Rinaldo Diricchardi Muzga Romane Htaj Sintatikhes Ghilja ^^^ Ljubljana, 2011 Avtor: Rinaldo Diricchardi Muzga Prevod in priredba v romski jezik: Haris Tahirovic Prevod in priredba v angleški jezik: Kristina Alice Waller Založba : Zveza romskih skupnosti Umbrella-Dežnik in Anglunipe-RIC, Litijska cesta 81/a, Ljubljana Prelom in oblikovanje : Sebastian Žetko Naslovnica : Rinaldo Diricchardi, Haris Tahirovic, Sebastian Žetko Tisk: Kopilab d.o.o., Štihova ulica 23 Izdajo sta podprli: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.214.58(497.4)-1 821.163.6-1 DIRICCHARDI-Muzga, Rinaldo Romanes Htai Sintatikhes ghilja Rinaldo Diricchardi-Muzga ; [prevod v romski jezik: Haris Tahirovic Društvo Anglunipe Ljubljana - RIC, Zveza romske skupnosti Umbrella -Dežnik, 2011 ISBN 978-961-93072-0-5 »i et Zveza Romske Skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik 255837952 Kazalo Luc v temi str. 8 Klasje str. 28 Dikhipe ko irat str. 9 Mareskeri čhar str. 29 Nekoc str. 10 Vsemogočni Bog str. 30 Anglal str. 11 Hem bare htaj zuralo (Črna lepotica str. 12 Devel str. 31 Kali maj šuži str. 13 Očetnjava str. 27 Praznik str. 14 Dadesko čer str. 33 Baro dive str. 15 Sence str. 34 Pogum str. 16 Učhalipe str. 35 Zoralo str. 17 Dukavno htaj posavno Vasovanje str. 18 piribe str. 36 Mangljaribe str. 19 Trnova krona str. 37 Ukradena ljubezen str. 20 Škržatov ples str. 38 (Čordikano manglipe str. 21 Gindako keliba str. 39 Zapuščeno dete str. 22 Muklo čavo str. 23 Fatherland str. 41 Miserere str. 24 Miserere str. 42 Dik, dik, hari upro God alimighty str. 43 mande Devla str. 25 Spring str. 44 Pomlad str. 26 Crown of Thorns str. 45 Milaj str. 27 Rinaldo Diricchardi Muzga Luč v temi Karavana premika se v noč, vije po temačni, obupa polni poti. Sklonjena in razcapana telesa isče karavana pot rešitve... Kam vodi pot, sprašuje množica nebo, to pot je brezizhodna, ni rešitve, ta pot jih pelje na morišče. Mar kje sveti luč rešitve? Ni luči in ni rešitve! Obsojeni ste na pogubo, usoda vaša je pozaba v črni jami, kosti, pepel in prah temine, le to ostalo bo v spominu... Grenke bolečine časov spominjale nas bodo na pogubo, množice ljudi, ki vile so se v brezdanje sledove nore ideologije... 8 Dikhipe ko irat O drumandžije cidena ko saj rača ko dikeja sar džal o sap račakhoro drumo ke vilengere sa čučo o drumo Banghohtaj činde lengere trupija katar, lengere droma so naj kaj te džan... Kaj cidel odova drumo, pučela e Devle odova dromo naj kaj te džas htaj naj kaj te džas naj dživdipa akava o drumo legari palo mulipa amare gudle romor sar tikne sar pure Kaj si hari odova, kaj sidikipa htaj te ikljas? Naj dikipa naj amenge ikljipa mukle sijam hasaribe, tumaro dživdipa si bistardo ki kali lungori phuv, tumare kokala si sa tarde sar praho dova ka ačel amende ko vile... 9 10 Nekoč Postoj, srnjaček moj, ustavi se in mi prisluhni! Še včeraj narod moj uživati je znal svobode čar... To bili so časi, ko ljudstvo hvalnice prepevalo je stvarstvu, za svobodo neizmerno in prostranstva širnega sveta. Ko je narod moj šotore dvigoval, na gosli, citre je igral! Plesalo se je in pelo ter za rajže se živelo... Brezskrbno so menjavali se časi, odraščali so tam rodovi novi, ogenj zdaj ugasil je, šotor moj zdaj prazen je, ni Sintov več, ki bi obudili ga... Anglal Ačol, sovavneja miro, ač hem ašunma, Panda arati mundre manuša džaja te živdinel piro dživdipaskoro dživdipa... Odova sasa so anglal, kana sas o manušipe htaj baripe giljavena sine odova, palo piro dživdipa htaj na džado hem ko lengere putarde droma htaj legere tema... Kana mundre