnil tudi ob proizvodnost. »Naši uslužbenci prejemajo povprečno 30 odstotkov več kot drugi kovinarji, število delovnih ur pa je nizko, proizvodnja pa je padla za kakih 20 do 30 odstotkov v primerjavi s proizvodnostjo v osemdesetih letih preteklega stoletja,« je nakazal argument, ki go- tovo ne bo preveč všeč sindikalnim organizacijam. Skupščina je soglasno odobrila obračun 2015. Po predvidevanjih je bil Giampiero Massolo imenovan za novega predsednika (namesto Vincenza Pe-troneja), ki bo vodil nov osemčlanski upravni svet. 6 Četrtek, 19. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Med sodelujočimi evropskimi mesti je tudi Trst Projekt Fiesta za varčevanje z energijo Spodbujanje izboljšanja energetske učinkovitosti je med glavnimi vodili tržaške občinske uprave. To spodbuja prek širjenja informacij, a tudi prek sodelovanja pri neobičajnih pobudah, kot so loterije ali celo ustanavljanje lokalnih nakupovalnih skupin. S tem se ukvarjajo pobudniki evropskega projekta Fiesta (Family Intelligent Energy Saving Targeted Action), ki so pred enim letom poskrbeli za pilotno pobudo, katere namen je spodbujanje varčevanja z energijo v družinah, kar je okolju prijazno in prispeva med drugim k zmanjšanju stroškov. V evropskih mestih, ki sodelujejo pri pobudi in med katerimi je tudi Trst, so že odprli številna okenca, kjer lahko družine dobijo brezplačne informacije glede varčevanja z energijo. Zdaj pa so začeli tudi prirejati loterije, namenjene vsem udeležencem. Na seznamu so bogate nagrade, od koles na električni pogon do okolju prijaznih televizorjev in bele tehnike. Obračun prvega leta je pozitiven: v petih sodelujočih državah (Italija, Španija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper) so opravili 506 informativnih srečanj z družinami, 100 delavnic za dijake, stanovalce in inštalaterje ter priredili 11 loterij. Do zaključka projekta leta 2017 so na programu še mnoge druge pobude. Med prvimi mesti v Italiji, ki so za- čela sodelovati, so Forli, Ravenna in Trst. V teh mestih so odprli okenca, kjer nudijo brezplačno svetovanje družinam, ki nameravajo varčevati z energijo. Srečanja je še mogoče rezervirati prek spletne strani http://www.fiesta-audit.eu, prek telefona ali neposredno na okencih Fiesta. Projekt Fiesta vodi na evropski ra- trst - Intervjuji z županskimi kandidati Carini: Trst evropsko mesto ali pa furlanska vasica? Dovolj je s staro politiko in starimi politiki. Trst potrebuje nove in sveže sile, ki bodo odtujene od strank, občinska uprava pa posebne resorje za reševanje specifičnih problemov. Potrebni so občinski odborniki, ki se bodo ukvarjali s težavami mladih, začenši z vprašanjem t.i. movide oziroma večerne zabave. Sploh je treba skrbeti za razvoj mesta, glede sodelovanja z okoliškimi občinami pa mora biti poudarek na ustanovitvi mestne občine, ker bo Fur-lanija drugače požrla Trst. To je mnenje županskega kandidata nestrankarske liste Startup Trieste Fabia Carini-ja, ki obenem opozarja, da je nujno segati po evropskih finančnih sredstvih. Dolgo let ste bili zaposleni kot novinar pri deželni upravi in tudi predsednik Bavisele. Kako je prišlo do županske kandidature? Iz poslovnih razlogov sem 16 let sobival s politiko in politiki, in sicer v deželnem tiskovnem uradu. Zavedel sem se, da je čas, da »upokojimo« to staro strankarsko oz. koalicijsko politiko. V obdobju, ko levice in desnice ni več in so ideologije zastarele, politiki pa jih izkoriščajo izključno v volilne namene, je nujna pragmatična politika, ki sloni na meritokraciji, na načrtih in osebah. Če projekt je dober in v skupno korist, ni pomembno, kdo ga predlaga, pomembno je ga izvajati. Zato so potrebne sposobne osebe, ki bodo delale v skupini in izvajale te projekte. To je zadnja priložnost za Trst, da se spet postavi na noge in postane eno izmed glavnih evropskih mest. Drugače bo postal furlanska vasica. Kakšni so torej vaši prednostni načrti za Trst? Najhujši problem v mestu je nedvomno brezposelnost. Po njem so na Fabio Carini fotodamj@n prvem mestu težave mladih, ki niso prihodnost, ampak so sedanjost. Zato potrebujemo njihove ideje, dinamičnost in željo po sodelovanju v družbi. Kdor ima več izkušenj, mora torej prisluhniti mladim in skupaj z njimi graditi prihodnost mesta. Zato nameravam tudi ustanoviti občinsko odborništvo za mlade, ki bo nudilo pomoč tako študentom kot podjetnikom prek spodbujanja podjetniških mrež ali odpiranja inkubatorjev v nekaterih izmed mnogih zapuščenih praznih hal. Poleg odborništva za mlade ste že predlagali mnoga nova »posebna« odborništva, kot je tisto za t.i. movido. Tako je. Število odborništev vsekakor se ne bo povečalo, morda jih bo celo manj. Bistvo pri tem je, da morajo biti resorji aktualni oz. da odgovarjajo potrebam, ki jih imajo ljudje v tem obdobju. Odborništvo za movido se lahko zdi lahkotna zamisel, a ni tako. To bo namreč po eni strani način za spodbujanje rasti krajevnega gospodarstva in turizma ter po drugi za zagotavljanje varnosti prebivalcev in zaščito zdravja mladih. Odbornik se bo namreč ukvarjal z več vprašanji, od trgovine do urbanistike, okolja, zdravja in sociale ter bo v stalnem stiku z lokalno policijo. Lokali, ki bodo upoštevali pravila in skrbeli za čistočo, pa bodo plačevali manj davkov. Pomoč bomo nudili tudi podjetnikom, ki bodo vlagali v periferijo. Po periferiji so okoliške občine. Kakšno bo sodelovanje z njimi? Ali podpirate medobčinske zveze? To je le zadnja od norosti te deželne uprave. Dežela FJK je izdelala reformo, ki ločuje namesto združevati in ne upošteva identitet. To velja še zlasti na Tržaškem. Dežela za Trst ni priložnost, ampak breme. Furlanija bo pokradla vse tržaško bogastvo, od zdravstva do javnega prevoza in turizma. Kaj je treba storiti? Ustanoviti je treba mestno občino. Kraški prebivalci upravičeno nasprotujejo zvezi, ker bi jih Trst požrl. Mestna občina bo omogočala iskanje finančnih sredstev v Bruslju in neposreden dialog z Rimom brez potrebe po dogovarjanju z deželo, ki danes zadržuje denar in odloča o financiranju. Kakšno vlogo ima v prihodnosti Trsta škedenjska železarna? Zupan mora storiti vse, da se ukine ta agonija. Koksarno in plavž je treba zapreti, ker je nemogoče izboljšati pogoje. Bojim se, da bo tudi skupina Arvedi zapustila Trst, ko bo unovčila vsa javna finančna sredstva. To je skratka le zadnja goljufija na račun Trsta. Aljoša Gašperlin Volitve 2016 vni raziskovalni center AREA na Padri-čah. Pri njem sodeluje 14 mest z več kot 50.000 prebivalci, vrednost projekta pa je približno 2,4 milijona evrov. Okence v Trstu so odprli v Ul. della Procureria št. 2/A (v uradu za stike z javnostmi) in je odprto ob ponedeljkih od 14.30 do 17. ure in ob četrtkih od 9. ure do 12.30. Za informacije tel. št. 0406758336. trst - Odločitev deželnega sveta Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 23. ure V nedeljo, 5. junija in za morebitni drugi volilni krog v nedeljo, 19. junija bodo volišča odprta od 7. do 23. ure. Tako je včeraj na predlog Forza Italia soglasno odločil deželni svet, ki je torej za dve uri podaljšal odprtje volišč. Sprva je namreč deželna vlada sklenila, da bodo volišča odprta od 8. do 22. ure. V tržaški občini bodo volivci prejeli dve glasovnici: oranžne barve za župana in občinski svet ter ciklamne barve za rajonske svete. V Miljah pa le glasovnico za neposredno izvolitev župana in občinskih svetnikov. V Trstu bo mogoče prekrižati simbol z imenom in priimkom župana. Volivec ob tem lahko prekriža tudi simbol stranka in ob tem napiše eno ali dve preferenci za kandidate za občinski svet. Če se odloči za dve preferenci, ju mora obvezno oddati moškemu in ženski tako, da napiše njuna priimka. Obstaja tudi možnost tako imenovanega ločenega glasovanja (v it. voto dis-giunto) Volivec lahko glasuje za županskega kandidata in za listo, ki podpira drugega kandidata. Volilni zakon to omogoča le v Trstu, v Miljah, ki ne dosegajo 15 tisoč prebivalcev, pa ne. Cosolini, Repini in Iscra danes na sedežu inštituta SLORI Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini bo danes ob 15.30 na pobudo slovenske komponente Demokratske stranke obiskal sedež raziskovalnega inštituta SLORI. Cosolini bo v spremstvu kandidatov za tržaški občinski svet Valentine Repini in Mateja Iscre ter koordinatorja slovenske komponente DS Stefana Ukmarja. Na srečanju bo med drugim govor o vključitvi tržaške občinske uprave v postopek za vrnitev Narodnega doma, kot je to predvideno v Cosolinijevem volilnem programu. Podobno srečanje bo v ponedeljek, 23. maja, ob 16. uri na sedežu SDGZ, kjer bo govor o gospodarskem razvoju in priložnostih za slovenska podjetja. Grim: Staro pristanišče predstavlja prihodnost Trsta Staro pristanišče predstavlja po mnenju Demokratske stranke prihodnost Trsta, medtem ko sploh ni jasno stališče desne sredine; usoda stare luke je v primeru zmage Roberta Dipiazze pod velikim vprašajem. To poudarja deželna tajnica DS in kandidatka za tržaški občinski svet Antonella Grim, ki je s pokrajinskim tajnikom Neriom Nesladkom včeraj predstavila strateške smernice DS za razvoj starega pristanišča. Menis (G5Z): Prvi ukrepi glede železarne že konec julija Prvi ukrepi glede železarne bodo mogoči že konec julija, komaj bo sestavljen novi tržaški občinski svet. To je izjavil županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis na srečanju s predstavniki Odbora 5 december. Menis je tudi zagotovil, da bo v primeru izvolitve zahteval spremembo okoljskega dovoljenja AIA. Drevi srečanje s poslancem SEL Arturom Scottom V baru Sting/4 Continenti na Velikem trgu 3 bo drevi ob 20. uri srečanje z vodjo parlamentarne skupine SEL v poslanski zbornici Arturom Scottom, ki bo podprl kandidate te stranke v okviru levosredinske koalicije, ki podpira Roberta Cosolinija. Kandidati občanske liste Un'altra Trieste Popolare Kandidati občanske liste Un'altra Trieste popolare se bodo srečali z občani danes ob 10. uri na Ponterošu, ob 16. uri pa pri Trgu Bonifacio. Županska kandidatka Uatp Alessia Rosolen se bo zvečer ob 19. uri udeležila večerje v zavodu za slepce Rittmeyer. Jutri bodo predstavniki Uatp ob 10. uri na Šentjakobskem trgu, ob 16. uri pa v Ul. Dante. Ob 18. uri bo javno srečanje v hotelu Savoia Excelsior. Nicola Sponza (Združeni za Trst) v Križu Kandidat Združenih za Trst Nicola Sponza se bo danes ob 20. uri srečal s krajani v gostilni Bita v Križu (na nekaterih vabilih je bila navedena 19. ura). KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO TRŽAŠKI OBČINSKI SVET I r r Andrej Cunja (Insieme per Trieste) Občina Trst obsega 40 odstotkov tržaške pokrajine in v njej živi 87 odstotkov prebivalstva: jasno je, da ob takšnih razmerjih upravljanje tržaške občine ima močan vpliv na širše ozemlje. Za celotno slovensko narodno skupnost ne more biti torej vseeno, kdo vodi glavno mesto: ne da bi šli preveč nazaj v čas, je dovolj, da iz našega vidika primerjamo upravljanje Roberta Dipiazze in Roberta Cosolinija. Samo po sebi umevno je, da se vsakdo, ki mu je pri srcu naša bodočnost, ob prihajajočih volitvah maksimalno angažira za potrditev nam naklonjene koalicije oziroma za Cosolinijevo zmago. Ostale opcije - seveda če upoštevamo le tiste, ki imajo dejanske možnosti za končno uveljavitev - bi bile za našo skupnost porazne. Po štirih letih odborništva v devinsko-nabrežinski občini sem si nabral še kar administrativnih in političnih izkušenj, ki jih dajem rade volje na razpolago ob tej volilni priliki; z veseljem sem torej sprejel kandidaturo na občanski listi Insieme per Trieste con Cosolini - Skupaj za Trst s Cosolinijem. Od slovenskih volivcev pa računam, da bodo tako kot v Devinu Nabrežini pred štirimi leti strnjeno šli na volišča in zavedno odločali o smeri lastnega razvoja. Kandidat Andrej Cunja podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Cosolinija. Tatjana Gregori (Gibanje 5 zvezd) Rodila sem se pred 31 leti v Trstu, kjer tudi živim. Od očeta Štefana - prepričanega komunista - sem prevzela načela, kot so resnost, volja do dela, iskrenost in spoštovanje do vseh. Slovenske šole, od otroškega vrtca do šole Srečka Kosovela, so mi dale solidne temelje za uveljavljanje samostojne osebnosti. V Gibanju petih zvezd sem prepoznala vrednote, ki so mi lastne, odkar sem morala v življenju sprejeti tudi neljube odločitve, ki so me nekoliko osamile. V primeru izvolitve se bom zavzemala za tiste, ki v naši skupnosti predstavljajo bolj ranljive kategorije. To so starostniki, gibalno prizadeti ali kdorkoli trpi zaradi različnih težav. Dovzetna bom za pomoč vsem, ki bodo potrebovali pomoč in bom pripravljena pomagati v mejah mojih sposobnosti. Rada bi izpostavila željo po stvarnem opravljanju takih nalog v korist naše skupnosti s podlago lastnih prepričanj in brez prikritih ciljev. Borila se bom proti nepoštenosti in poimensko razkrila vsakogar, ki bo hodil ali samo stopal stranpoti. Kandidatka Tatjana Gregori podpira županskega kandidata Gibanja 5 zvezd Paola Menisa. / Primorski TRŽAŠKA Četrtek, 19. maja 2016 7 trst - Razprava ob 15-letnici zakona št. 38 na sedežu Italijansko-slovenskega središča Zaščitni zakon deli optimiste in črnoglede Petnajst let po sprejetju zakona št. 38 iz leta 2001, zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, so mnenja o samem zakonu in njegovem izvajanju deljena. To je jasno prišlo do izraza na srečanju, ki sta ga v sredo na sedežu v Ulici Valdirivo priredila Italijansko-slovensko središče in Odbor za mir in sožitje Danilo Dolci. Gostitelj Luciano Ferluga je spomnil, da je center v Ulici Valdirivo pred desetletji s tečaji slovenskega jezika, ki se nadaljujejo še danes, opravljal pionirsko delo. Opozoril je, da je prihodnost Trsta lahko samo večjezična. Srečanje, ki je potekalo v italijanskem jeziku in na katerem se je zbralo tudi več kandidatov na občinskih volitvah, je vodil zgodovinar Jože Pirjevec, ki je svoje mnenje o zaščitnem zakonu strnil v »prepozno in premalo«. »Zakon, ki je bil sprejet z več desetletno zamudo, je dejansko legaliziral neke vrste apartheid, saj v središču Trsta ni videti slovenskih napisov,« je bil radikalen. Priznal je, da se nekaj počasi spreminja, »a izgubljenega časa se ne da nadoknaditi«. Fulvio Camerini se je Pirjevcu zahvalil za »nekoliko črnogled uvod« in poudaril, da so »pravice slovenske manjšine del moje kulture«. Zato se je takrat kot senator v prvi liniji zavzel za sprejetje zakona. »Dimitrij Volcic mi je razlagal, da se je v 30 letih nakopičilo 52 zakonskih osnutkov na to temo, a so se vsi izjalovili.« Na sprejetje tokratnega besedila je vplivalo veliko političnih in drugih dejavnikov, tudi tržaški škof je javno izrazil svojo naklonjenost. Camerini je trdno prepričan, da so bili na področju sožitja v zadnjih 1520 letih narejeni veliki koraki, kritike pa je spomnil, v kakšnem ozračju je bil zakon sprejet: desnica je vložila 1500 popravkov, poslanec Roberto Menia pa je trdil, da postopek napreduje pod vplivom »arogantne Republike Slovenije« in da bo tak zakon »ranil Italijane z obmejnega območja«. Danes takih stališč ni več slišati, v prihodnosti nas čakata samo sodelovanje in sožitje, je ocenil Camerini. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da to ni zakon za neko jezikovno skupnost, temveč zakon, ki prinaša demokracijo na to zemljepisno območje. »Seveda se ne moremo vsi strinjati z vsem, ampak vemo, da ko tisti zakon ne bi šel takrat skozi, bi nanj še dolgo čakali.« Pavšič je opozoril, da je zakon prvič združil pod Ni ga na svetu zakona, ki ne bi bil sad kompromisa isto streho Slovence iz treh pokrajin, kar je najbolj pomembno za rojake iz videm-ske pokrajine. »Res je, z izvajanjem nekaterih določil zamujajo - ponekod na področju vidne dvojezičnosti, glede slovenskega oddelka na konservatoriju Tartini ter vračanja Trgovskega in Narodnega doma,« je dejal. A prav z domovi dobro kaže, tako v Gorici kot v Trstu se marsikaj premika. Pavšič meni, da morajo biti Slovenci čim bolj prisotni v tržaškem mestnem središču, pri čemer morajo sodelovati z italijanskimi someščani. Stojan Spetič se je najprej spomnil pokojnega Domenica Masellija, poročevalca v poslanski zbornici, ki je prispeval veliko. »Takrat smo izkoristili trenutek in celo vrsto ugodnih okoliščin: leva sredina je sodelovala s komunisti, Slovenija se je bližala vstopu v Evropsko unijo (prav zaradi tega se je Italiji mudilo zapreti poglavje slovenske manjšine, da ne bi vplivalo na pristopna pogajanja). Sklenjena je bila cela vrsta kompromisov: z delom desne sredine (desničarji so na »izdajalca« Carla Gio-vanardija celo metali kovance); v sami levi sredini; na krajevni ravni, kjer je župan Z leve: Miloš Budin, Stojan Spetič, Rudi Pavšič, Fulvio Camerini, Jože Pirjevec, Walter Bandelj in Samo Pahor v centru v Ulici Valdirivo fotodamj@n Riccardo Illy uveljavil načelo, da mora vsak posameznik zaprositi za dvojezično osebno izkaznico. Glavna šibkost zaščitnega zakona je po Spetičevem mnenju prav ta, da morajo Slovenci zaprositi za svoje pravice, kar zmanjšuje število koristnikov. Načelo, da nekatera določila ne smejo težiti na državno bilanco, pa so po njegovem mnenju nesmiselna. Ob koncu je spomnil, da novi volilni zakon ne spoštuje pravice do zastopstva v parlamentu: skoraj gotovo Slovenci ne bodo imeli zastopnika niti v zbornici niti v okrnjenem senatu, ki bo pristojen za manjšine. Miloš Budin je opozoril, da na svetu - niti v diktatorskih režimih - ni zakona, ki ne bi bil vsaj delno sad kompromisov. Vprašal se je raje, kako lahko izmerimo, ali je slovenska identiteta v Italiji napredovala ali pa nazadovala. Glavno merilo so šole: kdor se šola v slovenskem jeziku, bo jutri nosilec te identitete. Podatki kažejo, da se je šolska populacija v šolah s slovenskim učnim jezikom v razmerju s prebivalstvom povečala. »To ni neposreden učinek zakona, temveč vse večjega medsebojnega spoštovanja, h kateremu smo pripomogli vsi,« meni Budin. Predsednik SSO Walter Bandelj je priznal, da je treba v politiki vsak cilj zasledovati s kompromisi, »žal tudi ko je govor o pravicah«. »Italija je Slovencem priznala nekaj pravic šele dobrih 50 let po koncu vojne, razna določila pa se še ne izvajajo,« pri čemer je izpostavil položaj beneških Slovencev, ki so včasih še vedno na udaru. Pirjevec je Sama Pahorja »serviral« kot sklepno poslastico. Pahor je zatrdil, da je zakon 38 zelo slab: »Krivi pa so naši Slovenceljni. Imeli smo vsa potrebna orodja, a jih nismo hoteli izkoristiti«. Citiral je razsodbe ustavnega sodišča, ki jih je sam dosegel in opredeljujejo minimalno raven zaščite slovenskega jezika ter jamčijo pravico do uporabe slovenščine v odnosu z vsemi javnimi upravami. »Zakon 38 je pod minimalno ravnijo zaščite. Te tri razsodbe ustavnega sodišča nakazujejo zakonodajalcu, kako naj ravna. Kdor je pripravil zakon, se je na to požvižgal, zakon pa je povsem protiustaven, saj omejujejo celo vrsto že prej priznanih pravic.« Aljoša Fonda Danes spet med vrtnicami V svetoivanskem parku bo danes že tretje srečanje v okviru uspešne prireditve Vrtnice knjige glasba vino, ki jo organizira vrtnarska zadruga Monte San Pantaleone v sodelovanju s tržaško univerzo. Ob 9.30 je predviden sprehod med vrtnicami z psihiatrom Ma-riom Novellom, ki bo udeležencem predstavil zgodovino razvoja psihiatrije (tudi ob 15.30). Ob 11. uri bo docent fitoterapije Roberto Della Loggia predaval o debelosti in zdravstvenih težavah, ki so z njo povezane, ob 12. uri pa bo tekla beseda o podjetnih ženskah z Giovanno De Gavardo, ki se je preizkusila na področju zdravega in uravnovešenega gostinstva. Ob 13. uri bo čas za piknik na travniku s ponudbo Genuino naturalmente fast food (8 evrov). Popoldan bo posvečen pogovoru o vrtnicah (ob 17.15), glasbi s pripovedjo irančana Fuada Ahma-duanda (ob 18. uri) in še z novinarko Barbaro Schiavullu, ki se bo v pogovoru z docentom Diegom Abenantom spominjala 15-letnice terorističnega napada 11. septembra. Aperitiv bo ob 19.15 ponudila kmetija Škerlj iz Saleža, sledila bo večerja v rožniku. Vodeni ogled sežigalnice Podjetje AcegasApsAmga v sodelovanju z miramarskim morskim rezervatom vabi jutri na vodeni ogled sežigalnice v Ulici Errera. Občani bodo spoznali, kam gredo odpadki in se zamislili o tem, koliko jih gospodinjstva ustvarjajo. Ure obiska nam niso sporočili; ker pa je treba svojo udeležbo predhodno najaviti, dajte še danes zavrteti tel. št. 040-224147 (od 10. do 13. ure). sv. ivan - Od jutri v galeriji Mini Mu Groteskni Purgajev glavonožec Razstavo prireja Združenje Juliet v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota - Gregor Purgaj, »optimist brez razloga« Groteskni glavonožec, človek-rastlina, ki postane junak, ker je predstavljen kot antijunak; ni močan, bojevit in vseveden, ampak krhek in ranljiv, je prebivalec Platonovega tuzemskega sveta večnega staranja in minevanja, vendar ob tem spoznanju ni niti najmanj zagrenjen, ampak hoče ostati to, kar je. To nenavadno bitje je glavni nosilec dogajanja na slikah Gregorja Pur-gaja, slikarja iz Murske Sobote, ki se bo jutri predstavil v galeriji Mini Mu v sve-toivanskem parku. Razstava, ki bo odprta ob 18. uri, je sad sedaj že utečenega sodelovanja med združenjem Juliet in Galerijo Murska Sobota. Gregor Purgaj slika v slogu Street Arta, vendar domača Murska Sobota je premajhna in nima dovolj lokacij za tako poulično umetnost. Zato Pur-gaj praviloma slika na platnih, ki mu imitirajo stene, so mobilna in začasno lahko zasedejo kakršen koli prostor, tudi sorazmerno majhno galerijo kot je svetoivanska Mini Mu. Kot je zapisal ravnatelj Galerije Murska Sobota Robert Inhof, ki bo umetnika predstavil, je Gregor Purgaj »optimist brez razloga«. Njegov svet »je optimističen, ne da bi pri tem zapadel v metafizični solipsizem, po katerem je jaz edina resnično obstajajoča realnost, medtem ko so zunanji svet in ostali ljudje zgolj reprezentacije tega jaza in nimajo svoje lastne neodvisne eksistence«. Po kritikovi oceni »se Purgaj zaveda, da v današnjem glasnem in razdražljivem svetu, kjer je vsak po svoje lahko vsakodnevno užaljen in sprovociran do kosti, ni večje provo-kacije, kot je zmaga kreativnosti nad destrukcijo, mira nad nemirom in razuma nad norostjo. To pa je izjemno zahtevna in težka provokacija, pred ka- tere uresničitvijo marsikdo omaga in se raje bolj udobno tolaži z basensko metaforo kislega grozdja. Francisco Goya je na svojo znamenito grafiko napisal: »Ko razum spi, se rojevajo pošasti«. Iz česa pa se rojevajo pošasti? Iz dolgčasa. In to ve tako Purgaj, kakor to vedo tudi vsi tisti, ki jim je njegovo ustvarjanje blizu«. Gregor Purgaj (letnik 1981) živi in ustvarja v Murski Soboti in je po izobrazbi cvetličar, kot grafični oblikovalec pa soustvarja pri prekmurski neodvisni glasbeni založbi God Bless This Mess Rec. Purgajeva dela bodo na ogled do 11. junija, galerija pa je odprta v ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delo Gregorja Purgaja trst - Danes v Tržaškem knjižnem središču Kava s kriminalko Elene De Vecchi Elena De Vecchi Stand) moriti Danes zjutraj bo v Tržaškem knjižnem središču izredna kava s knjigo, katere gost bo tržaška pisateljica in raziskovalka Elena De Vecchi, avtorica kriminalnega romana Stanca morta. Gre za avtoričin knjižni prvenec, ki pa kaže na suvereno in spretno pripovedno zgradbo, kateri niso tuji ne meditativni zasuki ne humorni toni. Elena De Vecchi je svojo detektivsko zgodbo postavila v obmejni goriški prostor, saj primer izginule Emme Torriani skupaj raziskujejo tako novogoriški kriminalisit kot goriški ko-misariat, poda pa se tudi v Vipavsko do- lino in na tržaški Kras, da bi inšpektorja Kaucich in Devetak s svojimi pomočniki našla rešitev zagonetnega primera. Elena De Vecchi je po diplomi iz klavirja in umetnostne zgodovine delala kot učiteljica, zdaj pa se profesionalna ukvarja z raziskovanjem. Je tudi avtorica več kratkih zgodb, za katere je žela vrsto nagrad. O romanu se bo na kavi s knjigo z avtorico pogovarjal pisatelj Dušan Jelinčič. Srečanje bo v slovenščini in italijanščini. Kava v TKS na Trgu Oberdan se bo začela ob 10. uri. 8 1 4 Sreda, 18. