Dragi bralci, V podjetju delo nikoli ni do konca narejeno. Ko rešimo eno delovno nalogo, je pred nami že nova. Ta je običajno še bolj zahtevna, ker je praviloma tudi trg, na katerem podjetje posluje, iz dneva v dan bolj zahteven. Za ohranitev mesta na trgu se mora torej podjetje ves čas prilagajati novim trendom, da je lahko prodorno v prodaji in racionalno v stroških poslovanja. Tako se na nek način vrtimo v krogu, le da moramo z nižjega nivoja ves čas napredovati na višji nivo. Inovativne ideje in predlogi so bistvenega pomena za takšno napredovanje. Le-to namreč ni mogoče brez sugestij, kako poslovni proces izboljšati oziroma kako povečati output in zmanjšati stroške. Bitke za to vojno pa se v podjetju bijejo na vseh delovnih mestih. Delavci, ki se tega zavedajo in ob delu na svojem delovnem mestu predlagajo takšne in drugačne izboljšave v obliki sugestivnih predlogov, so zato za podjetje neprecenljivi. Osrednjo temo tokratne številke Novega glasila v obliki intervjuja posvečamo prav tej temi. Upamo, da bo za podajanje sugestij animirala še bolj širok krog lipovcev. Sugestije je mogoče prijavljati prav za vsako področje dela. Tako bi npr. za sugestijo lahko označili tudi razvrstitev člankov pod stalne rubrike, ki časopis naredijo bolj pregleden. Da na direkciji ne bi zaostajali za podajanjem sugestij iz profitnih centrov, smo se na predlog delavca iz splošnega sektorja odločili, da bomo odslej na ta način bolj pregledno urejali tudi naše Novo glasilo. Vsakdo lahko torej s svojo idejo prispeva nekaj koristnega za Lipbled. Andrej Naglič zaostajamo za načrtovano prodajo ( 7% v PC notranja vrata, 3 % v PC masivno pohištvo, 1% v PC opažne plošče). Zaostanek bomo zmanjšali s povečanimi tržnimi aktivnostmi pridobivanja novih naročil v drugi polovici leta. S primerjavo doseganja prodajne vrednosti letošnjega in lanskega leta je pohvalno 33% preseganje v PC masivno pohištvo ter 17% preseganje v PC notranja vrata, v PC opažne plošče pa 2% zaostanek znižujejo. V PC opažne plošče je bila v prvih treh mesecih letos manjša prodaja na španskem in trgih ex Yu. Prodajni zaostanek nadomeščajo z uspešno prodajo v vseh naslednjih štirih mesecih. V PC notranja vrata so zmanjšano povpraševanje pomembnega nemškega kupca MB že delno nadomestili z realizacijo novim kupcem na madžarskem in nemškem trgu. V PC masivno pohištvo pridobivajo nove kupce na domačem in ruskem tržišču, uspešno julijsko prodajo pa dosega tudi inženiring v PC maloprodaja in inženiring . Irena Cepič PROIZVODNJA PRODAJA Proizvodnja in prodaja v sedmih mesecih 2004 Proizvodnja V Lipbled je letošnja proizvodnja za 7% višja od lanskoletne in za enak odstotek nižja od načrtovane. Na zaostanek za načrtovanimi cilji vplivata manjši obseg naročil predvsem na nemškem trgu, pa tudi usmeritev v zniževanje obstoječih zalog oziroma proizvodnja le za znanega kupca. V PC opažne plošče (obrat plošče, žaga in briketirnica) so lanskoletno proizvodnjo presegli za 5 %, v PC masivno pohištvo za 13%, v PC notranja vrata pa za 8%. V PC opažne plošče so že v letu 2003 presegali doseženo proizvodnjo leta 2002 in tudi načrtovano za leto 2003. Program torej dosega pozitivni trend večletne proizvodne rasti, kar je vsekakor pohvale vreden dosežek ne le proizvodnje temveč tudi prodaje. Prodaja Tudi pri prodajni vrednosti Lipbled beležimo pozitivno 7% preseganje lanskoletne vrednosti prodaje, čeprav pa še 5% UVODNIK 2 1 '/> 7/ PROIZVODNJA IN PRODAJA V SEDMIH MESECIH 2004 2 /0^1$ / NOVE TRŽNE POTI IN KUPO 3 INTERVJU 3 IZVOLILI SMO NOVEGA K PRDSEDNIKA SD 7 AKCIJA SGS IN SS 8 HRUP NA DEL. MESTU 8 A ZMANJŠEVANJE EMISIJ HLAPNIH A ORGANSKIH KOMPONENT 9 SPOZNAVANJE SEBE - KORAK K 7 ZDRAVJU IN POČUTJU 9 i. KADROVSKE SPREMEMBE, STANJE ZAPOSLENIH 10 A TIK POD SONČNO STRANJO ALP 11 SODELOVANJE LIPBLED IN TNP 12 I RAZPIS ZA LETOVANJE 13 L. PRIJAVNICE PODČETRTEK 14 A PROGRAM PRIREDITEV-BLED 15 Ll NAGRADNA KRIŽANKA 16 UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Foto: Jože Mihelič, Arhiv Lip Nove tržne poti in kupci Za širše in ožje okolje so v zadnjih nekaj letih značilne nizke stopnje rasti gospodarstva, visoka stopnja brezposelnosti in strukturalna gospodarska nesorazmerja. Kljub nizkim obrestnim meram investicijska poraba upada, veča se brezposelnost, proces globalizacije pa izloča predvsem manj prilagodljiva podjetja. Zaradi znižanega povpraševanja po investicijskem in splošnem blagu proizvodne kapacitete presegajo prodajne. Otežene gospodarske okoliščine vplivajo na demografske okoliščine, prisotno je