manuša vazdena sine amare cahrane vadenasine, palo sa muj, htaj kana bašalenasine palo citrija bašalesine! Čelena sine htaj giljavena hem ko drumo cidinge po dromo... Bizi galja ke šere irin sine divesa htaj milajesa, barnasine neve čave hanačipija ijag akana ačilo cahrano ačilo čučo nane panda amre Sintonen Roma save kavzdena sine ole... 11 r Rinaldo Diricchardi Muzga 12 Črna lepotica Zazrt pogled je moj v prostranstva dalj, kjer me čakaš ti, O moja črna lepotica. Srce boječe se ozira, te išče, moja brhka golobica. Ko bi le svoboden bil, poletel bi iz ujetosti telesa med oblake zorne. Poletel bi v višave sanjske na perotih belega laboda, varno dušo mojo bi odložil, v naročje moje črne lepotice. Kali maj šuži Ačilo odikibe mundro ko lungodikipe daje, kaj adžikeresma tu, oh mundri, kali maj šuži. Vilo rovela htaj irinelpes, hem rodelatu, muri čirikljije. Kana ovav mukljardo vazdava me. Paka htaj našava katari mo trupo upre ko Devel. Maj hor upre čirikljake, ke lakere parne paka, pohari dživdipe mundro kamukavtu polokore kevasta ki kamli kali maj šuži. 13 rRinaldo Diricchardi Muzga 14 Praznik Tam na jasah ob robu gozda, izven mesta in pogledov, postavili so Sinti svoja šotorišča, nocoj, ljudje, bo praznik za meščane, goslači bodo zaigrali... Sintice plesale divji ples pozabe, vrtiljak želja se bo zvrtel, otroci pa nestrpno cepetali... Hejahoj, ljudje, le pridite nocoj, to noč bo noč veselja in spozabe! Le pridi gadžo moj, odvezal boš mošnjiček svoj! Baro dive Irat ko putardo ki rig i voš avrijal e dikipastar vazdimos o Romane Sinto pire cahrane ki irat, gadžalen, kavel baro dive ko foro amare vile ka bašale tumenge... amare Romane Sintone džuvlja ka kelen 15 dilino na bistardo kelipa tumenge, rota htaj tumaro bahtalipe ka irinelpes, o čave ka huten katari bah... Hej, hej Romale čavale aven ajrat, akaja rat bahtali dilini ki rota na bistardi. Avena htaj gadžalen miro, te praves ti kesik te frdes love amenge! rRinaldo Diricchardi Muzga Pogum Krasna lepotica gozdne jase, ne slutiš, kako srce mi trepeta, ko skrivoma oprezam za teboj... Plašno ti sledim in ves zamaknjen opazujem pohotno vilo vodne mesečine. 16 Dolge, črne kite spuščas v jezera globine, luna svetla boža ti obrise krasne, počasi stopaš globlje, ne veš, da opazujem te; Le nočna sapica se poigrava s tvojimi kodri na ramenih. O, Bog, kako naj ji pristopim, noge mi drevenijo, obliva me vročina, Zamrznil bom ta trenutek le v spominu, morda že jutri se opogumil bom... Zoralo Šuži maj lači kana dikeja lungori čhar bizo kašta, našuneja, sar marel to vilo htaj izral kana karavamen arakloj palo tute, darvutno pirav palo tute po hari hasarav, hem dikava sar kana dikava to vilo, ko legarelma sar čhoneskeri rat. Sar kale lunge bala kana si mukle ko hor paj, sar čhon kana tablola hem galinelatu, hem pohari sar dža hari natele hor, 17 a nadžanes ko dikeltu. Tu sijan račakeri balval ko kana kereja lesa lafi, sar tepene kana muke te bala ke dume. Oh , Devla sar te kerav hari te astaravla, kana me pre izran, kana uklingjama tatiba! Oh, kamekav odova hem kabistrav akava, džanav ki mi godi šaj tajsa kaovav po zuralo. 18 Vasovanje Miri dhai, o miri dhai, ačh phrei, tu phuri dhai! Mati moja, o mati moja, vstani, le vstani, ti starka moja! Pripravi mi obleko pražnjo, zlošči moje črne škornje, srajco belo zlikaj mi, daj mi tisti klobuk nov, Le hitro in urno se obrni, kajti s Sinti gremo vasovat ... Tam čakajo nas dečve mlade, tudi tista moja, Sintica Mirabella! Pripravite mi, o bratje moji, vranca črnega, da urno bom odjadral v vas, kjer čaka moja Mirabella. Mangljaribe Miri daj, miri daj, ušti upre, tu purani daj! Miri daj, oh daje oh daje. Lačar me šuže šeja, htaj me kale kundre, parno gad lačar mange mi daj, htaj mundro kalo širi nevo, so posig sigjate irin kaj džav me Sintonca te mangljarav... Odote adžikheren amen ternja čaja, odote htaj mudri kamli. Romani Sintica Mirabella me vileso iljači, lačaren mundre kale, grasten te šaj posigjate resav ki mundri, kamli Mirabella. 