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji ZAHODNI KRAS - Pred dnevi namestili nove table Prosek: v vaškem jedru hitrost le do 20 km na uro Občinska uprava ustregla zahtevi domačinov po večji varnosti V zgodovinskem jedru Proseka lahko vozila vozijo s hitrostjo do največ 20 kilometrov na uro, tovornjakom s težo nad 2 toni in pol pa je vožnja po ozkih vaških ulicah sploh prepovedana. Tako ukazujejo nove cestne table, ki jih je ta teden ob vhodih v zgodovinsko središče Proseka dala namestiti tržaška občinska uprava. Table so bile nameščene pri Društveni gostilni ob ozki ulici, ki pelje do trga pred cerkvijo vaškega patrona, nato v križišču, kjer se zraven Soščeve hiše odcepi cesta za Devinščino. Tu tabla opozarja, da je dostop tovornjakom dovoljen le za 50 metrov, do bližnje Nove table na Proseku o omejitvi hitrosti v vaškem središču in prepovedi vožnje težkih tovornjakov fotodamj@n trgovine z jestvinami. Podobne table stojijo tudi ob vhodu v vaško središče z Devinščine. Nad znakom o omejitvi hitrosti do 20 kilometrov na uro je nameščen drug moder kvadratasti znak z otroki in žogo, ki opozarja voznike naj bodo pazljivi na igre najmlajših. Z namestitvijo novih omejitvenih tabel je bilo zadoščeno zahtevi vašča-nov po povečanju varnosti v zgodovinskem jedru. O njej je bil večkrat govor na sejah zahodnokraškega rajonskega sveta in na javnih srečanjih na to temo z občinskimi upravitelji. Domačini so se hudovali zaradi previsoke hitrosti, s katero so peljali avtomobili, pa tudi tovorna vozila, po ozkih vijugastih ulicah. Nekateri stanovalci so celo zahtevali, naj občina odredi prepoved vožnje po tistem območju, z izjemo tam bivajočih. Ko pa jim je občinska odbornica za urbani-stiko in promet Elena Marchigiani na javnem srečanju sporočila, da bi moralo, po veljavnih prometnih normah, zaprtje za promet obveljati za vse, tudi za stanovalce, so pristali na »soft« varianto, omejitev hitrosti in prepoved vožnje težkih tovornih vozil v vaškem jedru. (mk) GABROVEC - Od srede spet odprta cesta med Gabrovcem in Saležem gm • v • «v ■ • viv v Širše in varnejše križišče Dela so trajala mesec dni - Cesto so morali razširiti in namestiti potrebne stranske ograje Od srede je cesta, ki povezuje Ga-brovec s Saležem ponovno odprta. Dela za ureditev križišča za Zgonik so se namreč po enem mesecu (veliko pred predvidenimi, sicer res pretiranimi tremi meseci ... ) zaključila. Tržaška pokrajina je pred iztekom mandata poskrbela za ureditev nevarnega, zelo ozkega križišča: cesto so morali v ta namen razširiti in utrditi, ob njen rob pa so na obeh straneh namestili potrebne obcestne ograje, ki jih doslej ni bilo. V prihodnjih dneh bodo poskrbeli še za vse potrebne smerokaze. Pa še to naj zabeležimo: Pokrajina Trst je ob gradbišče namestila table o obvozu oz. o zaprti cesti izključno v italijanskem jeziku. Iz zgoniške občinske uprave so nekajkrat opozorili na pomanjkljivost, vendar se kljub temu nič ni spremenilo ... (sas) Na križišču manjkajo samo še smerokazi BAZOVICA - Jutri v dvorani športno-kulturnega centra Zarja Fantje pojejo na vasi Sodelujejo zbor Vasilij Mirk, oktet Aljaž, vokalna skupina Goldinar in domača moška vokalna skupina Lipa Moška vokalna skupina Lipa se pripravlja na vsakoletno, maratonsko pevsko revijo moških zborov Fantje pojejo na vasi. 12. izvedba priljubljenega srečanja brez meja bo jutri ob 20.30 v dvorani športno-kulturnega centra Zarja v Bazovici. Letos pričakujejo tri gostujoče skupine: moški zbor Vasilij Mirk, oktet Aljaž in vokalno skupino Goldinar. Za dodatne začimbe bo poskrbelo povezovanje Evgena Bana. Spored bo kot vedno za vse okuse: slovenske podoknice in ljudske ljubezenske pesmi, strastne dalmatinske melodije, pop skladbe, pa še kanček ek-sotike bodo pobožali dušo poslušalcev z vsemi barvami, ki jih premorejo moški glasovi v komornih in večjih zborovskih zasedbah. Iz Slovenije prihaja oktet Aljaž (vodi Matej Lazar), ki bo ob tej priložnosti naravnan bolj popevkarsko in pri- kupno sentimentalno, zelo raznolik pa bo program skupine Goldinar, ki združuje pevce s Postonjskega in Pivškega pod mentorstvom Mihe Boleta. Zbor Vasilij Mirk je dolgoletni zamejski zbor, katerega korenine segajo v 19. stoletje in ga zdaj vodi Goran Ruzzier. V svojem programu za sobotni koncert ne bo pozabil na domače ustvarjalce. Kraške, mehiške, ciganske in slovenske pesmi pa bodo obarvale program gostiteljev, skupine Lipa, ki bo pela pod vodstvom Anastasije Purič in se bo hkrati trudila za potek celotne prireditve, sprejem gostov in presenečenja za publiko, saj bodo ob tej priložnosti, javno predstavljeni videospoti, ki jih je skupina pripravila v sklopu svojega projekta Valkamen o glasbi severnega Jadrana. Revija Fantje pojejo na vasi spada v Teden ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. (rop) Včeraj danes M Izleti BAR SIRENA V BARKOVLJAH išče natakarico/ja in pomoč v kuhinji. Pokličite na 388-1628305. fotodamj@n Danes, PETEK, 20. maja 2016 BERNARD Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 19.07 in zatone ob 5.33. Jutri, SOBOTA, 21. maja 2016 FENIKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1009,6 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, veter 10/18 km na uro jugovzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C. OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Luž-nica. Vpis in info na tel. št.: 3479322123. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija. SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. S Poslovni oglasi KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi danes, 20. maja, ob 20.30 v društvene prostore na večer Zapojmo pesmi o svobodi Nastopajo Marjetka Popovski, pevska skupina Cvet v laseh in ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. E Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439. KMEČKI TURIZEM LUPINC - Praprot je odprt v petek, soboto in nedeljo z vodenim ogledom parka Škaljunk. Tel. 040-200848. Bi Osmice 0 Mali oglasi V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968. LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333. PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 3331118664. PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah). PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142. STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. prej do novice CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta pri Branovih odprla osmi-co David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. Loterija 19. maja 2016 Bari 15 50 6 38 83 Cagliari 69 51 59 81 78 Firence 55 31 10 11 60 Genova 38 87 50 63 28 Milan 1 57 82 69 76 Neapelj 74 67 47 61 68 Palermo 67 2 28 25 75 Rim 48 47 61 2 80 Turin 14 50 76 10 67 Benetke 15 48 32 75 81 Nazionale 86 62 79 26 16 Super Enalotto Št. 60 15 39 54 62 71 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 392 dobitnikov s 4 točkami 15.008 dobitnikov s 3 točkami 258.659 dobitnikov z 2 točkama Superstar 74 jolly 60 87.316.990,52 € --€ --€ 54.314,86 € 418,95 € 33,17 € 5,99 € 30 www.primorski.eu Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 41.895,00 € 200 dobitnikov s 3 točkami 3.317,00 € 3.097 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 21.874 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.432 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 22. maja 2016 9 Vsi pri ZSŠDI pozdravljamo novega športnika Aleksandra Doljaka Odborniku Denisu in Elen želimo čim več mirnih noči. ¿1 Čestitke Naš košarkar Denis se z Elen veseli rojstva malega ALEKSANDRA. Iskreno čestitajo vsi Sokolovci. [I] Lekarne Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Istrska ulica 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Pericle il nero«; 18.30 »Un bacio«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Premio Minotaurus«; 20.30 »Categoria ama-toriale«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »La sposa bambina«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 17.25 »Angry Birds (sinhr.); 16.15 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 16.20 »Izdajalec po naši meri«; 16.30 »Materinski dan«; 17.15, 20.00, 22.25 »Možje X: Apo-kalipsa«; 18.15, 21.00 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 21.15 »Planet samskih«; 18.20, 20.50 »Prava fanta«; 19.20 »Psi brezčasja«; 18.30, 20.30, 22.45 »Sosedi 2«; 20.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 15.30 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Možje X: Apokalipsa 3D«. NAZIONALE - 16.40 »Il libro della giungla«; 18.30, 20.10, 22.15 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 18.40, 20.20, 22.10 »The Boy«; 16.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.15, 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15, 20.10, 22.10 »My father Jack«; 16.40 »Mortadello e Polpetta«; 18.20 »Il regno di Wuba«; 21.20 »Queen: A night in Bohemia«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.55, 20.45, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Il libro della giungla«; 20.50 »X-Men: Apocalisse 3D«; 16.30, 18.35, 19.20, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 17.00, 19.15, 21.30 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 16.40 »Mortadello e Polpetta«; 18.40, 22.10 »The Boy«; 16.30, 18.40 »Tini -La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.40 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del denaro«; Dvorana 3: 16.45 »Tini - La nuo-va vita di Violetta«; 17.40, 20.30, 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »La pazza gioia«; Dvorana 5: 18.30, 20.15 »The Boy«. □ Obvestila SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost danes, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev, kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni! OBČINA DOLINA vabi v soboto, 21. maja, na večerni brezplačni vodeni izlet iz ciklusa Pomlad v dolini Glinščice 2016: »Ob mraku med flišem in apnencem«. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Odhod ob 18.30 od gostilne v Dragi. Trajanje 3 ure. Prijave na tel. št. 040-8329231 (pon-pet 10-13), info@riservavalro-sandra-glinscica.it. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 21. maja, koncert v Izoli, ob 17. uri odhod avtobusa s Padrič. V torek, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert na notranjem dvorišču Univerze v Trstu. ZKB obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bonomea 265 - Opčine. Članom je tam na voljo brezplačno parkirišče. Obenem je na razpolago tudi brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje. DSI prireja večer na temo »Razmišljanje o monoteizmu z različnih bregov« ob izidu knjige Iztoka Simonitija »Deus vult«. Knjigo bo predstavila Meta Kušar, ki bo vodila tudi pogovor med avtorjem knjige in teologom Dragom Ocvirkom. V ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo fitosanitarnih sredstev v kmetijstvu, ki bo potekal v Trstu v sledečih dneh: 24., 25., 26., 30. in 31. maja, od 18.00 do 22.00. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, 040-566360. UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 24. maja, v prostorih KD I. Grbec«, Škedenjska ulica 124 ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin, v četrtek, 26. maja, zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj od petka, 27. maja, do ponedeljka, 30. maja, na prireditvenem prostoru »na Metežici« v Mačkoljah. Program: v petek, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sardoni Barcolani Vivi; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 31. maja, v sklopu pobude »Mačkolje - vas češenj« od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Kla-pa z Brega. Odprtje kioskov: petek, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljan-skem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru pri Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do pet- ka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. 0 Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 20. maja, ob 20.30 v društvene prostore na večer Zapojmo pesmi o svobodi. Nastopajo Marjetka Popovski, pevska skupina Cvet v laseh in ŽPZ Ivan grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo danes, 20. maja, na izredno kavo s knjigo. Gost srečanja bo tržaška pisateljica Elena De Vecchi, avtorica kriminalnega romana »Stanca morta«. Srečanje v slovenščini in italijnaščini bo vodil časnikar in pisatelj Dušan Jelinčič. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. GRUPPO ERMADA,OBČINA REPEN-TABOR in Zadruga Naš Kras vabijo v soboto, 21. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na otvoritev razstave Glas vojne v času miru. Sodelujeta MoPZ Farra d'Isonzo in MoPZ Kraški dom. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi na 12. revijo Fantje pojejo na vasi, ki bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Poleg VS Lipa bodo nastopali še MoPZ Vasilij Mirk, Oktet Aljaž in Vokalna skupina Goldinar. Večer bo povezoval Evgen Ban. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA »Z UL'CE« v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje vabi vse otroke na glasbeno-likovno delavnico »Čebelice, naše prijateljice« -v soboto, 21. maja, od 16.00 do 18.00 v prostorih Stare šole v Mačkoljah. Pobuda spada v sklop vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. V SOBOTO, 21. MAJA, ob 20.30 bo v cerkvi pri sv. Jakobu na sporedu drugi koncert niza: »Glasbeni večeri pri sv. Jakobu«. Nastopala bo sopranist-ka Ilaria Zanetti skupaj s komornim orkestrom Furlanije Julijske krajine, ki jo vodi Maestro Romolo Gessi. Na sporedu bodo skladbe Mozarta in Boccherinija. Koncert je del projekta komornega orkestra Furlanije Julijske krajine, ki ga financira Dežela FJK. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 25. maja, na kavo s knjigo ob 90-letnici Kosovelove smrti. Na srečanju z Matejo Kralj in Simonom Ka-stelicem bodo predstavili knjigo Odprto in ostale projekte odkrivanja Srečka Kosovela. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo nastopalo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaš-čani in prijatelji veselih polk in valčkov! SKD IN MEPZ FRAN VENTURINI od Domja vabita na koncert ob 20-letni-ci delovanja mešanega pevskega zbora. Zbor vodi Cinzia Sancin. Koncert bo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina v Dolini. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po-kroviteljstvon ZSKD in III rajonskega okraja vabi na 10-letnico delovanja otroškega zbora »An popodan u Kambrce« v petek, 27. maja, ob 19. uri. Sodelujejo: Glasbena Kambrca (vodi Tina Renar), mladinci Glasbene Kambrce (mentor Aleksandra Pertot), ŽVS Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot) in otroška dramska skupina (mentor Roberta Chissich). SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev v soboto, 28.maja, ob 17. uri. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.). NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Evge-na Dobrile darujeta Vida in Irena z družino 50,00 evrov za OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu. V spomin na Stankota Budina in Antona Kobala daruje družina Žigon 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na strica Stanka Budina darujeta Suzana in David z družinama 100,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Stanka Budina darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. 20.5.2015 20.5.2016 Kristina Ukmar por. Oberdank Naša ljubljena zvezdica, vedno si nam ob strani, tvoja luč nas vodi na življenjski poti in tvoj spomin živi trajno v naših srcih. Tvoja družina Nabrežina, Devinščina, 20. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Odbornici Eriki Junc in svojcem izražamo občuteno sožalje ob smrti dragega očeta Adija SKD Barkovlje 10 Petek, 20. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski trst, dolina, milje - Podeljevanje bralnih značk osnovnošolcem in nižješolcem Mali knjižni molji 4 V« • I •• vneto »požirajo« knjige Vzporedno s šolskim letom se v tem času izteka tudi sezona branja za Bralno značko. Mali knjižni molji so se skozi vse leto pridno trudili in redno prebirali knjige, »požirali« pravljice, pripovedi, pesniške zbirke in najrazličnejše čtivo ter si s tem zagotovili pomembno priznanje. Bralna značka si namreč od vsega začetka prizadeva, da bi med učenci in dijaki razvijala literarno pismenost in pri njih vzbudila ljubezen do knjige. Za njeno poslanstvo si prizadevajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, medtem ko pri njej strokovno sodelujeta Društvo Bralna značka Slovenije in Zavod RS za šolstvo, ki ga pri nas zastopa Andreja Duhovnik. Ilustrator pri Sv. Jakobu Včeraj dopoldne smo se sprehodili do Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, kjer je potekala sklepna prireditev Bralne značke, na kateri je ilustrator Peter Škerl podelil mladim bralcem priznanje. Gost je mlademu občinstvu - najprej učencem prvih treh razredov OŠ Ribičič in OŠ Ivan Grbec- Marica Gregorič Stepančič, nato pa še učencem zadnjih dveh razredov taistih šol ter dijakom nižje srednje šole Ivana Cankarja - predstavil svoj poklic. Spregovoril je o prvih pohvalah v otroških letih, tekmovanjih v risanju s sošolci, študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, prvih risanih filmih in prvih ilustracijah, ki se jim posveča danes že 20 let. Škerl se je zaustavil zlasti pri knjigi Močvirniki Barbare Simoniti, ki jo je sam ilustriral s 75 različnimi žabami, krastačami in močeradi na primer (knjigo je gostiteljem tudi podaril). Mlademu občinstvu pa na koncu zastavil še tri ilustrirane uganke. Začel je risati, otroci pa so morali ugibati, kaj bo naposled na listu nastalo. Občinstvo je sodelovalo, mahalo z rokami in glasno spremljalo Škerljevo skico, ki se je nato prelevila v Piko Nogavičko, konja in gospoda Ficka. Pred podelitvijo priznanj je mladim bralcem svetoval, naj jih pri izbiri življenjskega poklica vodi strast, se pravi, naj se posvečajo temu, kar jih veseli in osrečuje. Z bučnim ploskanjem je mlado občinstvo pospremilo vsako podelitev priznanj in značk, posebne pohvale pa je bila na koncu deležna sedmerica najbolj zglednih bralcev 3. razreda srednje šole, tako imenovanih »zlatih bralcev«, ki je prejela spominsko priznanje, priznanje S knjigo v svet in knjižni dar; 31. maja čaka nekatere še nagradna ekskurzija v Ljubljano. Podeljevanje bralnih značk se je v Kettejevi dvorani zaključilo s podelitvijo predšolskih bralnih značk malčkom otroškega vrtca Piki Jakob. Zanje so štiri študentke zadnjega letnika na oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (pod mentorstvom dr. Barbare Baloh) uprizorile predstavo Pred dolgim zimskim spanjem. Otroci so z budnimi očmi in nasmejanimi obrazi naposled dočakali priznanja in Ostržke. Zapeli so himno Moj prijatelj Piki Jakob in se poslovili z obljubo, da bodo mali knjižni molji redni obiskovalci šolske knjižnice. V Miljah in Dolini s prekmurskimi ustvarjalci Priznanj so se veselili tudi učenci in dijaki Večstopenjskega ravnateljstva Dolina. Zgodaj dopoldne so se učenci prvih treh razredov osnovnih šol Venturini, Bubnič, Samsa, Voranc in Trinko Za- več fotografij na www.primorski.eu mejski zbrali v Verdijevem gledališču v Miljah, kjer sta jih pričakala prekmurska ustvarjalca, pisatelj Feri Lainšček in pravljičarka, knjižničarka in pisateljica Vesna Radovanovic. Lainšček je malim poslušalcem predsatavil zbirko svojih uglasbenih pesmic Na dvorišču o nekonvencio-nalnih ljubljenčkih - puranu, pavu, petelinu, kravi ali ovci na primer. Avtor je prebiral njihove glasove, malčki pa so jih za njim ponavljali. Lainšček jim je zaupal, da se je rodil v mali vasi, kjer v hiši ni bilo elektrike in torej tudi televizije ne. Zato je rad prisluhnil staršem, ki so pripovedovali zgodbe in slednje nato prenesel na papir. Dogajanje se je preselilo v gledališče France Prešeren v Boljuncu, kjer so na svoj račun prišli še osnovnošolci zadnjih dveh razredov ter dijaki dolinske srednje šole Gregorčič. Vesna Radovanovic jim je prebrala Lainščkovo pravljico o Zaliki in Guštiju. Ob tej priložnosti je dolinska občinska odbornica za šolstvo Franka Zer-jal otrokom predstavila namizno igrico memory, ki je nastala na pobudo združenja Pappamundi in uvaja v zdravo prehranjevanje v štirih jezikih skozi igro. Gosta sta dolinskim poslušalcem podarila CD Na dvorišču, da se lahko preizkusijo tudi v karaokeju in knjigo Kdaj ste umrli? - Na zgornji fotografiji malčki v miljskem gledališču Verdi, spodaj v gledališču Prešeren v Boljuncu, levo pa utrinek iz šentjakobske šole fotodamj@n zgodbe in nezgode slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev, ki jih poslušalci na srečanjih vprašajo, kdaj so umrli ... »Zlati bralci« so tudi tu ob priznanjih v dar prejeli knjigo Album 14/15/16 - antologijo štirinajstih avtorjev sodobne slovenske mladinske kratke proze, ki jo je uredila predsednica Društva Bralna značka. Osem zlatih bralcev pa bo konec meseca spoznalo Ljubljano - v Cankarjevem domu se bodo najprej srečali s slovenskimi pisatelji in pesniki, nato pa se bodo odpeljali na ogled mesta in s čolnom po Ljubljanici. Sara Sternad sv. ivan - Uporaba nove tehnologije v šolske namene Na Slomšku pouk po skypu Videokonferenca z dijaki humanističnega liceja Danilo Dolci iz Palerma - Izmenjava novic o kulturi in zgodovini trst - Knjiga Domovina kot kulturni izum V kavarni San Marco bosta danes ob 20. uri Cristina Benus-si in Lucio Cristante predstavila knjigo Fabia Finottija L'Italia. Lin-venzione della patria, ki je izšla pri založbi Bompiani. Avtor, docent na univerzi v Philadelphiji, na tržaški in puljski univerzi, je v obsežnem eseju podrobno opisal različne pomene, ki jo je imel pojem domovina v italijanski zgodovini, od Vergila vse do današnjih dni. Iz njegove analize je mogoče izluščiti presenetljivo bistvo: Italija je sad izrednega in spreminjajočega se kulturnega izuma. Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič Slovenski dijaki so se preko skypa povezali z vrstniki iz Palerma Pretekli petek so se nekateri dijaki s humanističnega liceja Antona Martina Slomška v Trstu udeležili vi-deokonference z dijaki humanističnega liceja Danila Dol-cija iz Palerma. Pobudnika tega dogodka sta bila profesor tržaškega liceja Elia Bastjančič in prof. Luigi Barbie-ri z liceja v Palermu. Po uvodnem pozdravu obeh ravnateljev dr. Fulvie Premolin in dr. Domenica Di Fatte, so slovenski dijaki predstavili vrstnikom s Sicilije zamejsko stvarnost vse od naselitve Langobardov do današnjih dni. Pri tem so omenili nelahka leta obdobja fašizma ter dela dveh zamejskih ustvarjalcev: Borisa Pahorja in njegov avtobiografski roman Nekropola ter Vladimirja Bartola in njegov zgodovinsko fantastični roman Alamut. Dijaki z liceja Danila Dolcija pa so predstavili si-ciljsko stvarnost, s posebnim poudarkom na nelahko ži- vljenje v mestni četrti Brancaccio. V tem kraju so 15. septembra 1993 ubili duhovnika Pina Puglisija, ki je bil leta 2013 razglašen za blaženega. Pokazali so tudi dva posnetka o boju proti mafiji, ki so ju dijaki sami pripravili in ki sta se pred leti uveljavila na filmskem festivalu v Červinjanu. O tem sta še spregovorila dva predstavnika omenjenega festivala Davide Martini in Luca di Palma. Tako ravnatelja kot dijaki obeh šol so izrekli željo, da bi se že v naslednjem šolskem letu lahko srečali in osebno spoznali. Po končani videokonferenci so siciljski maturanti prosili slovenske dijake, naj jim po spletu posredujejo pripravljeno gradivo o tržaški stvarnosti, kar jim bo koristilo pri pripravi zaključnega izpita. DANES - petek, 20. maja, ob 20.30 v soboto, 21. maja, ob 19.00 v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com /j S a s Primorshi VINOGRADNIŠTVO Petek, 20. maja 2016 1 1 aj je vse skupaj veliko kot škatlica vžigalic, toda koliko lepote je tu, koliko različnosti, koliko pristnih okusov,« je pred časom vzkliknil nek ameriški turist že po prvem dnevu, preživetem v Vipavski dolini. Če bi se povzpel na katerega izmed vrhov, denimo na Nanos, Čaven ali Kucelj, bi s pogledom zaobjel celotno porečje in videl večino krajev in vasi, pa tudi polja, vinograde, sadovnjake, oljčnike in gozdove, ki od nekdaj dajejo dolini izrazit pečat kmetijske krajine. Zmajarji ter jadralni letalci in padalci se navdušujejo nad izjemno termiko, ki omogoča večurno uživanje visoko nad strmimi pobočji, plezalce vabijo kamnite stene, prepredene z bolj ali manj zahtevnimi smermi, manj vešči pa si med vzponom čez Gradiško turo pomagajo z jeklenicami in preverijo, kako so pripravljeni za podobno težavne, a daljše ture v visokogorju. Gorski kolesarji, po-hodniki, ljubitelji teka v naravi se srečujejo na številnih stezah in poteh, ki so (skoraj) vse po vrsti dobro označene. In, seveda, srečujejo se lahko tudi v planinskih postojankah, na turističnih kmetijah, v gostilnah, pivnicah in vinskih hramih... Ali na prireditvah, ki slavijo domače pridelke, pa naj bodo to češnje, breskve, kostanj, marelice, beluši, koruza (polenta) ali vino. V začetku maja že vrsto let poteka na dvorcu Zemono, kjer domuje tudi cenjena gostilna Pri Lojzetu, dvodnevna prireditev Okusi Vipavske. Vinska ponudba je v ospredju, v okviru le-te pa je posebna pozornost namenjena pineli, zelenu in klarnici, saj dolina slovi kot slovenski vinorodni okoliš z največ avtohtonimi sortami, ki jih (skorajda) ne najdemo nikjer drugje, razen v njihovi prvotni domovini. Vipavska brda, burja in sovdan Izraz »vino iz Vipavske doline« je po svoje zavajajoč, saj je le malo vinogradov v ravnici. V glavnem so našli prostor na pobočjih pod Trnovsko planoto na severu in Krasom na jugu, v kolikor niso na razgibanem svetu, ki sega od Vipavskih brd do Biljenskih gričev. Strma pobočja ustvarjajo učinek peči, tako da znajo biti poletni dnevi še posebej vroči, zato pa so noči toliko hladnejše in spodbujajo razvoj aromatičnih komponent v grozdju. Burja je tu doma in vinogradniki vedo povedati, da dajejo od silnega vetra prebičani vinogradi najbolj zdravo grozdje. Prehod na trajnostno, torej s fitofarmacevtskimi sredstvi manj podprto vinogradništvo, je bil zato za mnoge samoumeven korak v želji po pridelovanju bolj naravnih, bioloških vin. Na kvaliteto vin vpliva tudi sestava tal, podobna briški, torej z malo organskih snovi in obiljem mineralov, le da v Vipavski dolini prepletu glinencev, muljavcev in peščenjaka pravijo sovdan. Vinogradi so pogosto strmi, zvečine terasasti, in trte občasno trpijo sušo, zato morajo odganjati korenike globoko v zemljo, kar pa zgolj krepi njihov značaj in daje vinu krepkejše telo. Od Valvazorjevega Kindermacherja do Vrtovčeve Rebole Dobroto vin iz Vipavske doline so poznali že pred mnogimi stoletji. Baron Janez Vajkard Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) tamkajšnje belo vino poimenoval za Kindermacher, za kar so kasnejši vinoljubi našli vsaj dve razlagi. Po prvi naj bi bilo tako močno, da bi dedce, ki ga popijejo preveč, spremenilo v nebogljene otroke, ki hodijo po vseh štirih, ker se jim noge preveč zapletajo, da bi našli ravnotežje na dveh, po drugi pa naj bi bilo nekakšen afrodiziak, ki je tudi starejšim možem pomagal, da so vedno znova postajali očetje. No ja, verjetno ni škodilo, če so v ta namen popile čašo ali dve tudi žen- VIPAVSKA DOLINA Pinela, zelen in klarnica Toni Gomišček - Slike: Marjetka Plesničar in Aleš Srnovršnik Profesorja Ercole Alagna in Roberto Zironi na pokušini Štojljene pinele Dobro macerirana klarnica Klarnica, vinski biser vipavske doline Poker gostujočih schioppettinov k1 * H Pinela v varnih rokah Zanimanje se ni poleglo pozno v večer ske, ki jim sicer ni bilo preveč do tega, da bi kar naprej povijale dojenčke. Vipavskemu vinogradništvu je sredi devetnajstega stoletja postavil trajni spomenik duhovnik Matija Vrto-vec, ki se je pri pisanju Vinoreje (1844), prve slovenske strokovne knjige o vinogradništvu in vinarstvu, naslonil tako na izkušnje kot tudi na govorico Vipavcev. V takim domačim, nekoliko bolj mehkim jeziku smo Vinorejo spisali, in upamo, da jo bodo vsi slovenski vinoredniki razumeli, je zapisal faj-mošter iz Šembida (Podnanosa), podprt s stališčem jezikoslovcev, da po Ipa-vi, mnogo bolj od druzih krajev, čisto slovenščino govore. Vrtovcu dolgujemo tudi prvi opis trt, ki so jih takrat gojili na Primorskem. Med bolj žlahtna bela plemena (sorte) je prišteval rebolo, teržaško gerganijo, muškateljko, malvažijo, podgorsko ger-ganijo, belino, čedajca, ovčji rebic, pi-njelo, laško, pikolit, lipovšico, sivko, zelen, rudečo petljo, černi ošip, kostenico, rujavko in osipko, na spisek manj žlahtnih pa je uvrstil glero, volovno, be-lopopko, dišečko, rečiglo, cundro, klar-no mejo, vertenco, dolgo petljo, bržči-no, egiptarco, marvinj, belo glavačico, meskljer, pergolo in auguštano. Kot ru-deče pleme je navedel rumenijo, kot černe in černovišnjeve pa oberfelder, refošk, refoškat, berzamin, rašpico, sladkočernega, penjela, penjelca, gnje-tico, kurbina in černo pergolo. Spisek sort je dolg, še daljšega so napisali sodelavci Deželne kranjske vino in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, ki so našteli skoraj sto sort, od katerih pa so le redke preživele prehod na »sodobnejše« sorte, ki se je začel z uporabo cepljenk, ko je zaradi uničevalnega pohoda trsne uši po naših vinogradih postalo nujno cepiti žlahtne potomke vitis vinifere na ameriško podlago. Trsnice so po ukazu cesarsko-kra-ljevih kmetijskih družb omejile seznam dovoljenih in priporočenih sort, na katerem je bilo več francoskih in nemških (sauvignon, merlot, cabernet, pinot, rizling, modra frankinja... ) kot pa domo-rodnih sort. Ker pa vsi niso ubogali ukazov in ker so kmetje znali tudi sami uporabljati cepiče, so se nekatere izmed sort, obsojenih na izginotje, ohranile. V naših krajih največ prav v Vipavski dolini. Med vasema Lože in Slap je vinograd z več kot petdesetimi starimi primorskimi sortami, nad katerim bdi Se-lekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje: ni vrag, da ne bi v naslednjih letih ugotovili primernost še kake izmed njih za pridelavo vina, ki bo znalo bolj kot kak beli pinot ali cabernet sauvignon izraziti vinski genus loci, duh kraja. Zelen, vino žlahtnega duha Pravilni naglas za to grozdje in vino je - vsaj po Vrtovcu - zelen, pripisuje pa mu posebno žlahten duh. K življenju ga je pred dobrimi tridesetimi leti obudila takrat še zadružna vipavska klet, ki mu je namenila ravno toliko gramov nepovretega sladkorja, da je žlahtnost vonja prišla do izraza tudi v ustni votlini. Pred leti je bil osnovan konzorcij zelen, ki pa ima tako »neroden« pravilnik, da vključuje zgolj pridelovalce Zgornje Vipavske doline, torej nekdanje ajdovske občine, čeprav ga cenijo, sadijo in se z njim upravičeno ponašajo tudi v njenem spodnjem delu. V soboto 21. maja bo v Vipavskem križu prvi festival zelena, na katerem se bo predstavilo kar 33 vinarjev, ki že stekleničijo to vino, organizatorji pa pravijo, da so morali zaključiti vpis, saj ima to vino že skoraj vsaka klet, ki da kaj na tradicijo. Sicer pa je vino izjemno sodobno, z nizko alkoholno stopnjo, nevsiljivo cvetlično-sadno cvetico, lepo svežino, bogatim okusom in dolgim pookusom. Pinela cukrenih jagodic Ko so v Slapu dali leta 1876 cepiče in trse te sorte v prodajo, so zanjo uporabili izraz pinola in jo opisali kot vipavsko sorto, katera se je iz Francoske zaplodila (Pino). V nadaljevanju še piše, da rodi redno in močno tako v dobrem kot slabem svetu. Toda le v dobri in vetrovni legi da močno namizno vino, medtem ko v nižini in zatišju ra- da gnije. »Zmedo« pri sklepanju o tujerodnem poreklu je verjetno povzročila podobnost grozda s pinijo, saj je že Vrtovec opisal njen grozd kot majhen, okroglast in nekoliko stisnjenih, cu-krenih jagodic. Z njo se posebej postavljajo v Planini nad Ajdovščino, kjer se na odprti planoti kamniti kraški svet meša s flišnimi nanosi. Tam vsako leto na velikonočni ponedeljek organizirajo Druženje s pinelo. Gre za vino prijetne cvetice, ki spominja na akacijev cvet, marelice, hruške in agrume, vendar se nabor zaznav močno spremeni, če ji namenimo daljšo maceracijo, k čemur se zateka vse več vinarjev. Pinela da potem izjemno kompleksno vino, ki pridobi z zorenjem v hrastovih sodih še note vanilje, biskvita, karamele. Tudi po tej sorti posega vse več pridelovalcev, primerjava med vini različnih letnikov pa potrjuje, da ji sončna poletja bolj ustrezajo kot tista z obiljem moče. In da daje pinela skromnim vinogradnikom, ki se zadovoljijo z nizkim hektarskim donosom, prijetno vino, ki se lepo druži s pomladnimi in poletnimi jedmi, čeprav prija tudi v času kolin. Klarnica je biser Klarnice se drži legenda, da jo je že v 16. stoletju gojila lepa gospa Klara, ki je latnik tako speljala, da jo je trta ščitila pred moškimi zijali. Zato je njeno drugo ime mejina, pridelava pa je danes omejena na nekaj pridelovalcev, čeprav je bila nekoč ta sorta bolj razširjena. Vrtovec zanjo ni našel pohvalnih besed, saj naj bi bila pustih in vodenih jagod. Tisti, ki jo sadijo, verjamejo vanjo, in hočejo dokazati njeno vsestransko uporabnost. Na Okusih Vipavske smo jo lahko poskusili kot prijetno sveže vino z medeno akacijevo noto, pa tudi kot penino in oranžno vino kompleksnega telesa: v vseh primerih ji lahko pripišemo zapeljivost, ki naj bi odlikovala tudi stasito Klaro. Zagotovo je to trenutno ena največjih posebnosti na slovenski vinski karti; mali biser, ki ga je vredno poiskati. Rebula, vitovska, malvazija in pokalca Čeprav rebula ni nikoli izginila iz vipavskih vinogradov, se dejansko šele v zadnjem času vse več vinarjev opogumlja, da jo tržijo kot sortno vino, pogosto pa jo najdemo tudi v najbolj prestižnih zvrsteh posamezne kleti. Podobno je z malvazijo, ki jo pridelovalci brez zadrege pošiljajo na ocenjevanja in se vračajo domov z najvišjimi možnimi priznanji. Pozornost so uspeli pritegniti tudi z vitovsko garganjo, za katero so Vipavci pripravljeni dati roko v ogenj, da je njen izvor povezan z Vito-vljami, vasjo nad Šempasom, zagotovo pa je bila svojevrstno odkritje letošnjih Okusov pokalca ali črna rebula. S tem vinom so se na Zemonu kot posebni gostje predstavili člani združenja pridelovalcev pokalce (schioppettina) iz Prapetna, pod mizo, saj še ne gre za uradno stekleničenje, pa jo je imel tudi eden od Vipavskih vinarjev. Olja, mesnine, siri, pecivo... Spoznavanje bogastva okusov se ni končalo pri vinih, saj so se v sklopu vipavske tržnice predstavili tudi čebelarji, peki, mesarji, oljkarji, sirarji, pripravljavci čajnih mešanic, izdelovalci sadnih sokov, raznih namazov in marmelad. Prireditev je spremljal tudi nastop kuharjev, ki so za nekaj uric gostovali na stojnicah izbranih vinarjev in z drobnimi prigrizki dopolnili vinsko pokušino. S paštetami, beluši na več načinov, zeliščnim kruhom, piš-čančjimi ocvrtki, polži na nabodalu in podobnimi domislicami so zagotovo popestrili dogajanje, čeprav bi si, kot večni nergač, želel videti med njimi še več zastopnikov krajevne ponudbe, zlasti predstavnikov turističnih kmetij. Nekako prepričan sem, da bi bilo potem celovito doživetje Okusov Vipavske še bolj pristno. 12 Petek, 20. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji film - Restavrirano delo Franceta Štiglica V Cannesu so si po 59 letih spet ogledali Dolino miru V sredo sta na oder stopila tedanja mala junaka Lotti in Marko CANNES - Nepozaben filmski večer v Cannesu je tudi spominjanje tega, kar je bilo. V dvorani Bunuel je francoski festival v sredo zvečer obeležil pomemben jubilej: šestdeset let slovenskega filma Dolina miru Franceta Štiglica. Devetdesetminutno restavrirano verzijo črnobelega kultnega dela so predvajali v sklopu uradnega pograma Cannes Classic, v katerega je bil slovenski film uvrščen prvič v zgodovini tega največjega filmskega festivala. Po skorajda šestdesetih letih se je tako na francosko obalo vrnila restavrirana klasika Franceta Šti-glica, ki je za zlato palmo tekmovala leta 1957. Tedaj je glavni igralec John Kitzmiller kot prvi temnopolti protagonist prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. To je bilo seveda tudi za takratni jugoslovanski film izredna poteza. Slovenski režiser se je takrat odločil za afroame-riškega igralca, ki je pravzaprav v določeni meri poosebljal celo samega sebe, saj je bil John Kitzmiller kapetan v ameriški vojski. Rojen v Michiganu, diplomirani inženir, se je v prvi osebi udeležil osvoboditve in nato tudi rekonstrukcije Italije, za kar je bil tudi odlikovan, nakar si je uredil dom v okolici Rima. Pred kamero je prvič nastopil leta 1947 v filmu Vivere in pace Luigija Zampe in producenta Carla Pontija, nato je odigral celo vrsto vlog tu- Popravek V včerajšnji članek o arhivu Glasbene matice se je vrinila netočnost. Milena Padovan ni ravnateljica te ustanove, temveč njena predsednica; ravnatelj GM je kot znano Bogdan Kralj. Za napako se opravičujemo. Nerina Kocjančič iz Slovenskega filmskega centra ter Eveline Wohlfeiler in Tugo Štiglic na odru v Cannesu sfc di z drugimi italijanskimi režiserji kot so Federico Fellini, Alberto Lattuada, Tullio Pinelli. Leta 1956 pa ga je k sodelovanju povabil France Štiglic, da bi v Dolini miru odigral vlogo ameriškega pilota Jimma, čigar letalo so razstrelili Nemci in on je s padalom pristal v okolici Ljubljane. Tam je spoznal siroti - petletno Lotti in devetletnega Marka - in si ni mogel kaj, da bi ju ne obdržal pri sebi. John Kitzmiller je umrl leta 1965, star šele 51 let. Sredinega večera sta se v spremstvu družinskih članov udeležila oba mala junaka slovenskega neorealističnega filma, to sta Eveline Wohlfeiler in režiserjev sin Tugo Štiglic. V Cannes sta dopotovala prvič, saj ju na prvo projekcijo niso vzeli s seboj. Po snemanju in premieri filma se nista več srečala, zato je bilo njuno srečanje po toliko letih še toliko bolj ganljivo. Tugo Štiglic, ki je kasneje vse svoje življenje posvetil filmski umetnosti, je v Cannesu povedal, da se ob nastanku fil- ma »kot otrok nisem zavedel brezčasnega sporočila tega dela, ki nam govori, da ljudi najbolj določa samo ena stvar: njihova človečnost«. Eveline Wohlfeiler, ki je tako kot Tugo Štiglic ostala v svetu filma, pa čeprav se je pri šestnajstih letih preselila v Nemčijo, še vedno dela kot filmska montažer-ka. »Takrat so me k filmu povabili, ker sem bila dvojezična: mama je bila Ljubljančanka, oče pa Nemec. Zdaj sem bila ob novici in povabilu zelo presenečena. Najprej nisem nameravala priti, vendar sem si kasneje premislila zaradi pokojne mame, ki me je bila privedla do tega filma. Zelo bi mi zamerila, če bi ne prišla.« Prvo srečanje s slovensko publiko bo 23. avgusta na slavnostnem odprtju Letnega kina na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki bo potekalo v sodelovanju Kinodvora s Slovenskim filmskim centrom in pod pokroviteljstvom predsednika države ob 25-letnici osamosvojitve Republike Slovenije. (Iga) ljubljana - Katja Kabanova »Zakaj ljudje ne znamo leteti tako kot ptice?« Opera je koprodukcija opernih hiš iz Ljubljane in Rennesa LJUBLJANA - Gledališče s pogumnimi idejami in stremljenji prinaša v kulturno življenje kisik, ustvarjalni pogon. Ljubljanska Opera korak za korakom dokazuje, da išče pot sodobnega in širše zanimivega videza, kar je v Sloveniji posebno zahtevno, saj ima dramsko gledališče v primerjavi z opero zagotovo daljšo, tehtnejšo tradicijo (in jedro publike). Na ljubljanskem opernem odru je prejšnji teden doživela premiero koprodukcija SNG Opera Ljubljana in francoskega gledališča Opéra de Rennes, uprizoritev opere Katja Kabanova češkega skladatelja Leoša Janačka (1921). Delo je nastalo po drami Nevihta Aleksandra Ostrovskega in pripoveduje zgodbo o Katji, žrtvi frustrantnega zakonskega življenja in pritiskov zlobne tašče. Poročena je s Tihonom, ki je podvržen despotizmu matere, ljubi pa Borisa in bi z njim iskala svobodo, ljubezen. Občutek krivde in priznanje pregrehe pa jo pahne v neizbežno usodno odločitev. Tesnobnost provincialnega življenja ne potrebuje v tem primeru opisne scenografije, saj gre za intimno dramo protagonistke, ki jo je flamski režiser Frank van Laecke prikazal z izčiščeno scensko podobo. Scenografija Philippa Miescha sprejme namreč peščico rekvizitov sredi praznine, ki se le širi in oži, ko prikazuje notranje ali zunanje prizore. Dom Kabanovih je brez izhoda: omejuje ga zid, nad katerim se sprehajajo sence anonimnih oseb, skoraj Magritto-vih figur, in na katerem čaka večna deklica. Zid je skrajni rob življenjske kletke, onkraj katerega je svoboda, naj bo to pomenilo »zunanji« svet ali smrt. »Zakaj ljudje ne znamo leteti tako kot ptice?