staranje populacije, kar vpliva na spreminjanje razmerja med novogradnjo in obnovo. Obnova se povečuje, s tem pa spreminja tudi povpraševanje v smeri zahtevnejših proizvodov. Potrebe so orientirane na področje zdravja, dobrega počutja, varnosti in ekologije. Za stanje na trgu je značilna recesija, ki je še posebno prisotna na področju stanovanjske gradnje. V zahodni Evropi je recesija najbolj prizadela Nemčijo, ki je naš najpomembnejši trg, nasprotno pa Španija in Irska beležita ugodno stopnjo rasti. Na nemškem trgu je upadla prodaja pohištva (zmanjšanje na samo polovico predhodne prodaje), notranja vrata so v podobni situaciji (letos bo po oceni prodano cca 6,7 mio kosov, lani 7,35 mio kosov). Podobna gibanja veljajo tudi za opažne plošče. Posledica pomanjkanja obsega prodaje ob prevelikih kapacitetah na omenjenih treh programih je izreden pritisk na cene. opazovati nazadovanje, z izjemo hrvaškega trga, dodatno otežuje prodajo nizka plačilna morala in veliki poslovni riziki. Na slovenskem trgu pričakujemo nekoliko boljše stanje po sprostitvi nacionalne varčevalne sheme v drugi polovici leta in ureditvi zakonodaje na področju nepremičnin. Cenovni nivo je na tem trgu zanimiv, kritja so večja kot pri izvozu, zato smo intenzivirali obdelavo tega trga predvsem preko segmenta objektnih poslov. Program notranja vrata Lipbled je bil z ekskluzivno pogodbo vezan na najpomembnejšem nemškem trgu na enega kupca, pri katerem je prodaja padala letno za 15%, pred kratkim pa je šel v stečaj drugi pomembnejši kupec. Eksluzivna pogodba z najpomembnejšim kupcem je bila delno sproščena, tako da smo ustvarili pogoje za samostojno obdelavo na nemškem trgu. Po nekaj mesecih dela smo pridobili nemškega agenta, s katerim smo obdelavo še poglobili, ob izpolnitvi potrebnih pogojev pa bomo ustanovili predstavništvo, katerega funkcijo bomo kasneje po potrebi dopolnili tudi s skladiščem. V povezavi z doseženimi fazami razvoja trženja predvidevamo uvedbo lastne blagovne znamke v srednjeročnem obdobju. V prihodnosti bomo ob izpolnitvi posebnih pogojev (zaokrožen proizvodni program, primerna prodajna dokumentacija, kratki dobavni roki, natančen in zanesljiv informacijski tok) obdelali kupce trgovske mreže, ki prodajajo blagovne znamke. Za podporo smo izdelali analizo konkurence in pripravili nov bruto cenik ter prodajno politiko in pogoje. f h Mr) H o f f I podeljuje podjetju Lip Bled srebrno plaketo za spalnico Athena iz spomladanskega kataloga Zakladnica idej 2004 po izboru bralcev Deloindom.. Ljubljana, 5.. maj 2004 Odgovorna urednica Deloindom Helena Kos P- 'LA Za vzhodno Evropo so značilni ugodnejši kazalci, potrebe so zaradi zaostanka iz preteklosti velike, gospodarstva imajo višjo stopnjo rasti, ki jo dodatno povečujejo tuja vlaganja, kar posledično prinaša tudi nekoliko ugodnejše cene. Na območju jugovzhodne Evrope je v zadnjem času možno Odvisnost od nemškega trga bomo zmanjšali tako, da bomo povečali prodajo na ostale zahodne in vzhodne trge Evrope, na jugovzhodnih trgih bomo po izvedeni selekciji kupcev ohranjali odnose samo s plačilno sposobnimi kupci, prodajo na slovenskem trgu pa bomo povečevali na področju inženiringa in po konceptu franšiz. Program opažne plošče Pridobili smo novega uspešnega agenta za področje Avstrije, tako da se je v strukturi delež prodaje na ta trg povečal s 3% v letu 2003 na 15% v letošnjem letu. V teku je zahteven projekt obdelave španskega in portugalskega trga z novim kupcem, ki predvideva znatno povečanje deleža prodaja na oba trga, ki sta zelo pomembna zaradi neprekinjene prodaje tudi v zimskem obdobju. V Sloveniji bomo poleg uspešne prodaje preko trgovcev nadaljevali z direktno prodajo ciljnim večjim podjetjem in v okviru lastnih inženiring poslov. Na italijanskem trgu imamo v obdelavi nove prodajne linije. Obdelujemo tudi ostale potencialne nove trge izven EU. Program masivno pohištvo V obdelavi so pomembni večji kupci na nemškem trgu. V Avstriji smo pričeli sodelovanje z zelo poznano trgovsko hišo. Dodatno povečanje prodaje bomo organizirali tudi preko povečanja kooperacij. Lansko in letošnje leto skratka zaznamuje agresivno trženje preko novih kupcev in prodajnih poti. Ker je na večini trgov recesija v polnem teku, nismo v celoti zadovoljni z doseženim. Lahko pa rečemo, da je bil pri vseh treh programih dosežen znaten premik in da boljše rezultate pričakujemo v letu 2005. Nov način trženja temelji na diverzifikaciji trgov, na manjših količinah po naročilu in širšem asortimentu, pred proizvodnjo in razvoj pa