19 20 Ukradena ljubezen Srečal sem družino Sintov, ukradel njihovo sem hčer, v črni gozd pobegnil sem, da skrijem se pred njenim starcem. Če me njen stari videl bo, s puško vzel mi bo življenje in nesmrtno dušo mojo. Če me starec našel bo, črno to dekle zbežalo bo, jaz pa bom Bogu zaupal svoje gorje in bolečino svojo. Čordikano manglipe Maladijav e Sintonca, čoravasine lengera čaja, ki kali voš našljum te, garavama sine kataro lengoro dad. Te dikljema lekhere dad ka, mudarenma ka len mundro dživdipa hem pagrdo dživdipe mundro. Te rakena sinema lakoro dad ka ramosarope mange kalo dživdipe so ka našav paso me e devleske pačav ko muro dživdipa miro vilo htaj duk so ovel ka ovel. 21 22 Zapuščeno dete Odrekla se je čhouri Sintica otroku, ljubezen slepa bila je greh njen, odšla je v svet, poln prezira, čhouri Sintica, nemirna, begajoča. Otrok odraščal je v siroto, ognjišče toplo mu bifo je tuje, menjal dom za domom je... Minevala so leta brez topline, brez ljubezni njene, o khamli dhai! Solze posušil je oblak sivine, bojeval je dnevno svoje boje... Čudaki obenj se obregali, in zasmehovali ga... Le tu in tam mu dušo je njegovo, žarek upanja posvetil je, o, khamli mhiri dhai, odženi mi temoto duše... Muklo čavo Frdingjale pe vogjatar čori Sintica pe čave, manglipe si korkoro sasa džunajestar olako, geli ko parne puvja, bizo dikibe, čavesi Sintica, bizo naštipe hem našavdi. A očavo barjola čorolo, ko kher po tato sineleske averengo, ko kher džiko kher rodindoj... Nakenasine berša bizo tatiba, bizo manglibe, e dajakoro ke kali daj! O asva šukile sar niperel brišima masekonca uzo dive pire maribaja... dukenca učhardo sar manuša nakdoj čalaven sine, o manuša nakindoj htaj asanaleskesine... Odote hem okte leso vogi galinge , sar hari bah ko leso dživdipe so hari trubul sine, te vakherolasine, Oh daje mudrije daje, palde mandar akava kalo htaj bibahtalo dživdipe... 23 ki phuv, marelapesine ko dive 24 Miserere Noč za nočjo, klečalnik v moji sobi edini varen pristan pred pogubo časov, spominja me na minulo srečo. Ogoljen od klečanja, od joka in vzdihljajev razbrazdan, škrlatni žamet nosi še sledove, ki so časa vtisnili mu Očenaši... Nad njim razpelo v božjem srdu srdu, opominja me na mojo majhnost... Roki, nemočni in drhteči, krčevito sklepata se v rožni venec, brezupno dvigata se k Tebi, prosita te miserere, Domine! Dik, dik, hari upro mande Devla Irat pali rat, kekoča ko kher sijum arakardo htaj diklo ko Devel kaj dolma angluni bah, Iščhardo sijum kataro bešiba ke koča, kataro rojiba dav zori kaj dikenpe, dživdipaskhere drumija upro mo muj, naj sar anglal kana upro mo muj sasa sar ečavesoro muj oh Devla. Upro mande pravgjape devlesko mangipe, sar upral dikela mande, sar delama godi kobor sijem kamle o lese. Me vasta, najlen zori izrav, dukande me kokala kana čidav me vasta, sar bizi bah kana ače vazdav me vasta, upro odova maskija derša so pele sar kašta, oh oh Devla koto drumo sijum tuke. 25 Pomlad Pomlad rojeva se v zgodnjem jutru, prebujajo se jase v nežno zelenilo, glasovi v zoro kosov sramežljivih, je vse glasnejši, zdaj oglasijo se še drugi kori, Nastala je nebeška melodija ptičjih zborov, ki na obronkih gozdne jase, razlega se v prijetno simfonijo blaženega jutra. razlegajo se po gozdovih ... Poslušam kosov žvrgoljenje, ubrono petje črnih zborov, ki vodi ga nevidni dirigent. 