« se sprašuje nesrečna Katja z emblematičnim stavkom, ki je postal tudi moto letošnje sezone ljubljanske Opere. V postavitvi je prikaz notranjega sveta protagonistke, ki bi želela biti vedno drugje, daleč od nesprejemljive realnosti: posoda z vodo jo na krilih tolažilnega spomina ponese v srečna otroška leta (a se hkrati navezuje na očiščevalno, osvobajajočo vodo Volge, ki jo bo pogoltnila), glas, ki jo kliče in vabi v drug svet pa postane nema podoba nekdanje in večne deklice (Urša Vidmar). Kostumografka Belinda Radulovič je like ujela v prostor, saj se barve kostumov ne razlikujejo od barv okolja. Pomembno vlogo v stalni polsenci mračne zgodbe imajo luči, ki jih je režiser učin- verdi - Posvet o financiranju teatra Art bonus - vsakdo lahko podpre gledališče TRST - Open up: brez angleščine ne gre. To je bil namreč naslov brošure, ki jo je gledališče Verdi pripravilo za posvet, ki naj bi javnosti razložil prednosti zakona, ki je pred skoraj dvema letoma določil zanimive davčne olajšave za tiste, ki želijo svojo ljubezen do umetnosti podpreti s konkretnimi dejanji. Open up -odprto gledališče, ki naj bi postalo čedalje pomembnejši element vsega tistega, kar pripomore k boljši kakovosti življenja, ne samo kot muzejska ustanova, temveč kot žarišče vedno novih pobud, ki bi pritegnile čimvečje število občinstva. V dvorani Victor De Sabata se je zbralo ugledno omizje: posvet je vodil Marco Maria Tosolini, glasbeni docent, novinar, pa tudi član številnih upravnih svetov, ki odmerjajo javna in zasebna sredstva glasbenim ustanovam. Gostje so bili novi odgovorni urednik tržaškega dnevnika Il Piccolo Enzo DAntona, tržaški župan in predsednik gledališča Verdi Roberto Cosolini, deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in seveda gledališki nadzornik Stefano Pace. Tosolini je uvodno omenil pomembno vlogo, ki so jo v glasbeni zgodovini imeli meceni, saj bi brez njih mnogi skladatelji ne shajali; povedal je tudi, da se je merchandising rodil v New Yorku že leta 1894 in menil, da bi bilo treba čimbolj razvijati partnerstvo med kulturnimi ustanovami in svetom ekonomije. Njegovo mnenje je podprl Stefano Pace, ki je s tiskanjem brošure želel dokazati svojo politiko odpiranja z namenom, da bi gledališče postalo vedno bolj prepoznavno. Omenil je pomemben dosežek, ki bo ime gledališča Verdi poneslo daleč v svet, namreč odprtje gledališča (čudovite stavbe po načrtu arhitekta Janusa Rosto-cka) v Dubaju 1. septembra, s katero bodo naši glasbeniki več kot teden dni v središču svetovne pozornosti. Župan Cosolini je izpostavil vse večjo mednarodno vlogo gledališča, ki je pred petimi leti zaplulo v mračne vode in tvegalo zaprtje: dejal je, da je Art bonus idealna priložnost za vsakogar, ki želi tudi s skromnim zneskom omogočiti preživetje tako dragocene ustanove, saj dobi za sto darovanih evrov kar 65 odstotkov davčnega odbitka. To bi moralo prepričati tako zasebnike kot večja podjetja, katerim bi se moralo gledališče vedno bolj približati za snovanje skupnih razvojnih strategij. Gianni Torrenti je navedel žalostni podatek, da so se državni prispevki v zadnjih letih znižali za 75 odstotkov, kar je boleče zarezalo v kulturno tkivo, zato so darovalci vedno bolj dobrodošli. Novi direktor Piccola DAnto-na je svoj poseg odprl s pomembno izjavo, češ, delovanje gledališča ga zanima bolj kot Confindustria, kajti kultura ima tudi ekonomsko vrednost. To mnenje je s podatki podprl Pace, ki je dejal, da je Verdi gledališče, ki služi vsej Furlaniji-Julijski krajini, saj je manj kot polovica uslužbencev iz Trsta. Sredstva, ki jih gledališče prejema, se deželni upravi in državi vračajo v obliki davkov - samo gledališče plačuje davke v višini 2,8 milijona evrov, poleg tega pa davke plačuje tudi 230 družin, katerih člani so zaposleni v teatru. Med najbolj pozitivnimi rezultati je Pace navedel 16-odstotni porast občinstva v zadnjem letu in razveseljiv porast mladih obiskovalcev, pa tudi 30-odstotno povečanje produktivnosti. Vsi govorniki so se strinjali, da je Art bonus dragocen pripomoček, ki še ni dovolj znan javnosti, zato je treba skupne napore vložiti v smoter, da bo postopek jasen in dosegljiv tako zasebnikom kot večjim podjetjem. Posvet so odprle in zaokrožile glasbene točke: najprej nastop trobilnega kvarteta gledališča Verdi, nato pa štirje japonski pevci (ob spremljavi pianistke Adele DAronzo), ki s teatrom sodelujejo preko Sawakami Opera Foundation. Katja Kralj glasba@pr¡morsk¡.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Distortland The Dandy Warhols Garage pop ."r.. Dine Alone Records, 2G16 r ' Ocena: ★ kovito oblikoval s pomočjo Gregorja Luštka. Stalni dirigent Jaroslav Kyzlink je napetost zgodbe podprl z zadržano, a intenzivno čustvenostjo živobarvnega izraza hišnega orkestra, ki je neizživete strasti likov spremljal z napetim, neharmoničnim iskanjem spevnosti, saj melodija v tem kontekstu, tako kot Katja, »ne more leteti«. S pripovedjo se prepletajo tudi narodni odsevi, ljudski motivi, ki zaznamujejo prostor in naravo protagonistov. V tej operi ne najdemo standardnih arij ali duetov in to ne samo zaradi njene postromantične narave: vse emocije so vtkane v pripoved, v kateri je Janaček poudaril notranjo izraznost v ritmiki in melodiki. Vsi pevci so se igralsko izkazali z zelo prepričljivimi kreacijami. Glasovi so v tej uprizoritvi izrazito v ospredju, saj pevci pojejo pretežno na prosceniju, kar izpostavlja detajle. Urška Breznik je k naslovni vlogi pristopila s krepko zvenečim glasom, ki pa ga ni dovolj obvladala pri oblikovanju dinamičnih in ekspresivnih nians, kar je vodenju fraziranja dalo dokaj ostro noto. Njen ljubimec Boris je bil romantični junak ljubljanske opere Aljaž Farasin, ki je strastne izraze svojega lika obarval z raznolikimi odtenki. Irena Parlov in Dejan Maksimilijan Vrbančič sta se izkazala z mladostno svežino re-jenke Barbare in veseljaškega Vanje. V vlogi tašče Marfe alternira-ta Mirjam Kalin in Vlatka Orsanič, v ostalih vlogah Martina Zadro, Edvard Strah, Elena Dobravec in Matej Vovk. Opera Katja Kabanova je bila zadnjič uprizorjena v Ljubljani leta 1968, tokrat pa prvič v izvirnem češkem jeziku. Priložnosti ne gre zamuditi: v petek, 27. maja, bo na voljo organiziran prevoz iz Trsta za ogled predstave. (rop) ta Malokdo izmed nas ima doma kako ploščo ameriškega benda The Dandy Warhols, nemara vsi pa poznamo uspešnico Bohemian Like You. Komad je leta 2000 udaril kot strela z jasnega. Nedvomno mu je takrat pomagalo tudi predvajanje po takrat še pomembni glasbeni televiziji MTV in to, da ga je znana telekomunikacijska družba izbrala za marsikateri reklamni spot. Od takrat je do danes skupina izdala še šest albumov, ki pa še zdaleč niso želi uspeha hita Bohemian Like You. Po pravici povedano je bend izdal nekatere zadovoljive ploščke, nekajkrat pa je pošteno razočaral. Skupino The Dandy Warhols sta leta 1994 ustanovila pevec in kitarist Courtney Taylor - Taylor ter kitarist Peter Holmström. Danes stojita zraven njiju še basistka in pianistka Zia McCabe ter bobnar Brent DeBoer. Novo ploščo Distortland si je v glavnem zamislil pevec Taylor, deset komadov za malo več kot pol ure glasbe. Pesmi je nato s preostalimi člani benda posnel v glasbenem studiu kitarista Holmströma. Aprila je tako zagledal luč nov plošček Distortland. Za miks je poskrbel glasbeni producent Jim Lowe, izdala pa ga je kanadska neodvisna glasbena založba Dine Alone Records. Nekateri singli so sicer izšli že pred enim letom, kot na primer veselo razpoložen komad All The Girls In London in zanimiva Styggo, ki spominja na glasbeni stil liderja angleške zasedbe Blur Damona Albarna. S tretjim singlom You Are Killing Me pa so fantje zadeli v črno. Gre za garage pop komad, s posrečenim kitarskim rifom in ravno tako enostavnim refrenom. Na novem albumu dobimo tudi nekaj psihedelije in sicer v prvi Search Party, ki je podobna skladbam avstralskega benda Tame Impala. V pesmi Semper Fidelis je kar nekaj elektronskih efektov, s komadom Pope Reverend Jim pa se spet povrnemo h poskočnemu garage - popu. Catcher In The Rye je bolj umirjena skladba, na koncu pa je na voljo še malo psihedeličnega roka v pesmi Doves, pred zaključno, kratko uspavanko The Grow Up Song. Welcome back! CâïJ&Zfr... 4. ROJSTNI DANÍ lltllttllttlttllttlltllttllttlttRlltlttlltll1 SOBOTA, 21. MAJ 2016 ZABAV ZA OTROKE IERNEJ KOZAN KONCERT VELIKO NATAL|JE PRESENEČENJ^ VERBOTEN www.supernova.si NAKUPOVALNI CENTER SUPERNOVA NOVA GORICA / Mércalo r SPORTS DIRECT.com Optika p Claras GORIZIA TEDi 1 ffiïft-Miookr y i £ ft SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica BS, SOOO Nova Gorica Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 18h pričakujte presenečenje! 1 SUPERNOVA 1 4 Petek, 20. maja 2016 O w APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 05$: tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Danes bodo odstranili gradbišče in sprostili promet Trg pred občino nared, trgovci pa oškodovani Pogled z županstva na obnovljeni trg Zaključila se je obnova trga pred goriškim županstvom, ki ga bodo danes ponovno odprli, vendar bodo morali trgovci s tega predela mesta potrpeti še nekaj časa. Obnova Saurove ulice pred sodno palačo bo namreč predvidoma trajala do sredine junija, nakar jo bodo odprli prometu in bo celotno območje lahko spet zadihalo s polnimi pljuči. Trg pred županstvom in Saurovo ulico so zaradi obnove zaprli prometu takoj po novem letu. Gradbena dela so se začela januarja letos, takoj zatem so trgovci in gostinci s tamkajšnjega trga in iz bližnjih ulic zabeležili težak padec prodaje. »Prva dva meseca je bilo res hudo, nakar so se razmere nekoliko izboljšale. Ker v naši trgovini prodajamo v glavnem zavese, do nas prideš kljub gradbišču, če potrebuješ tovrstno blago. Drugače je - denimo -z barom, trafiko in picerijo, kjer so imeli veliko večje težave,« pravi Vanja Ambrosi iz trgovine Home, do katere je bil več časa do- bumbaca stop z avtomobilom onemogočen. Zaradi tega se s kombijem niso mogli pripeljati do parkirišča za trgovino, kar je oteževalo njihovo delo in dostavo blaga. Zapora Saurove ulice je verjetno še najbolj oškodovala lastnika trafike, ki se mu je prodaja znižala za petdeset in več odstotkov. Ob robu trga pred županstvom so včeraj namestili premične plastične ovire, saj bodo danes odprli vozilom prehod med ulicama De Gasperi in Cascino. Na občini izjavljajo, da bodo dokončno prometno ureditev na celotnem območju določili, ko se bodo vsa gradbena dela zaključila. Nagibajo se k temu, da bodo ponovno vzpostavili prometno ureditev, ki je veljala pred začetkom obnovitvenih del. Sredi prenovljenega trga naj bi zato zarisali nekdanja parkirna mesta, zamenjali naj bi tudi smer vožnje v Ulici Barzellini, po kateri naj bi se po zaključku obnove spet peljali v smeri Kapucinske ulice. V pričakovanju na zaključek del v Saurovi ulici pa bo k še dodatni Za obnovo Korza 185 ponudb Na Korzu Italia Na goriškem županstvu odštevajo dneve do začetka obnove Korza Italia. Včeraj je pristojna komisija tehničnega urada sprožila postopek za preverjanje prošenj gradbenih podjetij, ki so se prijavila na razpis za izvedbo prenovitvenih del. Občina je skupno prejela 185 prošenj, poslala so jih gradbena podjetja iz vse Italije. Včeraj so preverili, če prošnje odgovarjajo osnovnim zahtevam in če so bile oddane pravočasno. V ponedeljek se bo pristojna komisija pod vodstvom vodje tehničnega urada Maura Ussaia lotila preverjanja ekonomske plati ponudb, kar naj bi trajalo nekaj dni. Izklicna cena v razpisu znaša 2.618.200 evrov, ki jim je treba dodati še nekaj več kot sto tisoč evrov za stroške za varnost. Če ne bo večjih zapletov in težav, naj bi se gradbena dela začela ob koncu letošnjega poletja. Trajala bodo približno 18 mesecev in se za- bumbaca ključila spomladi leta 2018. V projektu je predvidena obnova Korza Italia od stičišča s Korzom Verdi do spominskega parka oz. Ulice Pitte-ri. Načrt je pripravila naveza arhitekturnih studiov Galli, Zelco, Laz-zari in Zlatich. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se je uprava župana Ettore-ja Romolija v okviru načrtovanja obnove korza odločila za ohranitev sedanjega števila parkirnih mest in gradnjo dveh enosmernih kolesarskih stez: pas za kolesarje bodo speljali na vsaki strani osrednje mestne prometnice, in sicer med pločnikom in gredicami. Pločnike bodo razširili - široki bodo dva metra - in tlakovali z repenskim kamnom, lokali pa bodo za zunanjo opremo imeli na voljo nekoliko ožji pas kot danes, ki bo tako kot kolesarska steza pokrit s porfirnimi kockami. Obnovljena bosta seveda tudi cestišče in javna razsvetljava. (dr) obremenitvi prometa v tem predelu mesta prispeval začetek obnovitvenih del na sodniški palači; že pred časom so okrog sodišča postavili gradbeni oder, predvidoma v ponedeljek, 23. maja, pa naj bi se začela gradbena dela na delu poslopja, ki gleda na Ulico Vittorio Veneto. Začetek del naj bi spremljalo nekaj sprememb v prometni ureditvi, ki jih na občini še določajo. Ponovno odprtje trga pred županstvom bodo danes obeležili s praznikom. Ob 18.30 bo plesni nastop skupine Arte Dance Studio, za glasbo bosta poskrbela Mariano DJ in saksofonist Luca Capizzi. Udeležencem praznika bodo ponudili prigrizek in pijačo. (dr) marina julia Občina se ne bo vključila v spor Lokal Playa v Marini Julii bonaventura Stroške za sanacijo azbestne strehe lokala Playa v Marini Julii, ki so jo opravili leta 2011, bo po vsej verjetnosti morala kriti dežela. Zapletena sodna zgodba, v katero je vpletena tudi tržiška občina, se je začela pred petimi leti. Ker se je azbest krušil, je tržiška občina izvedla sanacijo in pozvala upravo državne posesti, naj krije stroške za sanacijskega posega. Uprava državne posesti je vložila pritožbo na deželno upravno sodišče, ki je razsodilo, da je za kritje stroškov za sanacijo strehe v resnici pristojna dežela. Takoj zatem se je na deželno upravno sodišče pritožila dežela; sodni postopek se še ni zaključil, tržiška občinska uprava pa se vanj ne namerava vključiti. »Čeprav so na deželnem upravnem sodišču razveljavili odredbo, s katero smo pozvali upravo državne posesti h kritju stroškov za sanacijo azbesta, je povsem jasno, da mora za plačilo sanacijskega posega poskrbeti dežela,« je prepričan tržiški občinski odbornik Massimo Schiavo, ki pojasnjuje, da sodni spor zdaj zadeva izključno deželo in upravo državne posesti. »Za nas se je zadeva zaključila pozitivno, saj ne bomo prisiljeni k poravnavi stroškov. Razsodba deželnega sodišča je zelo pomembna, saj opozarja na razlike med pristojnostmi občin in dežele. Če hočejo, da občine skrbijo za javno lastnino, jim morajo priznati tudi pravico do izdajanja koncesij,« poudarja Massimo Schiavo. gorica - Danes Pomoč za Wi-Fi Tehnik na razpolago na občini V goriškem mestnem središču od srede deluje nove Wi-Fi omrežje, s katerim se je povezalo že več sto uporabnikov. Da bi pomagali pri vzpostavitvi povezave tudi tistim, ki jim tega še ni uspelo storiti, bo danes med 9. in 13. uro ter v ponedeljek, 23. maja, od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure v veži županstva na razpolago občinski tehnik. Uporabniki nove storitve morajo po novem vnesti geslo za vzpostavitev povezave samo prvič, zatem se bo njihov mobilni telefon sam povezal na okrepljeno Wi-Fi omrežje. Gesla prejšnjega omrežja Guglielmo niso več veljavna. gorica - Goljufi iščejo svoje žrtve med starejšimi ženskami Štirje poskusi goljufije Zahtevajo denar za sinove, ki naj bi doživeli prometno nesrečo in naj bi čakali na pomoč pri karabinjerjih Goljufe iščejo karabinjerji bumbaca »Dober dan. Vaš sin je imel prometno nesrečo. Ne bodite v skrbeh, nič hudega se mu ni zgodilo. Zdaj je na poveljstvu karabinjerjev, prosil me je, naj vas pokličem. Potrebuje denar, da lahko plača odvetnika.« S temi besedami so včeraj neznani goljufi preko telefona nagovorili štiri starejše Goričanke, ki živijo v ulicah Rossini, Orti in IX Agosto. Štiri ženske niso nasedle goljufom; takoj so prekinile telefonski klic in obvestile goriško karabinjersko poveljstvo, od koder so se karabinjerji podali na iskanje zlikovcev. V dveh primerih so nepridipravi zahtevali večjo vsoto denarja, in sicer 4000 in 6000 evrov. V treh od štirih primerov telefonskim klicem ni sledil obisk na domu priletnih žensk; samo v enem primeru je moški pozvonil na zvonec Goričanke, ki mu ni izročila denarja, tako da se je goljuf takoj zatem pognal v beg. Ko je ženska poklicala karabi-njerje, je bil goljuf že daleč proč in ga možje postave niso uspeli izslediti. Karabinjerji opozarjajo, da bi se goljufi v prihodnjih dneh lahko oglasili še pri drugih starejših občanih. Zaradi tega pozivajo Goričane in prebivalce sosednjih občin, naj jih takoj obvestijo, če jih goljufi kličejo preko te- lefona ali pa jih obiščejo na domu. V prejšnjih dneh smo poročali, da so podobne poskuse goljufije obravnavali tudi na goriški kvesturi. Policisti so prejeli več klicev občanov, s katerimi je stopil v stik neki »odvetnik Molinari«: dejal jim je, da so njihovi sinovi imeli prometno nesrečo in da so na poveljstvu karabinjer-jev. Ker naj bi sin oz. hči ne plačala zavarovanja, bi morali starši »prispevati« med štiri in pet tisoč evrov. Kara-binjerji in policisti pozivajo občane, naj bodo previdni in naj takoj pokličejo varnostne organe, če prejmejo sumljiv telefonski klic. na modnih avenijah CHandie w 21. MAJ OB 18H OLANDIA NOVA GORICA MODNA REVIJA V VAŠI OLANDII ^ .i l v * ZBIRAMO PRIJAVE NA STILSKO MODNO PREOBRAZBO ... ... in pripravljamo skrita presenečenja! Spremljajte nas na: www.qlandia.si. OLANDIA 16 Petek, 20. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji gorica - Tik Tak Teater Kriza med grotesko in resničnostjo Člani gledališke skupine Tik Tak Teater so se po kakem letu vrnili v goriški Kulturni dom z novimi Pravljicami za odrasle. Trije prizori nove odrske predstave nosijo skupni naslov Kriza, ki je lahko duhovna ali materialna, osebna ali globalna. Skratka, gre za pojav, ki se lahko izraža v najrazličnejših oblikah in situacijah. V treh ločenih prizorih so nastopili trije igralci - Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Kazimir Černic, medtem ko je Robert Cotič poskrbel za režijo in je tudi prevedel v slovenščino tri monologe, ki sta jih napisala znana italijanska gledališka avtorja Ascanio Celestini in Aldo Nicolaj. Svoje monologe so »Tiktakovci« odigrali v polno zasedeni mali dvorani Kulturnega doma. V predstavi nastopa tudi bera-čica Judita, ki je z iztegnjeno roko pričakala gledalce že pred vhodom v Kulturni dom. Koliko je »zaslužila«, ni znano; verjetno le nekaj drobiža. Najprej je pred gledalce stopila Solange Degenhardt s prizorom Voda in milo. Gre za neke vrste obešenjaški humor z dosmrtno zapornico, ki je bila obsojena kot množična morilka in je bila pred obsodbo v ječi-samici obsedena s čistočo. V drugem prizoru nastopa že omenjena klošarka, ki je povzdigovala »poklic« potepuha, ki je vselej svoboden in ga nihče ne gnjavi ne z davki in ne z INPS-om. Berač nima nad sabo ne gospodarja, ne direktorja, ne predstojnika; ne plačuje ne elektrike, ne plina in tudi stanovanja ne! Skratka, kar mu ljudje dajo, je neto zaslužek. Kot tretji je na oder stopil človek z dežnikom. V prizoru Marela dežnik ponazarja blagostanje, v katerem nekdo uživa, drugi pa ne. Kljub duhovitemu besedilu zgodbica razkriva strahovito resničnost sleherne družbe in nee- Beračica ob vhodu v Kulturni dom (desno), trije igralci med nastopom (spodaj) fotoj.k. nakosti med ljudmi. Tisti z »marelo« nerad dovoli, da bi se oni brez nje spravil pod njo. In če mu že bogatin to dovoli, ga ima za podložnika, ki lahko živi le zaradi podarjenih drobtinic. Lažna solidarnost, pač! Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Kazimir Černic so se zelo dobro vživeli v svoje vloge; res odlično so odigrali li- ke oseb, ki se pojavljajo v vsaki družbi. V zgibanki igre preberemo, da beseda »kriza« izvira iz grščine crisis - odločitev. Zato bi lahko to besedo razumeli tudi kot nova možnost, nov začetek, je še zapisano na gledališkem listu. Igra je bila vključena v letošnji festival Komigo, vendar izven rednega abonmaja. (vip) gorica - Na Glasbeni matici Premišljena izbira ali pa ljubezen na prvi pogled Napovedujejo predavanje ter nastopa mladih in najmlajših učencev Prvič za klavirjem na Glasbeni matici v Gorici bumbaca Izbira glasbila je lahko premišljena odločitev ali ljubezen na prvi pogled oz. posluh ali dotik. Zato glasbene šole prirejajo dneve odprtih vrat, ko potencialni novi učenci lahko preverijo, če bi res začeli novo študijsko in umetniško pustolovščino. Na goriški Glasbeni matici so zadovoljni s potekom letošnjega dneva z odprtimi učilnicami, saj se ga je udeležilo razveseljivo število zainteresiranih. V glavnem je šlo za starše z mlajšimi otroki, ki so se sprehodili po učilnicah, da bi se soočili z različnimi glasbili in informacijami, ki so jih ponujali profesorji. Nekateri so se tudi že prijavili na poskusne brezplačne lekcije, ki jih šola prireja do konca šolskega leta oz. do polovice junija. Rezervacije za poskusne lekcije na vseh oddelkih sprejema tajništvo šole; ponudba velja tako za sedež kot za podružnici v Sovodnjah in Doberdobu. Za razmišljanje o študiju glasbe bodo teoretsko in praktično poskrbeli tudi zunanji gostje in učenci šole: v ponedeljek, 30. maja, so starši, vzgojitelji in vsi zainteresirani vabljeni ob 19. uri v goriški Kulturni dom, kjer bo šolski zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka predaval na temo Zvok in glasba kot komunikacija. Sledila bo akademija goriških učencev Glasbene matice, pri kateri bodo sodelovali solisti in člani mladinskega zbora Neokortex. Med večerom bo tudi podelitev priznanj zaslužnim učencem. V sredo, 1. junija, napoveduje Glasbena matica novost, in sicer Malo akademijo, ki bo namenjena najmlajšim učencem šole in pri kateri bo sodeloval otroški zbor Sovodnje. (rop) gorica - Center Emil Komel Jutri odprta vrata šole, v nedeljo trije dogodki Učenci jazz in modernega oddelka bodo nastopili na festivalu eStoria Skupina Komel Contemporary Jazz Ensamble Konec tedna bo za Center Emil Komel živahen, intenzivni pa so bili tudi minuli dnevi, ko so profesorji glasbene šole obiskali slovenske vrtce in osnovne šole na Goriškem. Otrokom so se predstavili z glasbeno pravljico, prikazali so jim različne inštrumente ter jih povabili na obisk šole, kjer bo jutri, 21. maja, med 10. in 12. uro dan odprtih vrat. Otroci bodo lahko skupaj s starši preizkusili vse inštrumente, v tajništvu bodo sprejemali rezervacije individualnih brezplačnih poskusnih lekcij. V nedeljo, 22. maja, ob 11. uri bo v kislarni na Subidi prikaz zgodbe Ten di voli la mari, ki bo prisotne popeljala v furlansko kmečko kulturo s pogledom v prihodnost. Napisala jo je in jo bo tudi izvajala avtorica in igralka Lorena Bassi, fur- lanske ljudske pesmi pa sta priredila kitarist Giulio Chiandetti in skladatelj Marco Sofianopulo. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli učenci Centra Komel pod mentorstvom prof. Martine Gereon. Ob 17. uri bo na istem mestu koncertna prireditev Glasbeni okusi: skupina Mikrokosmos se bo predstavila s skladbami iz 19. in 20. stoletja. Oba dogodka prirejajo v okviru praznika Feste da viarte in s sodelovanjem Centra Komel; vstop bo brezplačen. V nedeljo ob 20. uri pa bo skupina učencev jazz in modernega oddelka šole pod mentorstvom prof. Jana Sturialeja nastopila v Ljudskem vrtu v Gorici v okviru festivala eStoria. Koncert z naslovom Interplay prirejajo v okviru ciklusa Snovanj, ki beleži že enajsto zaporedno izvedbo. gorica - Zgodovinar Branko Marušič odpravil vrzel Karel Lavrič, kdo je to? Naj se sestavi goriška topografija z navedbo krajev, ki so značilni za nekaj desetin slovenskih osebnosti Karel Lavrič - kdo je to?! Na zadnjem srečanju Ob kavi s knjigo v Katoliški knjigarni je bilo prisotno rekordno število petindvajsetih poslušalcev med predstavitvijo knjige z naslovom Doktor Karel Lavrič (1818- 1876) in njegova doba, ki jo je napisal zgodovinar Branko Marušič. Tista poltretja desetina udeležencev z obeh strani meje gotovo ve za dr. Karla Lavriča; dodamo ji lahko še nekaj desetin in že smo na zgornji meji vsaj približnih poznavalcev odvetnika, politika, upravitelja, organizatorja in zlasti narodno ozaveščenega voditelja slovenskega prebivalstva ožje Goriške, Vipavske in Soške doline. Vrzel je skoraj odpravil pisec knjige, ki je v pogovoru z Marijo Češčut sam poudaril, da ne gre za dokončno podobo osebnosti, ki počiva na goriškem pokopališču, kajti še obstaja nekaj nerazkritih vidikov njegovega življenja, kot je na primer točno leto rojstva na Premu ali očetov življenjepis. Šolal se je v Ljubljani, pravo je študiral v Padovi, kjer je doumel izbire in usmeritve glede narodnosti tedanjih prebivalcev Apeninskega polotoka. Leta 1848 je bil v Trstu, kjer se je zavzel za jugoslo-vanstvo, dve leti kasneje pa že v Sežani kot državni tajnik. Potem je nekaj let živel odmaknjen v Tolminu. Vmes je iz katoliške prešel v protestantsko vero. Ko je Avstrija leta 1859 izgubila Lombardijo, je celotno narodno in družbeno razmišljanje Lavrič usmeril v kakovosten premik, v slovenstvo. Čitalnice, tabori, narodni poslanci so postali njegov program, se pravi, da je zavestno deloval proti avstrijsko nemškemu centralizmu, Branko Marušič v knjigarni fotol.k. saj so prav tabori pomenili zavzemanje za odcepitev. Sam se je zavzemal za primerno obliko federalne državne ureditve, a predvideval je propad cesarstva prav zaradi unitarizma. Kot odvetnik je uporabljal slovenščino, tudi sicer se je zavzemal za pouk slovenskega jezika, za izobraževanje delavcev. Bil je dober govornik - tabor v Šempasu! Ob okrogli obletnici so Karlu Lavriču v Novi Gorici postavili doprsni kip, ki je bil prvi na aleji vidnih osebnosti na Erjavčevi cesti. Iz Tolmina se je preselil v Ajdovščino. V Gorici je nato odprl odvetniško pisarno in leta 1861 postal član deželnega sveta; bil je tudi odbornik, a je odstopil, ker ni sprejemal stalnega šikaniranja Slovencev. Zavzemal se je za pravičnejšo volilno zakonodajo in za kakovostnejše prometne povezave. Znotraj slovenske narodne skupnosti se je razdajal in celo zanemarjal svoj poklic. Bil je v odboru liberalno usmerjenega društva Soča, ki je izdajalo istoimenski časopis. V krogih pod vplivom Cerkve ni bil dobro zapisan, ker je bil liberalec in protestant. Časopis Rimski katolik ga je opredelil za odpadnika. Leta 1876 je v hotelu Tri krone v Gosposki ulici napravil samomor. Bil je depresiven tudi zaradi močnega pešanja vida. Njegov konec je mučno vplival na javnost. Lavričev grob je na glavnem goriškem pokopališču, kjer so v času fašizma na nagrobniku prekrili tri narodno ubrane stihe. Goriški Kulturni dom je lani dal pobudo za njegovo ponovno ureditev. Med odzivi na iztočnice, ki so jih postavljali sogovornica in nekateri udeleženci, je Branko Marušič predlagal sprejetje načrta o sestavi goriške topografije. V publikaciji bi se vrstili opisi stavb, rojstnih hiš, stanovanj, zbirališč, lokalov, ki so značilni za nekaj desetin slovenskih osebnosti v obdobju zadnjega poldrugega stoletja in več. Gibčnejša varianta bi bila izdelava video dokumentacije z ustno razlago preko video in zvočnega snemanja. Ne glede na izbiro načina komunikacije bi projekt moral biti profesionalno nastavljen. Ta prispevek je nalašč dokaj didaktično napisan z namenom, da bi se vedenje o Karlu Lavriču čim bolje zasidralo v bralcih in se preko njih razširilo na druge slovenske občane. Morda se bo srednjeročno oblikovala želja ali potreba, da se po tem zaslužnem možu na ozemlju goriške občine poimenuje kakšna ustrezna soba, dvorana, hala, avla ali celo ulica. (ar) / Primorshi GORIŠKA Sobota, 21. maja 2016 17 goriška - Ovrednotenje dediščine Šest krožnih poti po Krasu Uradno jih bodo predali namenu na Vrhu Redipulja (levo); Brestovec (zgoraj) Goriška pokrajina na Krasu urejuje šest krožnih poti, ki bodo speljane mimo številnih zgodovinskih in naravnih znamenitosti. »Podobno kot v projektu Kras 2014+ smo se tudi tokrat odločili za ovrednotenje treh območij, ki so posebno zanimivi. Gre za Debelo grižo in Brestovec, doberdobsko Gradino in Redipuljo. Nekatere izmed šestih poti so bolj zanimive iz zgodovinskega vidika, ob drugih je več naravnih znamenitosti,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic, ki je včeraj novo pridobitev predstavila skupaj s pokrajinsko odbornico za šport Vesno Tom-sič, s sovodenjsko županjo Alenko Florenin, Sprehoditi se bo mogoče po Brestovcu, Debeli griži, Gradini, Košniku, dolinah nad Romjamom in mimo vojnih ostalin v Redipulji zagrajsko občinsko odbornico Simonetto Vi-sintin, predsednikom zveze UISP Mariom Graziuttijem ter predstavnikoma kulturnega društva Sovodnje Patrizio Butkovič in Rudijem Petejanom. Projekt je vključen tudi v Poti miru, krožne poti bodo uradno predali namenu v nedeljo, 29. maja; zbirališče bo ob 9. uri v vrhovskem kulturnem centru Danica, od koder se bodo udeleženci lahko podali na sprehod po eni izmed dveh poti, ki so speljana ob robu Vrha. Pokrajina prireja dogodek v sodelovanju z občinama Sovodnje in Zagraj, z zvezo UISP, s kulturnima društvoma Danica in Sovodnje ter z veteranskim društvom Fanti dArresto. Vpisnina znaša pet evrov, iz organizacijskih razlogov je zaželjeno, da se udeleženci vpišejo do srede, 25. maja, na naslovu elektronske pošte kdsovod-nje@gmail.com. Tik pred začetkom pohoda bo zaigrala doberdobska godba na pihala Kras, ob koncu bo »testeninka« za vse udeležence. Karta s šestimi krožnimi potmi Na izhodiščih vseh šestih poti bodo namestili informativne table z glavnimi informacijami. Poti bodo označili z markacijami na kamnih, ki jih bodo zarisali z bioraz-gradljivimi barvami. Namestitev tabel, zaris poti in tiskanje informativnega gradiva v slovenščini, italijanščini in angleščini so skupno stali tri tisoč evrov. V vsakem kraju bosta speljani dve krožni poti. Na Vrhu bo ena pot vodila proti Brstovcu, druga pa proti Martinščini. V Doberdobu bo ena pot speljana po Gradini s startom pred sprejemnim centrom, po drugi se bo mogoče sprehoditi do Debelega vrha in Košnika. V Redipulji bo ena pot vodila vzdolž nekdanjih strelskih jarkov, druga bo speljana mimo raznih dolin nad Romjanom. »Krožne poti so namenjene vsakomur, čeprav smo jih zarisali skupaj z inštruktorjem nordijske hoje Giorgiom Furlanichem. Dolge so od sedem do deset kilometrov z višinsko razliko od 80 do 160 metrov. Ljubitelji nordijske hoje najdaljše prehodijo v 90 minutah, ostali bodo verjetno potrebovali kaki dve uri,« pojasnjuje pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in poudarja, da so krožne poti vključene v projekt za širjenje nordijske hoje, ki ga vodi pokrajina. (dr) gorica - Do nedelje èStoria Sužnji v vseh v • ■ • časih in na vse v« možne načine Po sinočnjem dogodku z Monijem Ovadio, ki je med nastopom v deželnem avditoriju občinstvo pozval k razmisleku o vrednotah človeškega dostojanstva in enakopravnosti, bo dvanajsti festival èStoria danes stopil v živo. Ob 9. uri bo v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu srečanje o 500-le-tnici beneškega geta (Simon Levis Sul-lam, Donatella Calabi, Anna Foa), v Api-hovem šotoru pa srečanje o ladjah s sužnji, ki so plule po Sredozemskem morju (Jeff Fynn-Paul, Salvatore Bono, David Abulafia). Ob isti uri bo v Kinema-xu tudi projekcija risanke Iqbal: Bambini senza paura, pol ure kasneje pa bo v dvorani Dora Bassi na Garibaldijevi ulici govor o nasilju nad ženskami. Ob 10.30 se bo v Herodotovem šotoru William Word pogovarjal o Siriji z aktivistom Shadyjem Hamadijem, v šotoru mladih pa bo Gianluca Lemma predaval o koltanu - kovinskem mineralu, ki se uporablja pri izdelavi elektronskih naprav (npr. mobilnikov) in ga v Kongu kopljejo zasužnjeni delavci. Apihov šotor bo ob 11. uri gostil srečanje s Fa-biom Parasecolijem o zgodovini prehrane in njenih povezavah s suženjstvom, ob 11. uri pa bo v dvorani Dora Bassi tekla beseda o potresu v Fur-laniji. V muzeju Sv. Klare bo ob 11. uri govor o spomeniškem območju na Debeli Griži, na sedežu videmske univerze v Ulici Santa Chiara pa bo posvet o odnosu med državljani in državo, poudarek bo tudi na manjšinah. O sužnjih v antični Grčiji in Rimu se bodo ob 11.30 v Herodotovem šotoru pogovarjali Raymond Descat, Jean Andreau in Alessio Sokol (zagotovljeno bo simultano prevajanje v slovenski jezik), ob isti uri pa se bodo dijaki različnih šol v Kinemaxu srečali z Olegom Mandi-čem, zadnjim internirancem, ki je živ zapustil Auschwitz: več mesecev je prebil v oddelku Josefa Mengeleja. O italijanskih kolonijah v Afriki bo tekla beseda v Apihovem šotoru; ob tem srečanju se bosta opoldne začela tudi predavanje o političnem udejstvovanju žensk v Italiji in predstavitev zgodovinskega atlasa vzhodnega Jadrana. Popoldanski spored se bo začel ob 15. uri s srečanjem o bitki pri Jutlandi-ji, ki bo potekalo v dvorani Dora Bassi. Pol ure kasneje bo v Herodotovem šotoru govor o globalizaciji suženjstva v novem veku, v Apihovem šotoru bo tekla beseda o norišnicah in Francu Ba-sagli, v palači De Bassa pa se bosta Giampaolo Cadalanu in Marco Pacini pogovarjala o sužnjih tretjega tisočletja. Baracku Obami in volitvam v ZDA bo posvečeno srečanje, ki se bo v deželnem avditoriju začelo ob 16. uri; razpravljali bodo Paul Finkelman, Massimo Teodori in Tiziano Bonazzi. V Muzeju Sv. Klare bodo ob 16. uri predstavili knjigo Roberta Covaza La casa del Duce, v palači De Bassa pa bo ob 16.30 srečanje o prvi svetovni vojni in bitkah na tirolski fronti. Suženjstvu v Mavre-taniji bo posvečeno srečanje z Yacou-bom Diarro in Gianmarcom Piso, ki bo ob 17. uri v Herodotovem šotoru, ob 17. uri pa bo v Apihovem šotoru predstavitev knjige Contro le donne Paola Er-colanija. Ob 17. uri bo šotor mladih gostil srečanje o Carlu Michelstaedterju, ob 17.30 bo v palači De Bassa srečanje z Mauriziom Baitom in Jeanom Paulom Bledom, ki se bosta pogovarjala o Francu Jožefu, ob 18. uri pa bo v Api-hovem šotoru Gerhard Hirschfeld spregovoril o bitki pri Verdunu. Danes ob 18.30 bo v Herodoto-vem šotoru uradno odprtje festivala s pozdravi organizatorja, upraviteljev in gostov; sledilo bo predavanje znanega matematika Piergiorgia Odifreddija z naslovom Sužnji številk (zagotovljen bo simultan prevod v slovenščino). V Apihovem šotoru se bodo ob 19. uri Marta Verginella, Franco Crevatin in Igor Devetak pogovarjali o izvoru binoma Slavi-Schiavi, ki je zlasti na območju ob slovensko-italijanski meji postal slab-šalna oznaka za Slovence in druge južne Slovane. V mladinskem šotoru, dvorani Dora Bassi in Muzeju Sv. Klare bodo istočasno potekala srečanja o Rdečem križu, prisilni prostituciji žensk in knjigi Galia - Nobili e plebei sulle navi del-la Lega Santa. Ob 20. uri bo v palači De Bassa na ogled film Isonzofront, v Kine-maxu se bo ob 20.30 zavrtel Spartacus, ob 21. uri pa bo v mladinskem šotoru projekcija filma Noi siamo infinito. Podrobnejši program je vsakomur na voljo na spletni strani www.estoria.it, vsa srečanja so s prostim vstopom. Celodnevna festivalska dneva bosta tudi jutri in v nedeljo, ko naj bi po napovedih zveze Confcommercio poleg festivalskih prizorišč zaživelo tudi mestno središče. Trgovci namreč zagotavljajo, da bodo na območju festivala odprti mnogi javni lokali in trgovine. Organizatorji obenem računajo, da se bodo uresničile tudi ugodne vremenske napovedi. nova gorica - Včeraj Mestni svet sprejel rebalans proračuna Letošnja novost so povratna sredstva Na včerajšnji seji novogoriškega mestnega sveta so svetniki med drugim razpravljali tudi o predlogu odloka o rebalansu proračuna za letošnje leto. Z nekaj dodatnimi predlogi so ga podprli. Spremembe so potrebne na prihodkovni in odhodkovni strani. Prenašajo se tudi sredstva, ki so znana po zaključne računu preteklega leta, ki znašajo 612.000 evrov, polovica pripada krajevnim skupnostim, ki so jih posamezne razporedile na svoje proračunske postavke. Letošnja novost so povratna sredstva, za katere občina lahko zaprosi državo, v višini nekaj več kot 400.000 evrov, vendar ne štejejo v kvoto za zadolževanje. Prihodki se povečujejo za 394.000 evrov, odhodki pa za 1,42 milijona evrov. Svetniki so v razpravi precej časa namenili tudi predlogu o uvedbi participatornega proračuna. Župan je na očitke, da z uvedbo zavlačuje, odgovoril, da se želijo na občini tega lotiti premišljeno, občane pa usmeriti v podajanje predlogov z naslova t.i. zelenih vsebin. (km) nova gorica - Vipavski Agroind Odločitve o stečaju še ni Proizvodnja stoji, manjka material, gorivo za delovne stroje, embalaža, škropivo za vinograde, izklopljeni so službeni telefoni in plin Delavka Agroinda pred sodiščem k.m. Včeraj je na okrožnem sodišču v Novi Gorici potekal narok, na katerem je bil obravnavan predlog za začetek stečajnega postopka vipavskega Agroinda v ukrajinski lasti. Dokončne odločitve sodišče včeraj še ni sprejelo, sodnica bo o stečaju odločila po tem, ko bo opravljenih nekaj poizvedb na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Delavce, ki so na sodišče prišli brez odvetnika, sta zastopala predsednik sveta delavcev Andrej Fur-lan in predsednica ZSSS v podjetju Silvana Turina. V imenu uprave Agroinda pa sta prišla prokurist Oleg Medvedjev in pravni zastopnik podjetja Mitja Šuligoj. Po mnenju delavcev - na sodišče jih je včeraj prišlo okoli 30 - je stečaj edini izhod, saj drugih možnosti ne vidijo. Proizvodnja namreč stoji, manjka jim material, gorivo za delovne stroje, embalaža, škropivo za vinograde, izklopljeni so službeni telefoni, plin ... Uprava delavcem po besedah Turinove dolguje plači za marec in april ter prispevke za januar in februar. »Ne vemo niti, koliko so nam dolžni, saj je FURS blokiral račun in nam tržejo prispevke s transakcijskega računa,« je včeraj povedala Turinova. Zastopnik Agroinda pa je na sodišču izjavil, da so bili davki in prispevki za december in januar plačani do minimalne plače, enako tudi za februar. Sodnica je na koncu razprave sklenila, da bo po pridobitvi podatkov iz FURS-a odločila o stečaju in bo odločitev v roku nekaj dni sporočila obema stranema. »Odločitev mora biti pre-udarjena in verjamem, da sodnica potrebuje čas, da o tem razmisli in se odloči. Odločitev pa bi morala biti znana, dejstva so bila danes na sodišču povedana,« je po naroku povedal Furlan, ki ukrajinskim zastopnikom ne verjame, da so bili prispevki in davki, tako kot slednji zatrjujejo, plačani. (km) 1 B Petek, 20. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji Praznik špargljev V župnijskem parku v Štandrežu se začenja praznik špargljev, ki se bo nadaljeval še prihodnji vikend. Nocoj ob 20.45 razstava umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus; jutri ob 17. uri bo slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo športa, ob 20.30 bo sledil ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 22. maja, ob 19. uri bo nastop štandreškega župnijskega otroškega zbora, mešanega pevskega zbora Ciril Silič iz Vrtojbe in zbora osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Hram. Jamarji v Gradišču Nocoj ob 20.30 bo v palači Monte di Pieta v Ulici Dante Alighieri v Gradišču predavanje o raziskovanju brezen in jam v osrčju gore Tolminski Migovec. Dogodek prirejajo Kraški krti skupaj s speleološko sekcijo Planinskega društva iz Tolmina; namenjen je zlasti jamarjem in ljubiteljem jam italijanskega jezika, zato bo potekalo v italijanščini. Maturantska parada Danes ob 12. uri se bodo slovenski maturantje na ulicah in trgih 24 slovenskih mest, med njimi je tudi Nova Gorica, zavrteli v ritmih četvorke. Da bi mlade spodbudili k plesu in zabavi brez alkohola, slovensko ministrstvo za zdravje že sedmo leto sodeluje z organizatorji dogodkov, državnimi institucijami, s strokovnimi in nevladnimi organizacijami. Tudi letos so omogočili izdelavo silikonskih zapestnic s promocijskim sporočilom »Furam 0,0«, ki jih bodo razdelili vsem plešočim maturantom. Maturanti se bodo na Bevkovem trgu v Novi Gorici zbrali ob 10. uri, ob 11.30 sledi generalka. Tik pred plesom bodo prisluhnili nagovoru župana, nakar bodo točno ob 12. uri, istočasno z ostalimi maturanti iz Slovenije, odplesali četvorko. (km) Abruški zbornik Danes ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu predstavitev zbornika, ki je izšel ob 25-letnici združenja Abruzzo e Molise iz Furlanije-Julijske krajine. Spregovorila bosta publicist-ka Margherita Reguitti in predsednik združenja Roberto Fatigati. d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče KOMIGO 2016 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 24. maja, ob 20.30 Špas teater predstavlja gledališko predstavo »Čista norišnica« (Paul Poertner); igrajo Boris Cavazza, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart, Damir Leventic; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it, www.kulturnidom.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 21. maja, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar). V torek, 24. maja, ob 20. uri v sklopu Lutkovnega leta 2016 prireja ustanova Silvana Furlana skupaj z mladimi ustvarjalci »Ko podobe oživijo«; informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 2: 17.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La pazza gioia«. Dvorana 4: 16.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.30 - 20.15 »The Boy«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.50 - 20.40 »Captain America: Civil War«. Glasbena prikazovanja ^ Razstave Glasbena prikazovanja, ki jih v baziliki na Sveti Gori prireja Glasbeno društvo Nova v sodelovanju s frančiškanskim samostanom, se bodo nadaljevala jutri ob 20. uri. Predstavil se bo godalni kvartet Nova s solisti in člani orkestra Nova filharmonija. V Moraru o kmetijstvu V dvorani občinskega sveta v Moraru bo drevi ob 20.30 volilno srečanje na temo kmetijstva. Spregovoril bo Giampaolo Chendi, kandidat za občinski svet na listi Zelenih. Živalske bolezni V hotelu Entourage v Gorici bo danes ob 8.30 posvet o živalskih boleznih in človeku. Med govorniki bodo deželna funkcionarka Nora Coppola, Roberto Luzzati iz tržaškega zdravstvenega podjetja in predsednik državne živinozdravniške zbornice Gaetano Penocchio. Kultura in običaji V kraju Borgo Colmello v občini Fa-ra bo danes od 16. ure dalje dogodek z naslovom »Cultura e tradizioni«. Prireja ga združenje Alpe Adria; udeležili se ga bodo umetniki iz FJK, Avstrije in Slovenije, nastopili bodo zbor in učenci glasbene šole iz Fare. V BARU POSTA (Korzo Verdi 27/29) v Gorici bo danes, 20. maja, ob 20. uri v sklopu festivala eStoria odprtje razstave Gabrielle Valera »Il gesto e la ge-nesi«. V KANALU: v galeriji Rika Debenjaka bo danes, 20. maja, ob 19. uri odprtje razstave »Keramike«, na ogled vsak dan do 31. maja 17.00-19.00. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) v sklopu festivala eStoria bo v soboto, 21. maja, ob 16. uri odprtje razstave »Catene invisibili« umetnice Damson. V GORICI: v lokalu Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Armanda Rogantinija »Zivali med Prvo svetovno vojno«. ~M Koncerti Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert »hoRORn«, nastopajo ansambel rogov Akademije za glasbo Ljubljana, Dale Clevenger (ZDA) - rog, dirigent in solisti - člani GD NOVA (Sebasti-jan Buda, rog in Anja Šinigoj, mezzosopran); vstop prost. ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije. KULTURNO ZDRUŽENJE INCANTO obvešča, da bo v sklopu festivala eStoria v soboto, 21. maja, ob 20.30 pod šotorom mladih nastop mladinskega zbora Freevoices s predstavo »Fronti di Guerra Fronti di pace«, recitiral bo Enrico Cavallero. H Šolske vesti TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kampov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA odpira svoja vrata v Bukovici v septembru 2016. Prvi razred bo začela obiskovati prva generacija učencev, ki prihajajo iz različnih občin od Ajdovščine do Nove Gorice, pa tudi iz zamejstva; informacije in prijave do zapolnitve mest po tel. 00386-40438312 (Tadeja), 347-7300222 (Michela), wal-dorfsola.go@gmail.com. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videode-lavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mla-dinskidom@libero.it, www.mladin-skidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. Ü3 Obvestila KONCERT CERKVENIH PESMI otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štan-drežu. Rok prijave je danes, 20. maja, informacije v uradu ZCPZ, tel. 048131817, corili01@gorica.191.it. Urad je odprt ob ponedeljkih in sredah 8.0018.00, ob torkih, četrtkih, petkih 8.0014.00. Prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 24. maja, ob 20. uri v dvorani AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah. ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 3881703122, andrea.bin@libero.it KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. H Čestitke Veselo kot pomladni cvet JENI-SEJ je prijokal na svet. Učiteljici Jani čestitajo otroci in starši vrtca Čriček. Kolegici Jani se je pridružil mali JENISEJ. Iskreno čestita učno in neučno osebje vrtca Čriček iz Doberdoba. S Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: danes, 20. maja, ob 10. uri »Gorica v arhivih«; v nedeljo, 22. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Zel-da - raztresena grajska čarovnica«; v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. GORIŠKA DELEGACIJA FAI prireja obisk gradu Dobrovo z ogledom razstave Zorana Mušiča v soboto, 21. maja. Zbirališče na glavnem trgu v Loč-niku ob 15.30, informacije in najave pri točkah FAI v Gorici (knjigarna Antonini na Korzu Italia) in Tržiču (knjigarna Rinascita na Drev. San Marco) ob torkih med 17. in 18. uro. SPDG prireja 3. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v nedeljo, 22. maja, na Nanos, tura je zahtevna, obvezna uporaba čelade. Zbirališče na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeče Hiše -Rožne Doline (na italijanski strani) v nedeljo, 22. maja, ob 7.30; informacije in prijave po tel. 328-8292397 (Robert). 0 Prireditve MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev v soboto, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol iz Prva-čine in Kras iz Doberdoba ter mažore-tni skupini iz Prvačine in Doberdoba. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA prireja v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno srečanje »Beletrina praznuje 20 let tudi v Gorici«. Pesniško zbirko »Prareka« bo predstavil avtor Tone Rode. Pogovor bo vodila Erika Jazbar, poezije bo prebirala Sanja Vogrič. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 20. maja, ob 20. uri predstava »Ignoto militi« Umberta Fabija, nastopila bo igralka Maria Giulia Cam-pioli; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri predavanje »Fotografska ustvarjalnost Milana Klemenčiča« v sklopu Lutkovnega leta 2016; www.ng.sik.si. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje«: v soboto, 21. maja, ob 20.30 bo prireditev »Il dovere del ricordo«. 11. FESTIVAL VRTNIC V NOVI GORICI: razstavo fotografij Danila Kotnika z naslovom »Dišeči portreti bur-bonk« bodo odprli v sklopu srečanja ljubiteljev vrtnic danes, 20. maja, ob 19. uri v pasaži centra Eda. KD BRIŠKI GRIČ prireja ob zaključku danes, 20. maja, ob 20. uri na sedežu društva v Števerjanu nastop Malih briških slavčkov, večer bo popestrila otroška gledališka skupina kulturnega društva Skala iz Gabrij. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 20. maja, ob 17. uri Alfredo Stoppa predstavil svojo knjigo »Caterina controvento«. FESTIVAL VINA ZELEN bo v soboto, 21. maja, od 15. do 21. ure v Vipavskem Križu. Ob 15. uri bo voden ogled kraja, ob 16. in ob 20. uri bodo potekale viteške igre, čez dan bo odprta tudi tržnica; informacije po tel. 0038631308325 (Anja), 00386-41660445 (Ljubo), www.vipavskikriz.si. MIROVNIŠKA MANIFESTACIJA »EUR-HOPE - Za Evropo brez zidov« bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici v soboto, 21. maja, ob 15. uri. ODPRTA VRATA TRGOVINSKE ZBORNICE: v sklopu festivala eStoria bosta potekala brezplačna vodena ogleda palače v Ul. Crispi 10 v Gorici v organizaciji goriške delegacije FAI. Arhitekt Lino Visintin in profesor Alberto Licchitta bosta vodila oglede v znamenju življenja in dela družine Ritter v soboto, 21. maja, ob 11. uri in v nedeljo, 22. maja, ob 15. uri. »BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Zupnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu se bosta odvijali predavanji: v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure predavanje in prikaz ličenja ter ma-skiranja z Irino Giormani; v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, samo v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 24. maja ob 20. uri na temo »Sabotin: naravoslovne značilnosti«. Daniel Rojšek bo podal zemljepisni pregled, Igor Dakskobler bo prispeval k boljšemu poznavanju rastlinstva tega prostora, Bojan Zadravec pa bo predstavil metulje, ki domujejo na Sabotinu. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 26. maja, ob 10. uri srečanje na kavi s knjigo. Gost bo novogoriški književnik Milan Petek, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom govoril o svojem romanu »Ljudje na burji«. ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij. DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benede-tič); informacije www.dijaskidom.it. 0 Mali oglasi PRODAJAMO lep, rdeč, metaliziran skuter Ovetto-MBK 50 cc, letnik 1999, v odličnem stanju, lepo vzdrževan, vedno v garaži. Plačana prometna taksa za leto 2016, komaj opravljen tehnični pregled, možnost ogleda; tel. 329-8973526. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Emanuela Benco por. Rocca (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi Sv. Justa, sledila bo upe-pelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Ines Salvan vd. Ravanello (iz pokopališča ob 11.20) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V MARIANU: 14.00, Ana Lucia Persig (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. / Primorshi MNENJA, RUBRIKE Petek, 20. maja 2016 19 dunaj - Politolog Štefan Vospernik o nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev »To ne bodo navadne volitve« DUNAJ - V Avstriji bo v nedeljo drugi krog predsedniških volitev, ki bo v vseh pogledih prelomen. Za položaj se prvič po letu 1945 potegujeta kandidata, ki ne izhajata iz dveh velikih sredinskih strank. To sta 45-letni svobodnjak Norbert Hofer in 72-letni zeleni Alexander Van der Bellen. Hofer ima iz prvega kroga veliko prednost.«To niso navadne volitve,» je za STA ocenil novinar avstrijske tiskovne agencije APA in politolog Štefan Vospernik. Volitve naslednika Heinza Fischerja je označil za razpotje in poudaril, da v zgodovini avstrijske demokracije še ni bilo takšnega odločanja. Tradicionalni vladajoči stranki, socialdemokratska (SPO) in ljudska (OVP), sta do pred nekaj leti skupaj privabljali med 66 in 80 odstotkov volilnega telesa, posledično pa so bili njuni kandidati na predsedniških volitvah vse do letos sprejemljivi za veliko večino volivcev, pojasnjuje Vospernik. Skupni domet zelenih in svobodnjakov pa je pod 50 odstotkov volilnega telesa. A kljub temu je Hoferju in Van der Bellnu tokrat že v prvem krogu 24. aprila uspelo pobrati več kot polovico glasov. Hofer je zbral presenetljivih 35,05 odstotka glasov, Van der Bellen 21,34 odstotka. Med kandidatoma za predsednika Avstrije pred drugim krogom še nikoli ni bilo takšne razlike, izpostavlja APA. Volivci so ob tokratnih volitvah polarizirani kot še nikoli, in to pri temeljnih vprašanjih, kot so rešitev begunske krize, EU ter zaupanje oz. nezaupanje vodilnim politikom. Kot pravi Vospernik, sta Hofer in Van der Bellen uspela nagovoriti sim-patizerje drugih strank, med katerimi jih je veliko zanju volilo samo iz taktičnih razlogov, ne iz prepričanja. Na drugi strani sta velik poraz doživela kandidata SPO in OVP - zbrala sta ŽARIŠČE Kulturno-literarna revija med sanjami in resničnostjo David Bandelj Ko sem pred leti tuhtal o pomanjkanju ustrezne literarne revije v našem prostoru, sem predlagal nekaterim mlajšim kolegom, da bi po-kusili razgibati stanje in predlagal možnost razmisleka o potrebi slednje. Kot vsak zametek ideje, se je tudi ta rodil skoraj po naključju in prek spletnih in osebnih pogovorov se je izkazalo, da bo ta ideja ostala ... le ideja. Nič zato, sem si rekel, šlo je za poskus . Konec koncev razlogov za novo revijalno entiteto je bilo res malo. Pred dnevi sem iz čisto drugih razlogov malce raziskoval zgodovino revijalnega tiska med Slovenci v Italiji in sem osupel nad številom revij, ki so se v tem prostoru pojavile po vojni. Po zaslugi Martina Jevni-karja, navajam: od Razgledov (1946 - 1952), Mlade setve (1946 - 1950), Sidra (1953), Stvarnosti in svobode (pozna štirideseta leta), Tokov (1957), Jadra (1957 - 1959), prek Literarnih vaj (1949 - 1979), Mosta (1964 - 1988), Zaliva (1966 - 1990), Dneva (1971 - 1981), Utripov (1957 - 1984), Pretokov (devetdeseta leta), vse do Mladike (1957), ki je edina, če ne štejemo mladinskih revije Pastirčka ali Galeba, ki izhaja še danes. To dragoceno spoznanje me je pripeljalo do misli, da se je v zadnjih tridesetih letih intelektualna podoba družbe znatno spremenila. Izmed vseh naštetih revij, je trenutno ostala samo ena, medtem ko je nekaj časa izhajalo celo več revij hkrati. Poleg večjih finančnih zmožnosti, ki jih je družba premogla, je bil to morda znak večje intelektualne živahnosti? Pluralizma? Mladika trenutno skuša na vse načine ohraniti nivo revije, ki je primerna bodisi za širši spekter ljudi, bodisi za tiste, ki v njej iščejo po- globitve in izzive, toda to je postalo danes, v času bliskovitih informacij res naporno, ker taka vrsta pretoka misli je prehitra, da bi si ljudje zanjo vzeli čas in imajo rajši »in-stant informacijo« kot poglobljeno analizo. Poleg tega je še vprašanje, kako bi literarna revija sploh preživela, saj bi jo redkokdo kupoval in prebiral . Zanimivo pa je, da med sodelavci in uredniki omenjenih revij najdemo vedno ista imena, ki so zaznamovala kulturno življenje na Tržaškem (in deloma na Goriškem) po drugi svetovni vojni. Nekateri izmed njih so pristopili k uredništvom različnih revij, tako da je zelo zanimivo opazovati, kako je bil idejni pluralizem v času, ki je bil bolj po-lariziran od današnjega, vsaj na ravni izobražencev, veliko večja vrednota in očitno tudi potreba. Odprta tribuna, kot je lahko bil Zaliv, ki je tudi dodobra pretresel temelje sodobne zgodovinske stvarnosti, je danes le še lep spomin na preteklost. Revije so morda izgubile žar, ki so ga bile prikazale pred tridesetimi leti. Pa tudi izobraženske generacije so tako razpršene, da ni več čutiti potrebe po kohezivni moči. Če citiram Alojza Rebulo, ki pravi, da je »izdajati kulturno revijo v Trstu, v tem tipično pridobitni-škem mestu brez globlje kulturne tradicije težka stvar celo za naše someščane, kaj šele za nas Slovence, seme izkrvavelega rodu, strankarsko razcefrano manjšino, živečo iz rok v usta brez prave gospodarske hrbtenice«, je zadeva toliko bolj jasna. Toda še vedno mi ne gre v račun, da so v preteklosti obstajali poskusi, da bi se to mlačnost prebudilo, zdaj pa niti teh več ni. Očitno je mlačnost naredila svoje . 72-letni zeleni Alexander Van der Bellen (desno) in 45-letni svobodnjak Norbert Hofer (spodaj) ansa vsak le po 11 odstotkov glasov - z njima pa tudi stranki, ki od leta 2008 na Dunaju tvorita rdeče-črno vladno koalicijo. Ta je že občutila posledice aprilskega glasovanja. Pred slabima dvema tednoma je bil s čela stranke in vlade pri-moran oditi socialdemokratski kancler Werner Faymann, v torek ga je nasledil zelo priljubljeni nekdanji vodja avstrijskih železnic Christian Kern. Politične razmere v sosednji državi so bile tako tik pred volitvami precej napete. Poleg tega po polomu anketar-jev v prvem krogu pred tokratno volilno nedeljo praktično ni bilo objavljenih javnomnenjskih raziskav. »Zadeva je zelo nepredvidljiva prav zaradi tega, ker sta Hofer in Van der Bellen za velik del volivcev 'manjše zlo',« pravi Vospernik. Avstrijski časnik Kurier pa je izpostavil mnenje politologa Frit-za Plasserja, da so volivci ob tokratnih volitvah polarizirani kot še nikoli, in to pri temeljnih vprašanjih, kot so rešitev begunske krize, EU ter zaupanje oz. nezaupanje vodilnim politikom. Vosperniku se še posebej po nedeljskem televizijskem soočenju kandi- Van der Bellen lahko zmaga le, če bi se spričo torkovega imenovanja novega kanclerja Kerna v teh nekaj dneh med volivci razvila nova dinamika. datov zdi zmaga Hoferja verjetnejša. Analitiki so si po tem ostrem soočenju, ki je na zasebni televiziji ATV potekalo brez voditelja, na njem pa so padale težke besede, kot sta svinjarija in lažnivec, edini, da bo njegova posledica odhod še manj ljudi na volitve. In to predvsem tistih, ki bi jih potreboval Van der Bellen, pravi Vospernik. Kot je pojasnil, se je na tem ostrem soočenju Van der Bellen, ki se skuša predstavljati kot preudaren politik in človek, ki bo Avstrijo bolje predstavljal na zunaj, pokazal kot nekdo, ki je izgubil živce. To pa je slabo, glede na to, da je pod velikim pritiskom, da pridobi volivce za premostitev 14 odstotnih točk velike razlike iz prvega kroga. Vospernik meni, da je zmaga Van der Bellna, ki so ga sicer podprli vodil- Kern se je predstavil DUNAJ - Novi avstrijski kancler Christian Kern želi izboljšati politično ozračje v Avstriji. »Glav in src ne želimo prepustiti cenenemu populizmu,« je v prvem nagovoru parlamentu na Dunaju poudaril 50-letni socialdemokrat. Kot je med drugim izpostavil, je treba begunsko krizo rešiti tako, da se bo ohranilo človeško dostojanstvo, hkrati pa se ne bo zapostavljajo socialne varnosti. «Gonji proti manjšinam se moramo zoperstaviti z lastnim progra-mom,» je poudaril priljubljeni nekdanji šef avstrijskih železnic in nadaljeval, da je treba realne strahove prebivalstva rešiti s pozitivno predstavo o svetu. Kernove izjave je mogoče razumeti kot jasen signal desničarskim svobodnjakom (FPO), ki pozornost vedno znova pritegujejo z izjavami, sovražnimi do tujcev. ni politiki SPO, nekateri ugledni bivši (ne pa tudi aktualni) vodje OVP, pa tudi poražena neodvisna kandidatka iz prvega kroga Irmgard Griss, v nedeljo mogoča samo še, če bi se spričo torkovega imenovanja novega kanclerja Ker-na v teh nekaj dneh med volivci razvila nova dinamika. Češ imamo novo vlado, dajmo ji možnost, da bo lahko delala, in volimo nekoga, ki ji ne bo metal polen pod noge. A Vospernik ne ve, ali bi se kaj takega do nedelje še lahko zgodilo. Predsedniške volitve bi tako lahko privedle tudi do predčasnih parlamentarnih volitev - redne so predvidene leta 2018. V Avstriji ima predsednik države, kar je sicer v veliki meri reprezentativna vloga, po ustavi glavno besedo in popolno svobodo pri imenovanju ali razrešitvi vlade. Hofer je v kampanji grozil z razrešitvijo vlade, če bo ta, kot je dejal, delovala proti interesom Avstrijcev. Van der Bellen je te Hoferje grožnje v kampanji uporabil kot svarilo volivcem, češ če zmaga kandidat svobodnjakov, bo Avstrija postala modra republika. Modra je barva svobodnjakov, ki na jadrih begunske krize v anketah že mesece zasedajo prvo mesto med strankami. Na vprašanje, kako bo morebitna izvolitev Hoferja vplivala na ugled Avstrije v tujini, pa je Vospernik odgovoril: »Avstrija ima že veliko izkušenj s tem, da izvoli politike, ki so na slabem glasu.« Pri tem je omenil izvolitev Kur-ta Waldheima za predsednika leta TDD Predstavlja tokrat o razvoju tehnologije in digitalni preobrazbi TRST - Nocojšnja oddaja TDD Predstavlja, ki je na sporedu ob petkih ob koncu slovenskega televizijskega dnevnika na mreži Rai 3 bis, bo tokrat v sklopu tematskega tedna deželnega informativnega omrežja RAI s skupnim naslovom »Državljani na spletu« posvečena razvoju tehnologije. Ivan Bajc je v studio povabil elektronskega inženirja Tomaža Petarosa. Pogovarjala sta se o razvoju novih tehnologij v obdobju digitalne preobrazbe v skladu s potrebami in pričakovanji današnje družbe, o ustanavljanju start-up podjetij in s tem v zvezi o motivacijah, znanju in potrebi finančnih partnerjev pri vodenju podjetij, o epohalnih spremembah v tem sektorju v zadnjih 20-ih letih in pričakovanjih glede tehnoloških inovacij v bližnji bodočnosti. Oddaja, ki jo je zrežiral Peter Rusja, se bo pričela okrog 20.50. Ponovitev bo v sredo, 25.5. pred večernim televizijskim dnevnikom. 1986 in črno-modro vladno koalicijo leta 2000. Hkrati je izpostavil, da so se časi odtlej močno spremenili, in omenil madžarskega premierja Viktorja Orbana ter razmere na Poljskem. Zato posledic za Avstrijo v smislu kakšnih sankcij ob izvolitvi Hoferja - z izjemo morebitnih neljubih situacij v prvih tednih ali mesecih, ki pa bodo hitro minile - Vospernik ne pričakuje. Obžaluje pa, da bo Avstrija, ki je v zadnjih letih pridobila na ugledu v mednarodni javnosti - tudi z zmago Conchite Wurst na Evroviziji pred dvema letoma in lanskim odpiranjem vrat beguncem - v primeru zmage Ho-ferja postala prva zahodnoevropska država, ki bo za predsednika izvolila desno populističnega politika. Gre za zgodovinsko spremembo, ki pa bi jo na drugi strani predstavljala tudi zmaga Avstrija ima že veliko izkušenj s tem, da izvoli politike, ki so na slabem glasu. Van der Bellna. Slednji bi postal prvi zeleni predsednik. Ko gre za položaj slovenske manjšine v Avstriji, pa Vospernik v zmagi Ho-ferja ne vidi kake nevarnosti - večja je dejstvo, da je avstrijska Koroška pred stečajem. Hofer prihaja z Gradiščan-skega in se torej spozna na manjšinsko politiko, za zdaj pa ni znana nobena njegova izjava, ki bi kazala na netenje spora med manjšinskim in večinskim prebivalstvom. Morda bi lahko kot politik iz stranke, ki je glede odnosa do manjšine na slabem glasu, celo pozitivno presenetil, tudi v odnosih s Slovenijo, ugiba Vospernik. Zadnja volišča v Avstriji se bodo v nedeljo zaprla ob 17. uri, takoj zatem bodo objavljeni izidi vzporednih volitev, kmalu tudi prvi začasni končni rezultati. Na volišča je pozvanih slabih 6,4 milijona volivcev. V prvem krogu je bila volilna udeležba 68,5 odstotka. Mandat avstrijskega predsednika je šest let. Andreja Juvan Kmetec/STA 20 Petek, 20. maja 2016 APrimorski r dnevnik Federerja ne bo v Parizu PARIZ - Švicar Roger Federer je odpovedal svoj nastop na odprtem prvenstvu Francije, ker še ni okreval po poškodbi hrbta. Se-demnajstkratni zmagovalec turnirjev najvišje ravni tako ne bo nastopil na 65 zaporednih turnirjih za grand slam. »Obžalujem, ker moram sporočiti odločitev, da letos na OP Francije ne bom mogel igrati. Naredil sem korak naprej k izboljšanju splošne pripravljenosti, toda še vedno nisem sto odstoten in mislim, da bi bilo tveganje preveliko, preden bom povsem nared,« je dejal Švicar. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Znani vsi polfinalisti MOSKVA - Hokejske reprezentance Finske, Rusije, ZDA in Kanade so polfinalistke svetovnega prvenstva elitne skupine v Rusiji. V četrtfinalih so Finci s 5:1 premagali Dance, Američani po kazenskih strelih z 2:1 Čehe, Kanadčani Švede s 6:0, gostitelji Rusi pa Nemce s 4:1. Jutrišnja polfinal-na para bosta Rusija - Finska in Kanada - ZDA. Tekma za tretje mesto in finale bosta v nedeljo, vse polfinalne in finalne tekme pa bodo v dvorani Ledena palača v Moskvi. KOLESARSTVO - V Špetru Slovenovem predstavili skupno pobudo ZSŠDI, SKGZ, SSO Slovenski pozdrav Giru EP ^ o vec Q fotografij na naši facebook strani | Učenke in učenci dvojezične šole v Špetru Slovenovem. Na fotografijah spodaj slovenski napisi ŠPETER SLOVENOV - »Slovenci v Italiji pozdravljamo Giro v Benečiji«. To je sporočilo, ki so ga širši javnosti želeli posredovati pri Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi, Svetu slovenskih organizacij in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ob današnjem prihodu kolesarske dirke po Italiji v Na-diške in Terske doline. Rezultat njihovega sodelovanja in želje, da bi bilo vsepovsod jasno razvidno, da so ti kraji večjezični in da smo tudi mi Slovenci tu, sta polstranski oglas v današnji tiskani izdaji Gazzette dello Sport in rožnata majica, ki jo bodo nosili otroci dvojezične šole v Špetru. O tej izvirni in sodobni promocijski pobudi so na včerajšnji skupni tiskovni konferenci v multime-dijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO spregovorili predsedniki SKGZ, SSO in ZSŠDI Rudi Pavšič, Walter Bandelj ter Ivan Peterlin. Ideja, da bi med enim izmed v tem obdobju glavnih športnih dogodkov na evropski, a tudi na svetovni ravni, saj mu neposredno ali preko TV ekranov sledi na desetine milijonov ljudi, poudarili tudi slovensko identiteto Benečije, je sad številnih pogovorov med predstavniki slovenskih organizacij in domačini. Velik oglas v Gazzetti dello Sport, so poudarili na tiskovni konferenci, je odlično sredstvo, da po vsej Italiji izvejo, da v Benečiji živi slovenska skupnost, bo pa lahko tudi neke vrste »zvonček« za ljudi iz teh krajev. Gazzetto dello Sport namreč redno kupuje približno 4 milijone 400 tisoč ljudi, med samim Girom pa jo prelista še več ljudi. S posebnimi majicami za otroke dvojezične šole v Špetru pa so prav tako hoteli poudariti, slovensko prisotnost v teh krajih in obenem izpostaviti šolo, na katero je naša skupnost ponosna. Za grafično izdelavo majice in oglasa je poskrbelo podjetje Sintesi Andreja Pisanija. Na njej so med drugim kolesa različnih barv, ki se prepletajo med sabo, in v bistvu na nek način simbolično poudarjajo idejo o povezovanju in sodelovanju, je bilo še slišati na tiskovni konferenci v Špetru. Giro d'Ita-lia, od katerega si v Nadiških in Terskih dolinah vsi veliko obetajo in ga navdušeno pričakujejo, pa je že prispeval tu- £ RENVBWTl SAUODNJA VAS POZDRAVLJA nm, andrea podorieszach, vanja sossou PLAVANJE - EP Bron za Slovenko in Italijana LONDON - Plavalka ravenskega Fu-žinarja Tjaša Oder je na evropskem prvenstvu v Londonu z novim slovenskim rekordom 8:25:68 osvojila bronasto medaljo na 800 m prosto, svoje prvo odličje na velikih tekmovanjih. V finalu je v napetem dvoboju v boju za stopničko na zmagovalnem odru strla odpor Španke Marie Vi-las Vidal. Zmagala je Madžarka Boglarka Kapas z 8:21,40 pred Britanko Jazmin Carlin, ki je zaostala 2,12 sekunde. V moški konkurenci 200 m prsno se je Italijan Luca Pizzini s časom 2:10,39 uvrstil na tretje mesto. Zmagal je Anglež Murdoch (2:08,33). BOBAN - Nekdanji kapetan hrvaške nogometne reprezentance in komentator na TV Sky Sport Zvonimir Boban je bil uradno potrjen kot član ekipe novoizvoljenega predsednika Mednarodne nogometne zveze Giannija Infantina. IACCHINI - Giuseppe Iacchini je od včeraj tudi uradno trener Udineseja, s katerim je podpisal dveletno pogodbo. ODBOJKA - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je na olimpijskih kvalifikacijah premagala Peru s 3:0. Če bodo danes (ob 12.05) »azzurre« premagale Nizozemsko, si bodo izborile vozovnico za Rio de Janiero. KOŠARKA: PRESENEČENJE V MILANU - A1-liga, polfinale play-offa (prva tekma): Milano - Venezia 77:84 (Sanders 28; Green 16, Tonut 10). Tretja zmaga in nato odstop »gorile« Greipla BIBIONE - Nemec Andre Greipel (Lotto Soudal) je zmagovalec včerajšnje 12. etape kolesarske dirke po Italiji. Na 182 km dolgi preizkušnji od Noaleja do Bibioneja je v skupinskem sprintu premagal Avstralca Caleba Ewana (Orica-Gree-nEdge) in Italijana Giacoma Nizzo-la (Trek-Segafredo). Majico vodilnega je zadržal Luksemburžan Bob Jun-gels (Etixx), ki ima 24 sekund naskoka pred Kostaričanom Andreyem Ama-dorjem (Movistar) in dobro minuto pred njegovim moštvenim sotek-movalcem Špancem Alejandrom Valverdejem. Greipel je osvojil tretjo zmago na Giru in hkrati odstopil. 