postavlja nove naloge. Šele z dokončanim proizvodnim informacijskim sistemom in izgradnjo logističnega centra bomo v celoti zadovoljili današnje potrebe kupcev po izdelkih, ki bodo pripravljeni in zmontirani v znatno krajših rokih. Verjamemo, da bodo takrat razmere na trgu z vidika ponudbe (nadaljnji propad in koncentracija proizvodnje) bolj urejena kot danes. To bo osnova za doseganje še višjih ciljev. Josip Tartara Intervju: Predstavljamo inovativne sodelavce akcije niso spregledali nekateri posamezniki. Kar nekaj predlogov je prispelo v splošni sektor in bili so primerno nagrajeni. Najbolj inovativna sodelavca Vinka Odarja in Primoža Pretnarja, sta bila povabljena na piknik razširjenega kolegija pri koči v Vratih. Piknik je potekal v sproščenem vzdušju, kjer ni manjkalo dobre volje in resnih smernic za v prihodnje. V nadaljevanju so zapisani kratki intervjuji z najbolj inovativnimi sodelavci v obdobju januar - julij po posameznih PC. BAROMETER SUGESTIJ - KUMULATIVA januar-julij 2004 ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ / ZAPOSLENEGA DIREKCIJA 27 0,844 PC OPAŽNE PLOŠČE 136 0,482 PC NOTRANJA VRATA 82 0,319 PC MALOPRODAJA 7 0,304 PC MASIVNO POHIŠTVO 18 0,209 Lipbled 270 0,401 Cilj - 0,5 sugestije / zaposlenega, ki smo si ga zadali v Lipbled, je dosegla Direkcija, ki obsega delovno skupino splošni sektor in delovno skupino finančni sektor. PC opažnih plošč ne manjka več veliko za dosego cilja. Najbolj inovativni sodelavci v profitnih centrih Lipbled v letošnjem letu (januar- julij 2004): Profitni center-PC Delovna skupina-DS Ime in priimek Število odobrenih sugestij Maloprodaja in inženiring Maloprodaja in inženiring Mirko Zupan 6 Notranja vrata TPP Primož Pretnar 10 DSMRE3 Magda Polanc 8 KRILA2 Srečo Božič 5 Opažne plošče 3B Vinko Odar 20 Brusilnica Alojz Mencinger 13 IB Marko Zupančič 13 Pohištvo Pohištvo 6 Gabrijel Jurman 4 Z uvedbo sistema podajanja inovativnih predlogov oziroma sugestij je novo vodstvo podjetja z vsemi zaposlenimi v Lipbled pokazalo zanimanje in skrb za predloge izboljšav vsakogar v podjetju, ne glede na delovno mesto, ki ga zaposleni opravlja. Sistem je med zaposlenimi zaživel, kar se kaže v velikem številu podanih sugestij. Marsikdo v podjetju se mogoče še vedno sprašuje, ali bi napisal sugestijo ali ni to njegova delovna naloga ali je predlog dober ali ... Taka razmišljanja in strah so odveč. Podajte predloge svojemu vodju in prispevajte k napredku podjetja, ki potrebuje predloge in poglede na problematiko z vseh zornih kotov gledanj in doživljanja. Za dodatno vzpodbudo k podajanju sugestij smo v mesecu aprilu in maju organizirali akcijo sugestij z naslovom Optimizacija delovnih postopkov in delovnih mest. Ta akcija ni doživela velikega odziva zaposlenih, pa vendarle Cenjeni inovativni sodelavci, kako bi se predstavili našim bralcem, kakšna je vaša poklicna pot, kaj delate, kaj vas veseli in kaj radi počnete v prostem času? Mirko Zupan, PC Maloprodaja in inženiring Po poklicu sem splošni mizar, za kar sem opravil 3 letno vajeniško poklicno šolo. V podjetju Lipbled sem zaposlen že 29 let. Vseskozi sem delal na ključnih delovnih nalogah v tovarni notranjih vrat in podbojev na Rečici. Sedaj že 15 let opravljam delo mizarja in skladiščnika v PC maloprodaja. Kot mizar skrbim za razna dodatna naročila kupcev - dodelave, predelave in izdelave izdelkov po naročilu. Omenil bi izdelavo predelnih sten (vetrolovi) v vseh vrstah lesa in barvnih tonih, ki jih Lipbled uporablja. Kot skladiščnik skrbim, da gredo izdelki pravilno iz skladišča, da je skladišče urejeno, da se zaloge ujemajo z vso dokumentacijo. Pri svojem delu opažam veliko možnih rešitev, ki bi delo olajšale, predvsem pa znižale stroške in skrajšale dobavne roke. Ker sem zaposlen v trgovini, delam tudi ob sobotah, poleg tega pa so kvalitetne mizarske usluge zelo iskane, tako da prostega časa skorajda nimam. Rad se udeležim raznih srečanj vojnih veteranov in gasilskih občnih zborov. Primož Pretnar, PC notranja vrata Doma sem na Poljšici pri Gorjah. To je vas, ki se vzpenja neposredno nad tovarno Notranjih vrat na Rečici. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje na srednji lesarski šoli v Škofji Loki in se po končanem šolanju takoj zaposlil v podjetju Lipbled. Začel sem kot pripravnik v oddelku suhomontažnih podbojev, zaključil pa kot namestnik vodje oddelka in vodja linije Dingenotto. Na internem razpisu leta 2000 sem bil izbran na delovno mesto tehnolog-analitik. Moje zadolžitve so predvsem izdelava proizvodnih sestavnic, ki opisujejo materialno sestavo posameznih polizdelkov in izdelkov. Leto 2000 je bilo tudi leto, s katerim smo začeli izgradnjo novega informacijskega sistema. Potrebno je bilo spremeniti celotno zasnovo sestavnic, saj smo prešli iz dvo nivojskih strukturnih na več nivojske modularne sestavnice. Oblikovanje sestavnic v sedanjem informacijskem sistemu predstavlja ključno aktivnost pri definiranju podatkov za planiranje, lansiranje in izvajanje proizvodnega procesa. Prostega časa ob sedanjem natrpanem urniku vedno primanjkuje. Če pa ga kaj ostane, ga izkoristim poleti za kolesarjenje, pozimi pa za smučanje, včasih pa se znajde tudi kakšna knjiga v roki. Magda Polanc, PC notranja vrata V podjetju Lipbled sem zaposlena že 11 let. Opravljala sem različna dela v prodaji, računovodstvu in tajništvu. Z željo po bolj razgibanem oziroma zahtevnejšem delu sem se pred dvema letoma znašla v izvoznem oddelku prodaje notranjih vrat. Delo je raznoliko, vsak dan se v bistvu naučiš kaj novega, tako o poslovanju na področju DDV, kot tudi poslovanju znotraj EU. Drugače pa z možem in dvema otrokoma starosti 7 in 3 leta živimo v Bohinju. Prosti čas večinoma preživimo skupaj, radi se odpravimo na kakšen izlet in na sprehode. Na žalost pa prostega časa vedno in vsem primanjkuje. Srečo Božič, PC notranja vrata Po končani srednji lesarski šoli sem se zaposlil v podjetju Lipbled. Od vajenštva pa do danes delam v obratu vratnih kril -danes delovna skupina krila 2. Opravljam delo pri liniji Homag, ki obsega robno obdelavo vratnih kril. Delo na liniji je razmeroma zahtevno, saj je potrebno paziti na kvaliteto izdelka (avtokontrola), še posebej v današnjem času, ko so serije vedno manjše. V svojem prostem času rad hodim v hribe in kolesarim po Gorenjski. Vinko Odar, PC opažne plošče Za lesarski poklic meje navdušil oče, ki je izdeloval zavite lesene stopnice. Po končani tehnični šoli v Ljubljani sem se pred 23 leti zaposlil v Lipbled . V začetku poklicne poti sem opravljal tehnološka dela, nekaj let pa sem bil izmenovodja v žagi. Od leta 1986 sem vodja DS v obratu opažnih plošč. Delo vodje zahteva iz leta v leto več znanja, saj je za vodenje zaposlenih potrebno vse več dodatnega dela (sestanki DS, vodenje pokazateljev DS in izvajanje sugestij). Alojz Mencinger, PC opažne plošče V mesecu avgustu mineva 30 let od nastopa službovanja pri podjetju. Leta 1973 sem zaključil poklicno lesno šolo in pričel z delom v brusilnici. Vsa leta sem delal v delavnici, do upokojitve Mirka Zalokarja pred 15 leti, za katerim sem prevzel vodenje delavnice. Ob delu sem dokončal srednjo lesno tehniško šolo. Od lanskega pa poleg vodenja DS brusilnice opravljam tudi službo preventivne požarne varnosti. Za sprostitev se rad podam na sprehod v naravo, kjer čas prehitro mine. Marko Zupančič, PC opažne plošče Po končani šoli sem se zaposlil v tovarni notranjih vrat na Rečici. Opravljal sem različna dela v obratu notranjih vrat, skladišču končnih izdelkov in obratu žage. V letu 2002 sem bil prerazporejen v PC opažne plošče, kjer delam še danes. Kmalu po prihodu v Bohinj sem se usposobil za delo na spajalniku lamel v element (Haist) za izdelavo zunanjega sloja opažnih plošč. Delo je zanimivo in razmeroma zahtevno. V svojem prostem času se rad s kolesom zapeljem po prelepi Gorenjski. Gabrijel Jurman, PC pohištvo Pred več kot pol stoletja sem se rodil v majhnem, a zanimivem mestu Postojna. Kot štirinajstletnik sem stopil v uk k uglednemu mojstru slikopleskarstva, kjer sem se tega poklica tudi izučil. Gorenjsko sem spoznal že v učni dobi, ko sem obiskoval poklicno slikopleskarsko šolo v Kranju. Moj rojstni kraj je znan po prepihu, pa je tako tudi mene odpihnilo. Najprej v Ljubljano, nato pa na Gorenjsko, kjer sem si ustvaril družino in to v raju, kot pravimo Bohinju. Tu živim že več kot polovico svojega življenja. Pri slikopleskarskemu delu moraš biti iznajdljiv in inovativen. Taki so tudi večinoma moji sodelavci iz različnih krajev. Izmenjava mnenj o delu nam je vsakdanjik. Tako ti postane delo pravi užitek - hobi. Z obdelavo lesa sem se prvič soočil pri mojstru Zupanu iz Gorij na restavratorskih delih. Terensko delo in odsotnost od doma sta me ustalila v Lip Rečica pred dvajsetimi leti. Delo vodje lakirnice je bilo zame spet nekaj novega in zanimivega. Splet naključij in prilika je nanesla, da imam danes zaposlitev tik pred nosom, in to v PC pohištvo, kjer sem od osamosvojitve naše države. Delo v pohištvu je zanimivo in pestro, delovni dan hitro mine. Moja velika hobija sta šah in šport - rekreacija. Fizična vzdržljivost in logično razmišljanje sta vsakomur v korist tudi pri delu. Kaj menite o sistemu sugestij in katera je vaša najboljša sugestija? Mirko Zupan Sistem sugestij je sprejemljiv, saj daje možnost zaposlenih, da predstavijo svoje ideje, svoje poglede na napredek DS in možne rešitve za dosego ciljev podjetja samega. Moja najboljša sugestija, ki sem jo podal, je bila Podboj za drsna vrata v steno s posebnimi zahtevami in dizajni. Na tem področju imajo naši kupci veliko želja za dodelavo standardnih izdelkov tovarne. Podboje za drsna vrata v steno ožje od 15 cm izdelam v trgovinski delavnici. Primož Pretnar Sistem sugestij je po mojem mnenju dobro zasnovan, vendar pa v življenju velja slogan, da stvar nikoli ni tako dobra, da ne bi morala biti še boljša. To velja tudi za sistem sugestij, predvsem z vidika časa izpeljave sugestije, kjer je ta izpeljava po mojem mišljenju predolga. Smiselno bi bilo razmišljati v smeri, da se poleg predlagateljev sugestij stimulira tudi izvajalce sugestij za vsako izpeljano sugestijo. Trenutno je moja najboljša sugestija izračun nedovršene proizvodnje s pomočjo novega informacijskega sistema. Po starem načinu se je nedovršena proizvodnja vnašala v program, kateri je bil ločen od PIS-a in med drugim zelo zapleten. Zaradi zapletenosti programa, polizdelki in njihove planske cene v njem niso bile ažurirane. Zato sem predlagal nov koncept vnašanja nedovršene proizvodnje v PIS-u in s pomočjo sodelavcev priskrbel vse potrebne podatke. Z izvedbo smo zagotovili večjo natančnost izračuna in hitrejši ter natančnejši vnos podatkov. Mogoče bi predstavil še eno sugestijo, ki se mi zdi zelo pomembna predvsem z vidika izdelovanja proizvodnih sestavnic in s tem obvladovanjem celotnega proizvodnega procesa. Izdelava proizvodnih sestavnic je trenutno obsežna, zapletena in premalo avtomatizirana. Rešitev problema sem podal v izdelavi aplikacije, ki bi omogočala izračun dimenzij polizdelkov na osnovi naziva izdelka in njegovih nazivnih dimenzij ter njihovega samodejnega iskanja v bazi podatkov. Rešitve so podane tudi v diplomski nalogi z naslovom Optimizacija izdelave proizvodnih sestavnic, ki sem jo pred kratkim uspešno zagovarjal. Z izvedbo te sugestije bi se v celoti zmanjšala verjetnost napak v sestavnicah in razpisni dokumentaciji. Magda Polanc Do sedaj so se vse moje sugestije nanašale na informacijski sistem KOPA, ki ga uporabljam večji del delovnega časa. Mislim, da se ti ravno na tistem področju, s katerim se največ ukvarjaš, lahko porodi kakšna ideja. Sistem sugestij se mi zdi dobra ideja, a mislim, da je premalo cenjen oziroma nagrajen. Vsak, ki predlaga sugestijo, zagotovo posredno doprinese podjetju znižanje stroškov (ali dela ali proizvodnje). Več sugestij bi morali obravnavati kot klasične in s tem bi se verjetno več sodelavcev odločilo podajati sugestije. Največ bo verjetno vsem koristila sugestija glede prevajanja šifer (zaenkrat še ne deluje, ker smo še v fazi preverjanja prevodov). Šifre bodo avtomatsko prevedene iz klasifikacij, za kar se bo porabilo precej manj časa. Izgled dokumentov bo lepši in dokumenti bodo bolj enotni. Srečo Božič Pozdravljam nov sistem sugestij. Prinesel bo veliko novih idej in predlogov od vseh zaposlenih v podjetju. Smiselno je, da vsak zaposleni razmisli, kaj bi se dalo izboljšati na delovnem mestu, da bi bilo delo lažje in opravljeno z manj napakami. Pri nanosu lepila za furniranje robov vratnih kril, seje npr. pojavljalo, da je bilo nanešenega premalo ali preveč lepila. Prihajalo je do odstopljenega robu. Z namestitvijo regulacije (distančnik, ki onemogoča premajhen nanos) na nanašalno pripravo se je lepilo naneslo v predpisanih mejah. Vinko Odar Sistem sugestij je v redu, saj je podajanje sugestij zaživelo, vendar pa se bo potrebno bolj potruditi z uvajanjem sugestij v prakso. Moja najboljša sugestija je zagotovo prestavitev podstavkov pri povezovanju plošč dolžine Im. S prestavitvijo podstavkov so se odpravile težave pri transportu paketa opažnih plošč in nakladanju na kamion. Zmanjšali so se časi transporta kot tudi možnost posutja ali deformacije paketa opažnih plošč. Alojz Mencinger Za podjetje je sistem sugestij zelo dobrodošel, ker se tekoča problematika hitreje rešuje. Potrebna je dobra komunikacija med zadolženimi službami za reševanje sugestij v tako velikem številu. Med mojimi boljšimi sugestijami je ideja, da bi na računalniško mrežo vodje DS v datoteko vpisovali vse nenavadne dogodke, kot so strojelomi, poškodbe rezil ter