26 Čebljanja kosov zbor fäf ltska Poezla ^^ Milaj Milaj bijanelpe teharinasa ko dive, uštel hem pravelpe dive sar bajrola kham, ašunelpes krlo zurale e čiriklengo o ladžutno, kaj ašunelpe lengoro krlo hem ki voš... Ašunav čirklengo giljavibe, kidimo džal kalengro krlo, kaj legarolen lengoro bašaldo krlo. Marindoj o muj ikalen gilja, 27 sar sinfonija kana si kidimi, maj but zurali maj but po zurali. Čiriklengri gilji kaj ašunelpes lengoro krlo. Sar edevleskheri gilji, sar ašunes maj baro baro sinfonija, čirklengoro ašunelpe sar devleskheri gilji, sinfonija kidimi e Devlestar. rRinaldo Diricchardi Muzga Klasje Zlato morje valovi pšenično klasje, vabi me med rdeče nedri svoje, polni in košati klaski, bohotijo se poželjivo, brezsramno dvigajo se k soncu, klaski mehki, voljni in opojni... 28 Stopam mednje, med valove zlate, roka sega v njihova opojna nedra, božam njih svilene Iaske... Brezkončno zlato morje ... kod in kod oko mi sega; Omamljen in pijan, zleknem se v brezdanje zlato morje ... Mareskheri čhar Sumlakaj mundro kunilpes sar čhar mareskheri, sar balval akarelma leste kolole vasta leskhere, perdi barvali čhar mareskheri, sar šuži džuvli kana penel dikma so sijum lači, sar bizi ladž vazdelape upro kham, mareskheri čhar, sar bahtalo pravelpes upro kham, sar šuži džuvlji pe manglese. Sar ko drumo e prenca, maškaro murša, evasta vazdel maj but dur vazdime ko kham, sar učhardi olesa sar sumlakaskhere bala, sar lung maj lungo sumlakaj htaj paj... sar ijak maj dur dikela; sar mato araklo sar jek troška sumlakaj. 29 30 Vsemogočni Bog O, Bog, pred tabo na kolena padam v brezupu moje duše! Obroč verige stiska me in duši, rane sled okovi mračni, ne dajo duši mi prostosti ... Grozljivo temna je to noč ... Veličastno v tabernaklju tam domuješ, četam angelskim na veke poveljuješ, pošlji mi pomoč, krepčilo daj, da zvesto hodil bam po poti, ki vodi me v nebeški raj. Trnja polno in utvar so pota, to človekova so današnja zmota, zazrt v tvojo vsemogočnost, okove strl bom v svoji duši, temo in strah pognal v neskončnost... Hem baro htaj zuralo Devel O, Devla, anglo tute upro koča perav bizo pučibe ko miro vogi! Kidimo ke sežira kedibe mudarela mo vo gi,činde duka upro sindžirija zurale, naden vogeste tan živdipaske... kali but kali rat si akaja rat... Maj bareja ki odoja phuv kaj bešes, o karnangelipe angliško so tu de zor htaj zuralibe, bičaleja lenge zuraliba htaj džudiba des, te šaj pirav te dumoja, so legarolma tute ki ti phuv dživdipaskhero. Perdi posavno htaj čindo drumo so po hari pravenape, so legaren manuše so legarel ki hohavno drumo, dikinde upro tire ko sa bar zurale htaj šuže, sar sendžirija ka mukav miro vogi, kalo lil hem sigjate ko lungo dromo... 31 32 Očetnjava Nimam doma, ne očetnjave, vojak sem brez orožja, nisem vezan na sveta dobrine, pota vodijo me v daljine sive. Strelni jarki postelja so moja, vesoljstva zvezdnato nebo v hladnih me nočeh pokrilo bo. Pisal pisma bom nevidna po oblačkih dima cigarete, se spominjal čara polnih časov, ko pomlad prebujala je loge; Ostali tam so le spomini, pokoja dušam njih ne bo trohnelo. Bridke misli zgradile so pregrade, v krču polja bodo krvavela, pribežališče varno bo junaku očetnjave... fäf ltska Pozia ^^ Dadesko čer Najma čer, najma na kataro dad, sar karnalo bizi jagali, naj sijum panglo upri puv isi panda neve dromija kaj legaren, ko sa