1 izvedba kolesar- ske dirke Giro d'Italia leta 1909 je že obiskala ^ft našo deželo. V prvi etapi dolgi kar 388 kilometrov od Milana do Vidma je zmagal Ernesto Azzini. Trst, Gorica, Gradišče, Červinjan, Oglej, Krmin in na severu Trbiž so takrat bili še pod upravo avstro-ogrske monarhije. Beneška Slovenija pa je bila pod upravo italijanskega kraljestva od leta 1866. di k večjemu sodelovanju med Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Planinsko družino Benečije in samo dvojezično šolo. Naslednje leto naj bi namreč imeli na njej slovenski športni krožek, ZSŠDI pa naj bi Planinski družini Benečije pomagalo pri organizaciji tečajev plavanja in smučanja. Beneška etapa s startom v Palma-novi in ciljem v Čedadu bo dolga 170 kilometrov, predvideni pa so tudi štirje cilji za veliko gorsko nagrado. Kolesarji se bodo prvič peljali skozi Čedad (tudi čez Hudičev most) že 28 kilometrov po startu (okrog 13.10). Nato se bo skupina peljala proti Špetru in v Sovodnjo. Tam se bo začel prvi vzpon: 7 kilometrov do vasi Matajur (velika gorska nagrada -GPM - 1. kategorije), s povprečnim naklonom 10% in maksimalnim 16%. Nato se bodo po prehodu čez prelaz Sv. Martin kolesarji povzpeli do Dreke, kjer bo cilj 2. velike gorske nagrade (2. kategorije: 8,5 km, povprečni naklon 7%). Po spustu do Čedada (okrog 15.20) se bodo kolesarji odpeljali proti Terski dolini. Po prehodu skozi Fojdo bodo šli v Ahten, nato pa se bo začel najbolj zahteven vzpon do Porčinja, ki bo dolg »samo« 7,7 kilometrov, a bo povprečen naklon 9,8% (maksimalen 19%). Po 10-ki-lometrskem spustu pa bo na vrsti še zadnji vzpon od Podklapa do Pod Cerkve: še 6 napornih kilometrov z maksimalnim naklonom 14%. Cilj zadnje velike gorske nagrade bo le 13 kilometrov od konca etape v Čedadu. Središče Čedada bo danes cel dan zaprto za promet, večino odsekov, kjer bodo vozili kolesarji, pa bodo za promet zaprli približno 45 minut pred njihovim napovedanim prihodom. (tg/nm) DZP doo-PRAE srl 2016 © Vse pravice pridržane Nič več hlapci Novica, da se utegne predsednik NZS Aleksander Čeferin potegovati za mesto prvega človeka Uefe, je močno odjeknila. Nekateri so zamahnili z roko, druge pa je pozitivno presenetila: »Končno - nič več hlapci,« v Večeru piše Tomaž Ranc. Seveda Čeferin kot vrhunski pravnik ni naiven, da ne bi vedel, v kakšen boj se spušča, in tudi ne lahkomiseln, da bi se izpostavil iz lastne nečimrnosti. V Uefi in Fifi si je ustvaril ugled tudi z vzpostavljanjem mreže sodelovanja nekdanjih držav na območju Jugoslavije. V evropskih nogometnih zvezah in znotraj Uefe dobro vedo, kdo je mladi predsednik iz Slovenije, ki ga ni strah povedati svojega mnenja. Poznajo ga tudi kot podpredsednika komisije za pravo in kot človeka, ki je uspel iz obeh krovnih zvezpotegniti 8,5 milijona evrov za izgradnjo nacionalnega nogometnega centra. Slovenija je majhna, a konec koncev tudi šef Evropske komisije prihaja iz majhnega Luksemburga. S prtljago korupcije ni obremenjena in tudi v nogometu se dogajajo spremembe. Če se že pri kandidaturi za najvišje politične funkcije v svetu ne moremo poenotiti, bi morali s podporo Čeferinu potrditi pogum in preseči hlapčevski značaj. Za razvoj slovenskega nogometa in ugled naše države bi njegov morebitni uspeh bil prava smer in triumf, ki bi okrepil vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti in opravil s tezo, da tukaj živijo dunajski kočijaži in hlapci. Ne, ampak tudi ljudje z vizijo, sklene komentator. / Primorshi ŠPORT Petek, 20. maja 2016 2 1 KOŠARKA - V polfinalu play-offa deželne C-lige silver Najslabši nastop Brega Breg Mediachem - Bluenergy Codroi-po 48:70 (9:19, 22:33, 35:48) Breg: Carra 19 (8:9, 4:9, 1:6), Mattiassich (-, -, 0:1), Zobec, Pigato 4 (-, 2:7, -), Slavec (-, -, 0:1), Strle (-, 0:4, -), Vecchiet 8 (2:2, 3:4, 0:1), Semec, Spigaglia 2 (-, 1:4, 0:3), Ci-gliani 13 (2:6, 4:8, 1:8), Crismani (-, -, 0:1), Gelleni 2 (-, 1:2, -), trener: Krašovec. Breg je v prvi polfinalni tekmi deželne C-lige silver po najslabšem letošnjem nastopu gladko izgubil proti solidni ekipi iz Codroipa. Krašovčevi varovanci so tekmo zelo slabo začeli. Po prvem košu Codroipa je sicer Breg s prodorom Carre in dodatnim prostim metom dosegel edino vodstvo, temu pa je sledilo kar pet minut brez koša. Nasprotniki so izkoristili številne zgrešene podaje in si s protinapadi kmalu izborili zanesljivo vodstvo. Z lepim zabijanjem Girarda v prodoru proti postavljeni obrambi je Codroipo sredi četrtine že vodil za enajst točk (3:14). Razlika se ni do- ŠOLSKI ŠPORT - Šah datno povečala le na račun Carre, ki je dosegel vse Bregove točke v prvih devetih minutah igre. Brežani so se sicer trudili v obrambi: osemintridesetletni Spi-gaglia se je na primer metal na tla, da bi pridobil žogo v obrambi. V napadu pa so igrali preveč posamezno in pogosto zaključevali iz povsem neizdelanih položajev. V drugi četrtini je bila tekma nekoliko bolj izenačena. Domači publiki sploh niso bila po godu sodniška merila in je to pogosto glasno izražala. Gostitelji so se s štirimi zaporednimi točkami Pigata in boljšim kroženjem žoge proti conski obrambi približali na šest pik (22:28), do konca polčasa pa niso več dosegli točke. Zelo zgovorno je dejstvo, da so Brežani v prvem polčasu zgrešili vseh enajst poskusov izza črte treh točk. Prvo trojko je zadel Carra šele v dvaindvajseti minuti igre. Sicer je začetek drugega polčasa dobro kazal za Breg, saj so v prvih štirih minutah nasprotniki zadeli Na DP v Kalabriji tudi dijaki slovenskih šol Prejšnji teden je v Sibariju v Kalabri-jo potekalo državno šolsko šahovsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo kar 211 ekip (1045 igralcev) iz osemnajstih italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin. Prisotnih je bilo tudi sedem slovenskih ekip (šest s Tržaškega in ena z Goriškega), ki sicer niso dosegle vrhunskih rezultatov, a so se vse uvrstile v prvo polovico lestvice kategorij, na katerih so nastopale. Najboljši rezultat so dosegli naraščajniki Stefana, ki so zasedli končno 5. mesto v konkurenci osemindvajsetih ekip, potem ko so izgubili zadnji dvoboj s kasnejšim zmagovalcem iz Civi-tanove z 1,5:2,5. Ko bi bili zmagali, bi bili državni prvaki. Največ zaslug za ta odličen dosežek imata Matej Gruden (tretji najboljši na prvi šahovnici z enim samim porazom v sedmih partijah) in Lejla Juretič (prva na drugi šahovnici s šestimi zmagami in dvema remijema). Poudariti gre, da Ekipa Zoisa (od leve Kristell Potočnik, Jasna Grilanc, Mateja Tavčar, Kelly Kravos) je aktualna zamejska prvakinja igrala v moški konkurenci (na turnirju je bila le še ena druga ženska). Zelo uspešne so bile tudi Prešernove mladinke, ki so bile v konkurenci dvajsetih ekip na koncu pete z dobro igro Mojce Petaros na 2. in Veronike Skerlavaj na 4. šahovnici (obe sta bili s 5 točkami tretji najboljši na svoji deski). Prešernove veteranke (to je bil njihov že tretji zaporedni nastop v isti zasedbi) so tako ponovile uspeh iz leta 2014 na Siciliji. Med naraščajnica-mi so med petindvajsetimi ekipami nastopile tudi Zoisovke in Prešernovke, ki so v pomlajeni zasedbi zasedle zelo dobro 8. oz. 9. mesto. Ivana Kresevič je bil s polnim izkupičkom najboljša na 3. šahovnici. Srednješolci in srednješolke Kosovela so tudi zaigrali zelo solidno: fantje so bi- Navijači Brega sinoči v športnem centru Silvana Klabjana v Dolini niso bili prav nič zadovoljni fotodamj@n le en prosti met. Na račun slabega dne pri metu pa tega niso primerno izkoristili in zadeli le pet točk. Tekma je bila vse prej kot dopadljiva: obe ekipi sta se ob slabih odstotkih pri metu iz razdalje odločili za consko obrambo. V zadnjem delu so gostje ponovno pritisnili na plin □ Obvestila in z delnim izidom 11:2 sredi četrtine dejansko zapečatili izid tekme. Do konca je Codroipo prednost le še večal in zasluženo zmagal. Povratna tekma bo jutri ob 18.30 v Codroipu. (mo) Drugi polfinale: San Daniele - Ubc 86:89. li 11. (na 27 nastopajočih ekip), dekleta pa 12. (na 24). Večina jih bo v tej konkurenci nastopala še eno ali dve leti, zato ne gre uvrstitev jemati kot neuspeh. Med posamezniki gre omeniti dober nastop Martine Gruden na prvi šahovnici (6/7) in Sebast-jana Pierija na drugi (5,57/). Enajsto mesto (na 25 nastopajočih) so dosegle tudi doberdobske osnovnošolke, predvsem po zaslugi Jasne Brecelj, ki je bila tretja najbojša na prvi šahovnici (5,5/7). Po zaslugi predvsem naših ekip je bila Furlanija Julijska krajina na lestvici dežel na dobrem 8. mestu (52 točk). Zmagala je Sardinija (97 točk). Lestvice - Mladinke: 1. Pacinotti Cagliari 14 točk (20,5 posameznih) (...) 5. Prešeren 8 (17), 13. Pujatti Sacile 6 (13,5). Mladinci: 1. Cannizzaro Palermo 12 (20,5) (...) 5. Marinelli Videm 10 (17), 13. Oberdan Trst 7 (16,5). Naraščajnice: 1. Savoia Benincasa Ancona 12 (24) (...) 8. Zois 8 (15), 9. Prešeren 8 (14,5). Naraščajniki: 1. Cor-ridoni Civitanova 12 (20,5) (...) 5. Stefan 9 (18,5), 24. Oberdan Trst 6 (9). Srednješolke: 1. Don Bosco Cagliari 12 (20) (...) 11. Kosovel 7 (18). Srednješolci: 1. Montebel-luna 13 (21) (...) 10. Palmanova 10 (16), 11. Kosovel 8 (16). Osnovnošolke: 1. Mar dei Caraibi Rim 13 (22,5) (...) 11. Doberdob 8 (14). Osnovnošolci: 1. Marrubiu 12 (20) (... ) 5. Campi Elisi Trst 9 (16,5), 13. Palmanova 8 (13). Izidi posameznikov: Stefan: Matej Gruden (6/7), Lejla Juretič (6/7), Loris Car-li (4,5/5), Kristjan Milič (3,5/5), Prešeren-naraščajnice: Tjaša De Luisa (4/7), Lucille Protti (0/7), Ivana Kresevič (7/7), Julija Brecelj (3,5/7). Zois: Tina Fabi Pahor (0/1), Kristell Potočnik (4/7), Jasna Grilanc (4/7), Mateja Tavčar (4/7), Kelly Kravos (3/6). Pre-šeren-mladinke: Urška Petaros (4/7), Mojca Petaros (5/7), Tina Busan (3/7), Veronika Skerlavaj (5/7), Opčine, moški: Boštjan Petaros (4/7), Sebastjan Pieri (5,5/7), Lorenzo Mezzavilla (3,5/7), Oliver Busan (1/3), Jakob Tavčar (2/4). Opčine, ženske: Martina Gruden (6/7), Ivana Grilanc (3,5/7), Samantha Carli (3,5/4), Veronika De Luisa (3/5), Kasja Vodopivec (2/4), Johanna Starc (0/1). Doberdob: Jasna Brecelj (5,5/7), Maria Cotič (1/5), Mila Clapiz (4/6), Catherine De Lorenzo (1,5/5), Jana Lavrenčič (2/5). Marko Oblak Juventina v Rivignanu Štandreška Juventina bo nedeljsko finalno tekmo play-offa promocijske lige proti ekipi Union Pasiano igrala na nevtralnem igrišču v Rivignanu. Tekma se bo začela ob 16. uri. V primeru neodločenega izida bosta ekipi igrali najprej podaljška, nato pa bodo o zmagovalcu odločali kazenski streli. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je včeraj objavila spisek diskvalificiranih nogometašev: Union Pasiano bo igral brez Faloppe, Guernierja, Borda Norberta in Trevisiola, ki so bili kaznovani na nedeljski tekmi proti Brianu. ZSŠDI vabi mlade, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da kandidirajo za prostovoljno civilno službo pri ZSŠDI in športnih društvih s sedežem v tržaški pokrajini. Lahko kandidira kdor bo ob predstavitvi prošnje (8.6.2016) dopolnil 16. leto in ni še dopolnil 18. leta starosti. Trajanje prostovoljnega dela: 360 ur v 12 mesecih. Kandidati, ki bi se želeli prijaviti ali ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličejo urad ZSŠDI v Trstu (040 635627 - Martin). ŠD SOKOL vabi na proslavo ob 50-letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 28. maja, ob 19.00 v nabrežinski telovadnici. ŠZ BOR Gimnastični odsek vabi na tradicionalno zaključno akademijo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v Veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu. ŠZ OLYMPIA vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri na zaključno prireditev v dvorano Mirka Spacapana v Gorico. Nastopajo: Gymplay, Artistic Gym, Rhithm & Dance, Show Dance Olympia ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 20072010 ob torkih in petkih od 15. do 16.30, trener Rok Černe) in odbojke (letniki 2002-2006 ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30, trenerka Paola Uršič). Info pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it AŠZ GAJA Teniška sekcija in ZSŠDI organizirata od 13. junija do 1. julija na Padričah začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠZ GAJA Teniška sekcija organizira v mesecu juniju na Padričah začetniški 10-urni tečaj za odrasle. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). NK KRAS REPEN organizira Sportni kamp namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo od 13. do 18. junija na športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 0402171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 3393853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). FC PRIMORJE organizira od 13. do 25. junija nogometni kamp za otroke od 4. do 13. leta starosti. Posebnost letošnjega kampa je poudarek na tehniki Freestyle (v sodelovanju z italijansko nogometno akademijo freestyle AICF). Vpisovanje in informacije: 3296022707 (Zuppin) ali 3456345221 (Siccardi), asd.fcprimorje@alice.it. ZSŠDI - Komisija za odbojko prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija 2016 v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Informacije ZSŠDI ali trenerji pri društvih. Borovci na stopničkah na Trbižu Atletinje in atleti tržaškega Bora so konec tedna nastopili na 32. mednarodnem mitingu Alpe Adria na Trbižu, kjer je nastopilo nad 200 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. Odlično prvo mesto je dosegla Irina Blasina (letnik 2003), ki je v skoku v daljino premagala vso konkurenco z osebnim rekordom 4,26 m. Na drugo mesto se je, tudi z osebnim rekordom (11,99 m), v suvanju krogle uvrstil Roj Locatelli (let- nik 2003). Na zmagovalni oder sta stopila tudi Peter Savron (2003) med dečki v teku čez ovire (peti z rezultatom 10.58) in Nika Purič (2001) med kadetinjami v skoku v višino (šesta z rezultatom 1,38 m). Med najmlajšimi (letniki 2005 in mlajši) so na stopničke stopili Martin Kitsnieuwenkamp, Anika Civardi in Matilde Martone (v teku na 50 metrov, skoku v daljino in metu vortexa). Jutri in v nedeljo čaka Borove atlete na atletskem stadionu na Kolonji nad Trstom pokrajinsko prvenstvo za mladinske kategorije. Polet in Vipava v Novi Gorici Pred kratkim so kotal-karice in kotalkarji openskega Poleta in goriške Vipave nastopili na pokalu 37. Goriške vrtnice v Novi Gorici (organizator je novogoriško društvo Kuk), kjer je sodelovalo dvanajst klubov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Openski Polet (na fotografiji) je na društveni lestvici zasedel 3. mesto. Petek, 20. maja 2016 Št. 20 (5) ce ontecchi Šepetajo: Barbara, Daniel, Gabriel, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Gušto in Ena žlahtna štorija Ena žlahtna štorija je slovenska romantična komedija, ki je v treh sezonah očarala slovensko občinstvo. Priljubljena nadaljevanka je na sporedu od 11. marca 2015 dalje na Planet TV, trenutno se zaključuje že tretja sezona. Komedijo so ustvarili Vojko Anzeljc, Tomaž Grubar in Sašo Kolarič, za nas pa je lahko posebno zanimiv podatek, da so v njej zasloveli tudi trije tržaški igralci: Primož Forte, Maja Blagovič in Franko Korošec. Štorija se dogaja na posestvu v Goriških Brdih, v njej se vsakdanje življenje prepleta z romantiko, primorskim humorjem in narečjem, ki daje poleg sugestivne pokrajine z vinogradi, nadaljevanki poseben čar. Primož Forte, član umetniškega ansambla Slovenskega stalnega gledališča, s katerim smo se pogovorili, ima v Štoriji posrečeno vlogo mladega Gušta in je v treh sezonah serije pridobil vrsto oboževalcev in navdušencev, ki mu sledijo bodisi na TV ekranu kot na FB omrežju. Čeprav te lahko pogosto vidimo na gledaliških odrih, te je Slovenija spoznala v liku Gušta, s katerim si požel velik uspeh in pridobil veliko oboževalcev. Kdo in kakšen je pravzaprav ta Gušto? Zdaj, ko gre proti koncu že tretja sezona, lahko rečem, da je lik že dosegel nek razvoj. V osnovi je Gušto sin hišne pomočnice Marije, ki jo igra Maja Blagovič, na gradu Gredič. Zastavljen je bil kot preprost fant, veren, delaven, saj pomaga na Grediču pri fizičnih delih in je zaljubljen v najmlajšo hčerko Zalo. Mama ga je preveč vlekla nase in mu nekako ni pustila odrasti, zato je malce ne-samozavesten, malo jeclja in izpade zaradi tega simpatično zmeden. Skozi drugo in tretjo sezono pa se je lik začel osamosvajat, se počasi oddaljevat od mame, začel je misliti s svojo glavo, imel je tudi že prvo punco ... tako da je Gušto zdaj že bolj odrasel. Si se vživel v lik, oziroma včasih prepoznal v Guštu? Je kot lik primeren zate? Vsaka vloga, ki jo dobim, je zame izziv, od majhne do velike, od smešne do tragične. A najbrž je delček Gušta tudi v meni ... Recimo to, da dostikrat ne razmisli preden kaj zine, pa kljub te-mu,da je v tem iskren, dobrosrčen, v tem je morda tudi nekaj mojega. Seveda pa ne vse, ker je vsaka osebnost za-komplicirana. Kako poteka snemanje, kako nastaja nadaljevanka? Včasih se počutimo skoraj kot v tovarni ... (smeh) Snemamo vsak dan, ena ekipa na terenu, druga pa v studiu, od sedmih zjutraj do šestih zvečer, tri mesece in pol od ponedeljka do petka. Konec maja začnemo snemati četrto sezono. To je res neverjetna izkušnja, kjer ustvarjalci pridobivamo ogromno izkušenj in je sigurno tudi investicija za prihodnost. Kako snemanje usklajuješ z obveznostmi v SSG-ju? Kar se tega tiče, se moram zahvaliti vodstvu SSG za razumevanje. Včasih je potrebno ogromno usklajevanja in dobre volje, da so termini in urniki urejeni. Verjetno pa se tudi zavedajo, da lahko to, da z Majo sodelujeva pri projektu kot je Štorija, gledališču samo koristi. Tudi publika je začela na komedije, kjer z igrava z Majo, prihajati bolj množično in dvorane so se napolnile. Kaj pa, ko ste po Sloveniji gostovali s predstavo Obiski, je bilo večje zanimanje, ker sta bila med igralci tudi vidva? Definitivno. Predstave so bile razprodane, če bi imeli še kakšno ponovitev, na primer v Domžalah, kjer smo jih odigrali štiri, bi imeli gotovo spet razprodano. Morda je bilo to tudi zato, ker sva nastopala midva z Majo, ker naju poznajo s televizije. Sicer pa smo iz Trsta trije, Franko Korošec ima vlogo Marka, gostilničarja. No, jaz se po desetih letih tukaj že počutim kot Primorec, ko pridem v Trst sem velikokrat bolj domač kakor v Ljubljani, kjer se počutim bolj turist kot v Trstu. Maja Blagovič pa je v Trstu že več kot 30 let, tako da je tudi ona »posvojena« Primorka. Slovensko občinstvo je očaralo zlasti primorsko narečje. Briško narečje, ki ga govorijo v Brdih, je sicer zelo težko ... Kako vam uspeva? Bera slovenskih igralcev je proporcionalne velikosti Slovenije. Mislim, da ne poznam nobenega igralca ki bi bil pravi Bric, nekaj jih je iz Ajdovščine, Nove Gorice in okolice. So pa takoj na začetku glavni producenti rekli, da bodo raje vzeli talentirane igralce, ki bodo primerni za te vloge, kot da bi se 100 % poskusili približati briškemu narečju. Z Majo govoriva po kraško, nekaj jih govori po goriško, drugi govorijo nekaj vmesnega ... Zdi se mi, da Vesna Pernarčič še najbolj povleče po koprsko. Vendar moraš tudi razumeti, da od Postojne naprej večina ne ločuje posameznih narečij, za njih je primorščina primorščina. Zdi se mi, da je prav ta melodija primorskega jezika to, kar je večino Slovenije dodatno očaralo. Ta mehkoba, kako se stvari povejo, karakterji, humor - čeprav ga pišejo Ljubljančani. Mi dobimo namreč v roke tekst v slovenščini, potem pa si ga vsak igralec prilagodi. Na začetku je šlo bolj težko, zdaj, po treh sezonah, pa smo že zelo uigrani. Pred kamero in na odru. Kaj ti je bližje? Gledališče je živa stvar in ko stopaš na oder imaš vsak večer znova pred sabo specifično publiko, v enem prostoru. Pri gledališki igri je veliko odvisno od majhnih vsakodnevnih dogodkov, kakšen dan imaš prej, kaj se ti dogaja preden prideš zvečer na predstavo. Tukaj nastajajo vsakodnevne nianse, zato sem rekel, da je gledališče živa stvar. Za televizijo pa enkrat ali dvakrat posnameš in se potem gledaš na TV čez en mesec. Je pa res, da v teatru vsaj dva meseca na vajah skupaj z ostalimi pripravljaš lik in se postopoma vživljaš, da potem lahko lik doživiš na premieri. Pred kamero je drugače, predpripravo moraš narediti sam, prej, na snemanju gre hitro, s kratkimi pavzami, med katerimi se preoblečemo in zamenjamo prostor, kjer snemamo druge sekvence. Oboje mi je všeč, vendar mislim, da je zame vseeno glavno gledališče, ker upam, da bom to počel celo življenje in je to moj poklic. TV pa je druge vrste izziv. Do zdaj smo za Štorijo posneli 170 delov, kar je ogromno, toliko kot 80 celove-čercev, če se malo pohecam. Naučil smo se ogromno o igri pred kamero in dobil zelo veliko izkušenj. Skratka, vsaka od teh dveh stvari ima svoje dobre in slabše lastnosti, vseeno pa je gledališče v mojem življenju neka stalnica. V SSG-ju si že deset let. Kaj bi moralo gledališče narediti, da se še bolj odpre in predvsem, da privabi v svoje sedeže mlade? Mislim, da gledališče veliko naredi za to. Vedno bolj ugotavljam, da je težava v današnjem času digitalizacije, pa na žalost tudi v publiki, v vzgoji publike. Naše gledališče skuša uprizarjati kvalitetne predstave za otroke v vrtcih, šolah in v licejih. Mogoče bi morale tudi šole še malček več narediti za predpripravo otrok, ki obiskujejo predstave. Se pogovarjati z njimi o dramskem besedilu preden gredo v gledališče. Poleg tega se mi včasih dozdeva, kot da je prvi jezik mladine zamejščina, nato italijanščina, slovenščina pa je samo za v šolo. In ko v gledališču igramo predstavo v pravilni pogovorni slovenščini, ki je osnova vsega, se dostikrat zgodi, da mladih ne zanima, ker jim je pretežko. Vendar pa bi bilo prav zaradi tega treba vzga- Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Si zamejc, če ...na privezu ob pomolu San Carlo vidiš gusarsko ladjo« »Ma barčcaje lepa, dej!