razne spremembe, ki so pomembne, da jih poznajo tudi ostale spremljevalne službe DS. Menim, da je to dobra ideja, ki pa v praksi žal še ni dovolj zaživela. Marko Zupančič Sugestije so dobre, ker ima delavec možnost predlagati izboljšave za boljše in lažje delo. Izmed mojih sugestij se mi zdi zelo dobra namestitev krtače ali metlice za čiščenje lamel pred nanosom lepila pri spajalniku Haist 2003. Če na lamelah ostaja žagovina, ne pride do nanosa lepila po celotnem obdelovancu, kar povzroči slab lepilni spoj in večkrat tudi razpad elementa. Z realizacijo sugestije bi se izboljšala kvaliteta spojenih elementov. Gabrijel Jurman Z izboljšavami - sugestijami se soočam vso mojo delovno dobo. Prisluh delovnih organizacij pa nikoli ni bil kaj prida. Tudi danes, ko imam okoli sebe večino zelo iznajdljivih, pridnih sodelavcev, se pri plačah pozna, koliko smo cenjeni. Tam, kjer je prava vizija, kjer so postavljene prave smernice, tam je tudi inovativnost, sugestije - motivacija za delo. Celični sistem, ki je uveden v našem PC, se mi zdi zelo dobra stvar, mislim pa, da ni zaživel v pravem pomenu besede. Miselnost vodilnega kadra in ideje razmišljanja delavcev bi se morala bolj SINDIKAT IN SVET DELAVCEV usklajevati napram suhoparnim številkam, ki so včasih tudi pod vprašajem - tudi to je eden od načinov motivacije zaposlenih. Kaj je po vašem mnenju pomembno (potrebno) za uspešno delo in inovativnost? Mirko Zupan To so dobri pogoji za delo, razpoložljivost delovnih pripomočkov, dober kolektiv, timsko delo v skupini, pomoč zaposlenih, usklajevanje idej med zaposlenimi, pomoč vodstvenih delavcev pri izpolnjevanju ciljev s pomočjo, ne pa samo z delegiranjem nalog, dobra motivacija zaposlenih in stimulativnost (plača in druge nagrade). V podjetju primanjkuje kadra, ki bi znal oceniti, kolikšna je poraba časa, materiala in sredstev za izdelavo določenega izdelka, kar bi nam koristilo pri inženiring poslih kot tudi v prodaji. Primož Pretnar Za uspešno delo in inovativnost je potrebna najprej vzpodbuda vodstva z osebnim zgledom. Nagrajevanje uvedenih izboljšav naj ne bi zajemalo le predlagateljev temveč vse, ki so pripomogli k uspešni izvedbi. Čas od prispevka do vrednotenja koristnosti in izplačila nagrad naj bi bil čim krajši. Vedno bolj pa bi bilo potrebno upoštevati koncepte učečega se podjetja, ki razvija elemente teamskega dela, medsebojnega sodelovanja, partnerskih odnosov in neprestanega učenja. Za konec bi podal še misel Collins Porasa v knjigi Vizionarska podjetja, da med dolgoročno najuspešnejšimi podjetji v kolegiju ne more sedeti nihče, ki ni inovator. Magda Polanc Prvič je to dobro delovno okolje in razumevanje s sodelavci ter medsebojna pomoč, drugič pa motivacija in podpora s strani nadrejenih. Srečo Božič Razmišljati je potrebno, da je vsako stvar možno izboljšati. Vinko Odar Čas od prijave sugestije pa do realizacije v prakso je predolg, saj se pri vzdrževanju ali izvajalcih zadeve ustavijo. Alojz Mencinger Potrebno je vse sprejemljive sugestije uresničiti v najkrajšem možnem času in podati odgovore predlagateljem sugestij. Marko Zupančič Vsakdo bi moral razmišljati, kako bi si delo na delovnem stroju olajšal in izboljšal kakovost proizvoda. Gabrijel Jurman Čeprav živimo v čudnih časih tržne ekonomije, se mi je utrnil Gandijev rek: »Na zemlji je dovolj vsega, da se potešijo potrebe vsakogar, ne pa pohlep vsakogar.« Sodelavcem pa: » Prvo polovico življenja služimo denar na račun zdravja, drugo polovico pa ga trošimo za zdravje.« Spoštovani sodelavci, najlepša hvala za vaše odgovore in še veliko dobrih idej. Dušan Petek Izvolili smo novega predsednika sveta delavcev Pred pričetkom kolektivnih dopustov so se še enkrat zbrali člani sveta delavcev Lipbled, ki so na seji odločali o svojem novem predsedniku in namestniku, dali napotke za glasovanje naših predstavnikov v nadzornem svetu, bili seznanjeni z poslovanjem družbe v prvem polletju, ter dobili poročilo o zasedanju skupščine, ki je potekala konec meseca junija. Za novega predsednika je zaradi upokojitve dosedanjega predsednika Branka Zupana izvoljen Jože Repinc iz PC opažne plošče, za njegovega namestnika pa je bil ponovno potrjen Robert Cimprič iz PC notranja vrata. Zaradi smrti dosedanjega člana in predsednika nadzornega sveta Nikolaja Bevka je bila na skupščini delničarjev v nadzorni svet imenovana Melita Malgaj. Naloga članov NS je, da postavijo oziroma izvolijo novega predsednika iz svojih vrst. Ker zaradi zakonske omejitve za predsednika ne moreta kandidirati predstavnika