luma, mokher si sa čovav kaj mangav, šudre rakja tate divesa čhar kaš sa si mudro kher, Ka ramsarav htaj o lil upro sar tuv katri thuvali, sar kana detu godi upro odova so sasa sar čohanipe, kana detu godi sar maksumi kajsi medadeskoro kher, 33 Odova si tiro odola so ačile te detu kodi, odova si te dadesko čer odova so ačile odote, ketan ko sa luma si to kher hen jag kaj targe mo dad me papori mi daj me pralja, odori si me dadeskoro kher. 34 Sence Trohnobe sled načelo je podobo časa, truda polna je človeška zmota, temne sence plazijo se po grobišču zgodovine. Umazane in prepotene so dlani, hlastno trgajo mi liste preperele, spreminjajo usode časov, ki za njih so le varljive sence. Prejokol sem solza premnogo, bolečina duše neizmerno rano trgo mi objestno, verujem le v moč rozuma, ljubezni ni na tem in ne na onem svetu. Stopam nemo skozi zgodovino časov, slike bežno padajo na platno, ki jih moj spomin rojeva v mavričnem sosledju dneva... Okrušeni se delčki uma lepijo v nelepjivo to celoto, s težavo se spominjajo zgubljenega otroštva in mladosti... Učhalipe Kana kirnol to trupo po hari kirnol, čindi htaj perdi sar tahtaj manušeskeri na džanipe, kale učhalipe piren upro limorija, sar amari lungori anglutno dživdipa, Melale htaj kinge me vasta, hovkinav sar kana činem mandar purane lila, sar kana ikalen mo dživdipa so si manušese ramosardo, agijar ikalenpe sar učhvalipe. Kobor rovgjum but me asva gele, kobor dživdipa kobor duka si činde, činelape mandar mi godi. Jek džanav sosi e manušeskeri godi jek, mangljaribe akate hem okote ko sa i phuv. 35 36 Dukavno htajposavno piribe Posavno piribe upro mo trupo, drumoskoro amal sijum bizo than, dikindoj duka munro dživdipaskoro, mukle drumija so ačile, sar tuv kana sabajle vazelpe katari čar, naj jek so ka vazdeltut vazdenma e čiriklja. O čiriklja htaj dukavno drumo, kaj parvarolma, hem ačovav korkori ki tardi puv, dikindoj lungo dukavno ače sar bar ko jek tan, uravdo dukenca tardo katare duka. Mundro dikibe pirel upre natele sa jek, dikel sar me ačavsar bar na kerav jek uštipe, tasljovav sar ko paj sar kovdo upral prav, ratvalo, mudardo kataro sa šukariba, mukavama dživdipaske so voj panda mangela, odova si dukavno htaj posavno drumo. Trnova krona Trnja sled v telesu mojem si, popotnik večni sem brez postajališča. Stiska si grenkobe mojega ugodja, odtise sladostrastja -megla tančice nenehno opominja. Strnišče trnja srčnega mi raniš, ostajam sam no pogorišču prašnem, zazrt v neskončno sem praznino, opasan s trnja žgočo bolečino... Pogled moj neutrudno tava, bodikavo je trnje s prekletstvom prepleteno... Utapljam se v potoku potnem, pogrezam v trnja se globine, okrvavljen, zgaran od borbe, prepuščam se usodi odločitve. 37 r Rinaldo Diricchardi Muzga Škržatov ples Soparna noč avgusta, zrak puhteč in vlažen, vabi me med nedri svoje... Zleknem se, od opoja gnan prisluhnem rožljanju skržatov glas... 38 Ko le znal bi jezik ta škržatov Bogve, katere bi skrivnosti uzrl? Lenobno zleknjen čujem njihov klic, je to ljubezni zov? Aah... ne, ni ljubezni klic, je le prepir. Škr... rž... krž... s... ssss... škrž... Pogled odtava v jasno noč, zgubi se v meglicah rimske ceste, zaziram se v ozvezdje sij. Le tuintam me zmotijo skržatki prepirljivi... Zreti mi ne pustijo v zvezdno stvarstvo, škr —kri... sss... sssss... škrž... . begajoče misli iščejo podobe, slikam stvarstva teh utvare, nemirna duša moja zasidra končno se v pristan. Gindako keliba Sapani rat ko avgusto, khameskeri tuvali htaj kingi, kaj vikinel ma peste ko lesoro angal. Pašlindoj sar, mato ašunav gindisakoro