« »Tudi tiste, ki so pretovarjale nalovljene zamorce v Novi Svet niso bile grde.« (komentarji M.K. in I.G. no FB strani Si zamejc, če) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna jati mlade in jih spodbujat, da obiskujejo slovenske predstave. Ampak naše narečje je kot v Ljubljani ljubljanščina ... Seveda, ampak v Ljubljani imajo mladi več stika s slovenščino, več gledajo slovensko televizijo. Tukaj pa se je treba že najmanj že vsakdanje, pa tudi uradne in birokratske stvari zmeniti v italijanščini. Ko sem na primer v SSG igral Pedenjpeda, kjer so bili sami otroci, se je zgodilo, da niso razumeli. Ne glede na to, pa mislim, da je nasploh kriva dobra digitalizacije. Ko smo morali mi v šoli napisati referat, smo šli v knjižnico, zdaj pa otroci napišejo v google in najdejo. Ni jim treba več dosti narediti in se potruditi. Seveda ima digitalizacija tudi dobre lastnosti, svet je postal manjši, doseglji-vejši. Po drugi strani pa je to poneumljanje mladih in mladi bi se morali sami potruditi, da pridejo v gledališče, ker tea- ter obstaja že tri, štiri tisoč let in bo po mojem mnenju obstajal tudi potem, ko ne bo več kina, dvd-jev in vsega tega, saj je gledališče živa stvar, v njem se pretaka posebna energija, saj je na odru pred tabo nekdo živ. Odvisno je tudi od tega, katere predstave mladim ponudiš. Veš, koliko super predstav smo imeli, pa mladih ni bilo? V Trstu obstaja urbana legenda, da se v SSG igra slabe predstave, to velja za vse, mlade in starejše in to govorijo večinoma tisti, ki že več let ne hodijo v gledališče. Potem to ljudje slišijo in ne pridejo. Ni problem teater, teater naredi dosti stvari, da bi mladim približal gledališče, naša Valentina je super organizatorka. S šolami mladi pridejo na predstave, potrebna pa bi bila tudi samoiniciativa. Ne samo mladih, tudi starejših. Včasih imam občutek, da ljudje sploh nočejo razumeti, kaj se dogaja z gledališčem. Ko sem bil ne dolgo nazaj na neki banki, me je gospod, ki me je prepoznal vprašal, zakaj ne igramo več Cankarja. Odgovoril sem mu, gospod, zato, ker nas je samo sedem v tem siromašnem ansamblu, ker v gledališču ni več denarja. Povejte mi Cankarjevo igro za sedem ljudi? Tu pa smo že skoraj pri zamejski politiki. Mogoče ne bi bilo slabo, da bi se zamejstvo odločilo, kaj jim pomeni to gledališče, kaj bi radi z njim. Naš ansambel je v zadnjih letih vsako sezono prinesel gledališču kakšno nagrado ali priznanje s festivalov, z Borštnikovega srečanja, Festivala slovenske Drame, ali drugih. Nelogično in čudno se mi zdi, da javnost v zamejstvu meni, da ne ustvarjamo dobrih predstav, v slovenskem prostoru pa so naše predstave cenjene in vedno zelo dobro obiskane. Po čem se torej publiki razlikujeta? Jaz vsakega, ki mi začne na splošno govorit o slabi kvaliteti naših predstav vprašam: kdaj ste pa bili nazadnje v našem teatru? In odgovor je največkrat- že nekaj let ne, ampak sem slišal. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. maja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.201 migliori anni 23.55 TV7 RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.2513.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL p? 21.15 Film: I mercenari (akc., '10, i. S. Stallone, J. Statham) 23.00 Serija: The Blacklist _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buon-giorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Kolesarstvo: Giro d'ltalia 2016, 13. etapa 18.00 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Dallas Buyers Club (dram., '13, i. M. McConaughey, J. Leto) 23.10 Sfide _RAI4_ 11.35 17.45 Flashpoint 12.00 17.40 Rai Player 13.10 Star Trek Enterprise 15.00 Fairy Tail 15.25 Numbers 17.35 Novice 19.20 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.40 Ray Donovan 23.40 Orange is the New Black _RAI5_ 14.00 Wild Italy 14.45 Australia con Simon Reeve 15.45 18.50 Trans Europe Express 17.00 Vermeer, l'occhio del pittore 17.50 La vita nascosta dei capolavori 18.45 Novice 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.40 Rai Player 20.45 Passepartout 21.15 Dok. film: George Harrison - Living in the Material World 23.05 Ubiq - Metamorfosi 23.35 Terza pagina RAI MOVIE 13.45 17.35 Rai Player 13.55 Film: La vendetta dell'uomo chiamato Cavallo (vestern, '76) 16.00 Film: Cardiofitness (kom., '07) 17.30 Novice 17.45 Film: Troppo forte (kom., It., '86, r. in i. C. Verdone) 19.40 Film: I fichissimi (kom., It., '81) rubati 15.50 Serija: Provaci ancora prof 17.35 Novice 17.50 Serija: Il commissario Rex 19.30 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 Film: Katie Fforde -Diagnosi d'amore (dram.) 23.00 Nad.: Tut-to puo succedere _RETE4_ 6.25 Media Shopping 6.55 Serija: Hunter 8.55 Nad.: Bandolera 9.45 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.35 Film: Assassinio sul Ni-lo (det., '78) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Un'estate ai Caraibi (kom., It., '09, r. C. Vanzina) 23.40 Film: Una donna per la vita (kom., It., '11) _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Nan.: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: Constantine IRIS 13.05 Film: Il testimone (triler, Fr., '78) 15.10 Film: L'amore ritrovato (dram., It., '04) 17.15 Film: Mi faccio la barca (kom., It., '80) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The Lady - L'amore per la liberta (dram., '11, i. M. Yeoh) 23.20 Film: Young Detective Dee - Il risveglio del drago marino (pust., '13) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2017.40 Rai Player 12.30 Nad.: Il commissario Nardo-ne 13.25 Ri... parliamone 14.15 Serija: Sulle tracce del crimine 15.15 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori 21.00 Film: Impatto imminente (triler, '93, i. B. Willis, S. J. Parker) 23.00 Film: Trappola sulle Montagne Rocciose (akc., '95, i. S. Seagal) _laz_ 7.3013.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Serija: Providence 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.50 0.30 Cisl Informa 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.40 21.00 Ring 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Star bene in TV 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _CIELO_ 11.30 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Carne tremula (dram., Šp., '97) 23.15 Film: Legami! (dram., '90) tori 15.05 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Cacciatori di gemme 19.30 Banco dei pugni 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 The Last Alaskans 22.00 Nudi e crudi 22.55 Oro degli abissi SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Taksi 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Dok. serija: Na poti 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Poslednja postaja (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.40 23.45 Točka 9.40 Odd.: Bleščica 10.45 Sledi 11.10 17.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 O živalih in ljudeh 14.25 Na vrtu 15.10 Posebna ponudba 16.10 Dober dan 17.50 Kviz: Vem! 18.20 TV poroka 18.55 Plavanje: EP 20.50 Film: Tavanje v temi (dram.) 22.35 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Dimela cantando 16.50 21.50 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2012 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.05 Road to UEFA EURO 2016 23.35 Kratki film: Clinger 23.50 Kratki film: Giulia _POP TV_ 7.00 Risanke 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.35 15.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.0016.55 Serija: Komisar Rex 11.1514.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 Bitka parov 23.00 Eurojackpot 23.05 Film: Dva za ločitev (kom.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.3018.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.15 Film: Glej, kdo se oglaša (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: 007 - Samo za tvoje oči (akc.) PLANETTV 10.55 15.55 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0. 13.30 22.10, 23.15 Bilo je nekoč 14.45 Zdravnik svetuje 16.55 20.05 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Glej, kdo kuha 18.45 21.55 Danes HH Petek, 20. maja liSI Rai 3, ob 21.05 Dallas Buyers Club ZDA 2013 Režija: Jean-Marc Vallé Igrajo: Matthew McConaughey, Jennifer Garner, Deneen Tyler in Ian Casselberry Na Rai 3 se nadaljuje sklop dobrih filmov zadnjih let. Danes je na sporedu celovečerec posnet po resnični zgodbi in prikazuje življenje samozavestnega Rona, ki mu leta 1985 diagnosticirajo aids. Ker mu uradno odobrena zdravila ne pomagajo, začne jemati vitamine, ki si jih lahko priskrbi le na črnem trgu. Porodi se mu zamisel, kako bi s tem lahko tudi zaslužil, zato s transseksualcem Rayonom ustanovita klub, v katerem z zdravili oskrbujeta druge bolnike. Ne traja dolgo, da njuno poslovanje vzbudi zanimanje policijskih oblasti, toda Ron je odločen vztrajati pri svojem poslanstvu. Film je prejel Zlata Globusa za najboljšega glavnega in stranskega igralca. 19.15 Vreme in šport 19.25 Zvezde 21.10 Da, dragi! Da, draga! RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihoterapevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika (pripravlja Matejka Grgič), sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saave-dra: Don Kihot - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DMAX 12.30 Rimozione forzata 13.20 Affari in va-ligia 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A S klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martino Flego se bomo v Studiu D po 11.00 dotaknili področja medosebnih odnosov, h kateremu sodi tudi čustvena vez, ki jo poznamo kot navezanost. Navezanost ali bolje stili navezanosti, kot jih imenuje psihološka stroka, odigravajo v človekovem življenju, zlasti v zgodnjem otroštvu, in nasplošno med odraščanjem, izredno pomembno vlogo. V nadaljevanju bo Marjetka Popovski povabila na nocojšnji koncert v prostore kulturnega društva Grbec v Škednju. Zborovod-kinja Anastasia Purič pa bo opozorila na jutrišnjo, letos že 12. revijo, Fantje pojejo na vasi. Mladi val ob 15.00 bo gostil popotnico Ksenijo Čermelj, ki bo orisala svoja potepanja po Gruziji, Armeniji in Adzerbajžanu, Cecilia Blasu-tig pa bo napovedala letošnjo izvedbo beneškega glasbenega festivala Liwk-Stock. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 21. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI ¡2 Sonce vzide ob 5.28 in zatone g ob 20.35 Dolžina dneva 15.07 Luna vzide ob 19.07 in zatone ob 5.33 z 1975 - Višek zgodnjega vročina skega vala na Primorskem. V Vipolžah so izmerili 31,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici je bilo s 31,3 °C le malenkost manj vroče, v Tolminu se je temperatura dvignila do 30,3 °C, v Šmarjah pri Sežani do 29,0 °C in v Dragonji do 28,9 °C._ Danes: ob 2.44 najnižje -52 cm, ob 9.07 najvišje 28 cm, ob 14.33 najnižje -22 cm, q ob 20.28 najvišje 48 cm. S Jutri: ob 3.09 najnižje -56 cm, ob 9.39 naj' višje 31 cm, ob 15.05 najnižje -20 cm, ob 20.57 najvišje 47 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C. 500 m ...........11 1000 m ...........9 1500 m............6 2000 m ...........2 2500 m ...........-1 2864 m .......... 0 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8. V Rimu ogled Banksyjevih del RIM - V palači Cipolla v Rimu bodo 24. maja odprli razstavo del svetovno znanega gverilskega grafitarja, poznanega pod imenom Banksy. Postavitev Vojna, kapitalizem & svoboda bo združila okoli 120 slik, grafik in skulptur. Razstava bo na ogled do 4. septembra. Med drugim bo mogoče videti črno-belo, s šablono narejeno opico, ki ima okrog vratu obešeno tablo z napisom "Laugh now but one day we'll be in charge", ali pa grafiko supermodela Kate Moss v stilu Andy-ja Warhola. Po besedah sokuratorja razstave Acorisa Andipe bo v Rimu na ogled doslej najobsežnejši korpus Banksyjevih del. Gverilskega grafitarja nekateri kujejo v zvezde, saj so ga kronali za "kralja urbane umetnosti', spet drugi ga imajo za mazaškega vandala, prodano dušo ali subkulturnega izdajalca. Varnostnik prodal morilsko pištolo MIAMI - Nekdanji varnostnik iz Floride George Zimmerman je v sredo končal spletno dražbo pištole, s katero je leta 2012 ubil temnopoltega Trayvona Martina. Pištola, ki je ubila neo-boroženega najstnika, je bila prodana za skoraj 140.000 dolarjev. Ime kupca ostaja anonimno. Zimmerman je leta 2012 ustrelil najstnika s trditvijo, da se je počutil ogroženega, kar je glede na zakonodajo Floride sprejemljivo in policija ga ni aretirala. Zaprli so ga kasneje, ko je po ZDA izbruhnilo veliko ogorčenje. Nazadnje je bil oproščen in so mu vrnili pištolo, ki jo je sedaj izkoristil za dober zaslužek. amnesty - Anketa v 27 državah sveta zda - Po pretepu med pristaši Sandersa in Clintonove v Las Vegasu Namesto republikancev se nasilja Večina državljanov na konvenciji zdaj bojijo demokrati naklonjenih beguncem NEW YORK - Po razburljivi državni konvenciji konec prejšnjega tedna v ameriški zvezni državi Nevada se zdaj nekateri vodilni člani demokratske stranke bojijo morebitnega nasilja na nacionalni konvenciji konec julija v Philadelphii. Še pred nekaj tedni je kazalo, da bo bolj nevarna republikanska konvencija v Clevelandu. Marca je Donald Trump zagrozil z nemiri na konvenciji, če mu bo vodstvo republikanske stranke skušalo odvzeti zmago, vendar so odtlej odstopili vsi njegovi nasprotniki in dvoma o zmagovalcu na republikanski strani ni več. Dvoma ni niti o zmagovalki na demokratski strani, a senator iz Vermonta Bernard Sanders tega še ni pripravljen povedati svojim privržencem. Vodstvo stranke ga ne sili v odstop, čeprav nima več možnosti za zmago proti Hillary Clinton. Nekdanja državna sekretarka bo imela 7. junija na svoji strani dovolj delegatov za zmago, česar se zaveda vsaj del Sandersovih privržencev, saj je doslej že pet njegovih skupin pri policiji zaprosilo za dovoljenje za proteste. Bernie Sanders ansa Sanders je s svojim bojem za bolj pravično družbo navdušil množice mladih belih neodvisnih in demokratskih volivcev, kljub temu pa je »tiha večina« ostala na strani Clintonove, ki je osvojila več držav, več delegatov in več glasov volivcev kot Donald Trump lani zaslužil 557 milijonov dolarjev NEW YORK - Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je ameriški volilni komisiji (FEC) prijavil 557 milijonov dolarjev dohodka v lanskem letu. Njegova najverjetnejša demokratska protikandidatka Hillary Clinton je zaslužila nekaj manj kot sedem milijonov dolarjev, večinoma s prodajo knjige in govori. Vloga Clintonove pri FEC ima 11 strani, Trumpova pa kar 104 strani in navaja več kot 550 organizacij ali podjetij, kjer je direktor, predsednik ali član. Prijavil je tudi so-progin dohodek od prodaje kozmetike in oblačil, ki je bil nižji od 50.000 dolarjev. Trump med drugim služi s prodajo, oddajanjem v najem, knjigami, delnicami in celo pokojninami. Pokojnino v višini 170.000 dolarjev je dobil lani od igralskega ceha zaradi svojih številnih televizijskih nastopov v oddajah, nadaljevankah in filmih. Kar 3,7 milijona dolarjev je zaslužil s svojim letalom, čeprav gre za potegavščino v Trum-povem slogu, saj je denar za to plačala njegova predsedniška kampanja, ki si jo je lani financiral večinoma sam. Restavracije so mu navrgle okoli štiri milijone dolarjev, 50 milijonov dolarjev pa je dobil s prodajo licence za miss Universe. Sanders, čeprav njena zborovanja niso tako naelektrena. V Las Vegasu so Sander-sovi podporniki metali stole in steklenice ter kasneje grozili državni predsednici stranke Roberti Lange s smrtjo, ker so se počutili opeharjene pri delitvi delegatov. Sanders se je na kritike v torek odzval kljubovalno in dejal, da gre za neumnosti, ker ne verjame, da bi bili njegovi podporniki sposobni česar takega. Predsednica nacionalnega odbora stranke Debbie Wasserman Shultz je odvrnila, da Sandersova izjava priliva olja na ogenj, nakar so jo iz Sandersovega volilnega štaba obtožili, da je od samega začetka pristranska v korist Clintonove. Sandersa je k odločnejšemu obvladanju podpornikov pozval tudi podpredsednik ZDA Joe Biden, ki pa je obenem izrazil prepričanje, da se bo stranka do konvencije poenotila. Demokrati upajo, da se bo Sanders obnašal tako kot leta 2008 Clintonova, ki je na koncu povsem podprla Baracka Obamo ne glede na ostro kampanjo pred tem. Do zadnjih strankarskih volitev v prestolnici Washington je sicer še slab mesec in Sanders nadaljuje z napadi na Clintonovo in svojo stranko zaradi povezav z Wall Streetom in bogatimi donatorji. Obenem pa zagotavlja, da bo storil vse, da Trump ne bo predsednik. Sanders ima sicer prav, ko trdi, da bi demokrati z njim lažje spet prišli do Bele hiše. V vseh hipotetičnih nacionalnih anketah namreč redno premaguje Trumpa, v sredo pa je bila objavljena že druga anketa v zadnjem času, ki kaže, da ima Trump prednost pred Clintonovo. Okrog 100 drugih anket je sicer doslej dalo prednost Clintonovi, vendar pa anketa televizije Fox ugotavlja, da bi Trump danes dobil 45 odstotkov glasov, Clintonova pa 42 odstotkov. Sanders pa bi Trumpa premagal s 46 odstotki proti 42. (sta) LONDON - Raziskava mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI), ki so jo izvedli v 27 državah po svetu, je pokazala, da bi večina državljanov oz. v povprečju 80 odstotkov sprejela begunce v svoje države, številni tudi v svoje domove. Zato AI poziva vlade držav, naj sledijo volji državljanov in sprejmejo več beguncev. »Ljudje so pripravljeni iti presenetljivo daleč, da bi bili begunci sprejeti. Javnomnenjska raziskava je razkrila tudi, kako je protibe-gunska politična retorika v neskladju z javnim mnenjem,« pravijo v AI. »Številke so nazorne. Ljudje so beguncem pripravljeni izraziti dobrodošlico, nehumani odzivi vlad na begunsko krizo pa so precej neskladni s pogledi njihovih državljanov,« je glede rezultatov raziskave dejal generalni sekretar AI Salil Shetty. Javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 27.000 ljudi, je po naročilu AI opravilo podjetje za strateško svetovanje GlobeS-can, ki je primerjalo 27 držav z vseh celin na podlagi pripravljenosti ljudi, da bi begunci živeli v njihovih državah, mestih, soseskah in domovih. »Rezultati razkrivajo, kako sramotno se vlade igrajo kratkoročno politiko z življenji ljudi, ki bežijo pred vojno in represijo. Vlade morajo upoštevati rezultate raziskave, saj jasno kažejo, da je večina ljudi pripravljenih beguncem v svojih državah izraziti dobrodošlico,« je dodal Shetty. Amnesty International zato poziva vlade, naj se odzovejo na begunsko krizo in do konca leta 2017 v svoje države preselijo 1,2 milijona beguncev. Največ vprašanih sprejem beguncev podpira na Kitajskem, sledita Nemčija in Velika Britanija. Na dnu lestvice 27 držav pa so pristale Rusija, Indonezija in Tajska. Kar 46 odstotkov vprašanih na Kitajskem bi begunce sprejelo v svoje domove. 57 odstotkov anketiranih v Nemčiji je dejalo, da bi sprejeli begunce v svojih soseskah, vsak deseti pa tudi v lastnem domu. Skoraj vsak Nemec oz. 96 odstotkov jih je dejalo, da bi sprejel begunce v svojo državo, navaja AI. 29 odstotkov anketiranih prebivalcev Otoka je pripravljenih sprejeti begunce v lastnih domovih, poleg tega jih je še dodatnih 47 odstotkov dejalo, da bi sprejeli begunce v svojih soseskah. Velika večina bi beguncem dovolila vstop v državo. Tudi v državah, ki so že sprejele veliko število ljudi, se podpora sprejemanju beguncev ne zmanjšuje. Med prvimi desetimi državami sta poleg Nemčije tudi Grčija in Jordanija. V nekaterih državah pa so manj naklonjeni sprejemu beguncev. V svoj dom bi jih dovolil le en odstotek Rusov in trije odstotki Poljakov. V Rusiji 61 odstotkov vprašanih beguncem ne bi dovolilo vstopa v državo. V raziskavi so sodelovali prebivalci Argentine, Avstralije, Brazilije, Čila, Kanade, Kitajske, Francije, Gane, Grčije, Indije, Indonezije, Jordanije, Južne Afrike, Južne Koreje, Kenije, Libanona, Mehike, Nemčije, Nigerije, Pakistana, Poljske, Rusije, Španije, Tajske, Turčije, Velike Britanije in ZDA.