delavcev v NS (Bogo Bajec, Vojko Čujovič), je svet delavcev, ki tudi imenuje svoja dva predstavnika v NS, dal napotke za glasovanje pri imenovanju predsednika NS. Kot običajno je tudi tokrat predsednik uprave predstavil rezultate poslovanja, tokrat za obdobje prvih šestih mesecev. Rezultati še niso zadovoljivi, so pa bistveno boljši v primerjavi z lanskim letom. Predvsem pa je razveseljivo, da se povečuje razpršenost kupcev naših izdelkov in se s tem manjša naša odvisnost od posameznih velikih kupcev. Člani SD so bili tudi seznanjeni z novim dogovorom med sindikatom in upravo podjetja o dodatkih za otežene delovne pogoje. Za konec so se člani sveta delavcev in ostali navzoči zahvalili Branku Zupanu za njegovo delo ter mu zaželeli obilo veselja v novem obdobju. Branko Zupan lipbled, PESEM GOZDA V VAŠEM DOMU Akcija sveta gorenjskih sindikatov in sindikalnega sklada Akcija za ugodno možnost nabave kurilnega olja se nadaljuje. Še naprej veljajo pogoji kot so bili doslej. Predsedniki sindikata so obveščeni o cenah kurilnega olja, o tehničnih možnostih nabave kurilnega olja in na kakšen način lahko člani sindikalnega sklada pridobijo ugoden kredit za nabavo kurilnega olja. Hranilnica Lon bo na osnovi podpisane pogodbe izvajala namenska posojila pod naslednjimi pogoji: Doba: Obrestna mera: Man. stroški: Zavarovanje: do 12 mesecev 8% (- 2% subvencija sindikalnega sklada) 1% oz. najmanj 1.000 SIT zavarovanje kredita plača sindikalni sklad Hranilnica Lon bo zagotovila celotno kreditno dokumentacijo (zahtevek za kredit, upravno-izplačilno prepoved, izjavo), ki jo bodo predsedniki članic lahko dobili v tajništvu SGS. Posamezni prosilci pa bodo kreditne pole za kredit dobili pri svojem predsedniku sindikata. Metod Purgar Hrup na delovnem mestu v PC notranja vrata Tovarna vrat je bila grajena v zgodnjih 70-letih za velikoserijsko proizvodnjo vratnih kril in podbojev po takratnih normativih za delovno okolje in takratno tehnologijo. Čas je tekel in prinašal s seboj novo sodobno tehnologijo, zaostrene tržne razmere, pa tudi zaostrene zakonske pogoje za delovno okolje. Dovoljen hrup v delovnih prostorih je 85 dBA. Danes se v PC notranja vrata na področju delovnega okolja srečujemo predvsem s previsokim hrupom, v poletnih mesecih pa z visoko temperaturo in prepihom. V letu 2004 v PC notranja vrata posvečamo posebno skrb prekomernemu nivoju hrupa. Meritve delovnega okolja, ki smo jih izvedli v oktobru 2003 so namreč pokazale, da imamo največja preseganja zakonsko določenih normativov ravno na področju hrupa. Ekstremno veliko preseganje pa dosegamo pri obrezovalkah DANCKAERT (97 dBA) in pri izdelavi palet (96 dBA). Posebno vprašanje so sodobne linije in stroji, opremljeni s protihrupno zaščito (hrup naj ne bi presegal 85 dBA), ki so žal večino časa odprti (brez protihrupne zaščite) in povzročajo prekomerni hrup. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS št. 7/2001) zahteva dve stopnji protihrupnih ukrepov glede na dnevno ali tedensko izpostavljenost. Prvostopenjski ukrepi so predvideni, kadar dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dBA, oziroma konična raven do 140 dBC, drugostopenjski pa pri 90 dBA dnevni oziroma tedensko izpostavljenosti in konični ravni nad 140 dBC. Prvostopenjski protihrupni ukrepi pri ravneh hrupa nad 85 dBA zahtevajo, da mora delodajalec proučiti možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu, zagotoviti, da je osebna varovalna oprema prilagojena delavcu in potrebam dela, da ima delavec na razpolago primerno in ustrezno osebno varovalno opremo, poučiti delavce o načinu nošenja in namenu osebne varovalne opreme, zagotoviti , da imajo delavci ali njihovi predstavniki dostop do rezultatov ocen in meritev hrupa, zagotoviti predhodne in obdobne zdravstvene preglede sluha delavcev ter z ustreznimi ukrepi obvladovati tveganja za poškodbe, če uporaba osebne varovalne opreme za varovanje sluha povzroča dodatno tveganje za varnost delavcev pri delu. Drugostopenjski protihrupni ukrepi pri ravneh hrupa nad 90 dBA pa zahtevajo, da mora delodajalec poleg že navedenih prvostopenjskih ukrepov še ugotoviti vzroke za prekomerno raven hrupa ter izdelati in izvesti program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov, s katerimi se izpostavljenost zmanjša na sprejemljivo raven, ugotoviti vzroke za prekomerno raven hrupa ter izdelati in izvesti program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov, s katerimi se izpostavljenost zmanjša na sprejemljivo raven, razmejiti taka delovna mesta