giljaviba... Koj džanel lengiri čhib te šunel e gindisakoro. Sar Devle, sar garavdi gilji nadikes ašuneja le? Lengoro panglo sikavno akriba sar te vikinenatu, si odova sar mangipe kana vikinelatu taro lengro krlo. Škr... rž... š... ššššš... škrž... Ačilo dikiba ki kali rat, hasaretu sar ki kali rat sar o drumo rimeskoro, dikindoj upre čerenja lengoro dikibe, sar akate hem okote hasarenpe o gindisako krlo. 39 rRinaldo Diricchardi Muzga Dikindoj na mekenma upro čerenja so o Devel muklja, škr... krž... ššš... ššššš... škrž... 40 našandoj godi rodel odova sosi upro lende, made ke jaka ačilo sar te dikav na dikavlen sar hohavno suno, sar našti bešel vogi mande ačili mande ki mi godi. Fatherland I have no home, no fatherland, I am a soldier with no weapons, No worldly goods can tie me down, My paths lead me into distances grey. Trenches are my bed, The starry skies of the universe Will cover me when nights are cold. I shall write invisible letters On clouds of cigarette smoke And remember times full of grace When groves were awakening in spring; Only memories remain there, The tranquility of souls will not decay. Bitter thoughts have built barriers, Fields will bleed in spasms -A safe haven for a hero of the fatherland. 41 Miserere Night after night, the hassock in my room, The only safe haven Against the bale anguish of times, Reminding me of happiness gone by. Worn from kneeling, Furrowed from weeping and sighing, The purple velvet still carries traces 42 Of time impressed with the Lord's prayers. Above, a crucifix in the wrath of God Reminds me of my insignificance... My feeble and quiverving hands Are joined together convulsively around a rosary, Hopelessly rising towards Thee Begging your miserere, Domine! God Almighty Oh God, before Thee on my knees I fall in hopelessness of my soul! The chain's ring is squeezing and suffocating me, The mark of a wound from sombre fetters Restrain the freedom of my soul... Dreadfully dark is this night... Gloriously in the tabernacle you dwell, Commanding troops of angels for ever and ever, Send me help, Give me an elixir, So I can walk loyally on the path That leads me to paradise in heaven. Full of thorns and vain hopes are the paths, That today are the failings of mankind, Gazing onto your almightiness, I shall break the fetters of my soul And banish the darkness and fear into infinity... 43 rRinaldo Diricchardi Muzga Spring Spring is being born in the early morning, The glades are awakening into gentle green, The dawn songs of bashful blackbirds Are echoing through the woods... I am listening to the warbling of blackbirds, The harmonic singing of black choirs Lead by an invisible conductor. 44 The chattering of the blackbirds' chorus Is getting ever louder And now uttering their songs are others too. A heavenly melody of birds' choirs has emerged Which - off the slopes of a forest glade -Echoes in the pleasant Symphony of a blissful morning. Crown of Thorns A trace of thorns you are on my body, I am an eternal traveller, never stopping. You are the bitter predicament of my comfort, Traces of sensual pleasures -The mist of a veil is my constant reminder. You wound the stubble of my heartly thorns, I stand alone on the dusty conflagration Gazing towards an endless void, I am bridled with the burning pain of the thorns... My gaze tirelessly roves, Prickly are the thorns, With malediction entwined... I am drowning in a sweaty torrent, I am plunging into thorny depths, bloody and overworked from the struggle, I yield myself to the decision of fate. 45