od drugih, kjer je to izvedljivo, zagotoviti, da delavci uporabljajo primerno in ustrezno osebno varovalno opremo, omejiti dostop, gibanje in zadrževanje v okolju, kjer hrup presega dovoljeno raven in označiti delovno mesto in/ali prostor z znakom za obveznost uporabe osebne varovalne opreme. Dolžnost delavca je obvezna uporaba osebnih varovalnih sredstev pri dnevni izpostavljenosti hrupu nad 85 dBA. Ne glede na nivo hrupa pa je delavec dolžan uporabljati vsa druga protihrupna sredstva, kot npr. razne dušilnike hrupa, protihrupne kabine in podobno, če so le - ti na razpolago. Sodelovati mora pri določitvi njegove obremenjenosti s hrupom in pri avdiometričnih pregledih. Delavec je dolžan delodajalca obveščati o kakršnihkoli spremembah delovnih naprav in priprav, ki imajo za posledico povečan hrup v delovnem okolju. Prav tako mora delodajalcu prijaviti morebitne poškodbe osebne varovalne opreme, ki jo uporablja. Nespoštovanje uporabe osebne varovalne opreme se šteje kot hujša kršitev delovne dolžnosti, ki jo inšpektor za delo nagradi s kaznijo 20.000 SIT na licu mesta, delodajalec pa z osebno oceno -10% in disciplinskim postopkom. Franc Svetina Zmanjševanje emisij hlapnih organskih komponent Evropska unija je marca 1999 sprejela direktivo 1999/13/EC o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi zaradi uporabe organskih topil pri določenih dejavnostih in v določenih obratih - t.i. direktivo VOC (Volatile Organic Compounds) ali slovensko HOS (Hlapne Organske Sestavine). Cilj direktive je preprečevanje oz. zmanjševanje vplivov emisij HOS na okolje, predvsem na zrak in na zdravje ljudi. Zahteva omejevanje emisij iz industrijskih postopkov, pri katerih se uporabljajo organska topila. Zahteve direktive bodo morali izpolnjevati tudi postopki površinske obdelave lesnih površin s porabo topil več kot 15 ton na leto. Rok za prilagoditev obstoječih obratov zahtevam direktive VOC je oktober 2007. Lipbled je vključen v razvojni projekt z naslovom »Vzpostavitev razvojno inovacijske mreže za področje površinske obdelave lesa« v okviru Lesarskega grozda, v katerem z namenom lažjega reševanja te problematike, t.j. uskladitve poslovanja z uredbo HOS, sodelujejo vodilna slovenska pohištvena podjetja, proizvajalec lakov Helios in Biotehniška fakulteta. Zavod Lesarski grozd je kot nosilec projekta pred kratkim oddal vlogo na javni razpis ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), kjer kandidira za pomembna finančna sredstva za izvedbo projekta. V PC notranja vrata si že dlje časa prizadevamo za zmanjševanje emisij hlapnih organskih komponent. Površinska obdelava vrat in podbojev je vsaj s stališča obremenjevanja okolja relativno manj zahtevna od površinske obdelave v drugih vejah pohištvene industrije. Razlog je v enostavni geometriji obdelovancev (ravna ploskev) in s tem povezano možnostjo uporabe valjčnega nanosa, kjer izgub materialov praktično ni. Dodatno so ti materiali (pri nas UV akrilni laki) pri uporabi okoljsko neoporečni, saj imajo zelo visok delež suhe snovi (preko 95%). Posebno skrb pa zahteva uporaba lužil in razredčil, saj so ti materiali največji vir emisij hlapnih organskih sestavin. Najnovejša izboljšava v tej smeri predstavlja izboljšanje postopka površinske obdelave belega jesena. Za to obdelavo smo v preteklosti potrebovali dva prehoda skozi lakirno linijo, sedaj pa enak oziroma boljši učinek dosegamo z enim prehodom. Novi postopek je plod domačega znanja in predvsem inovativnega razmišljanja upravljalcev lakirne linije. Sugestijo oziroma klasično inovacijo sta prijavila Tadej Ambrožič in Roman Jelovčan. Prednosti novega postopka so razpolovljen obdelavni čas, manjša poraba redčila za pranje (prihranek tako pri nabavi kot pri odstranjevanju), manjša poraba belega lužila, bistveno krajši pripravljalno-zaključni čas in boljša obvladljivost postopka (lažja kontrola kvalitete končne površine). Zadevo so na letošnji presoji kot primer dobre prakse pohvalili tudi zunanji presojevalci ISO sistema. Dani Ferčej Spoznavanje sebe - korak k zdravju in počutju Redno oziroma vsakodnevno smo deležni informacij o tem, kako naj fizično skrbimo za svoje telo in s tem za zdravje, na drugi strani je ponujeno veliko alternativnih prijemov, ki omogočajo, da se posameznik poslužuje še dodatnih možnosti za izboljšanje svojega fizičnega in tudi duševnega počutja. Spoznanje, da je človek neka združljiva celota, v kateri so zbrane "informacije", o tem kako je živel/živi, kako se je prehranjeval/se prehranjuje, kako je skrbel/skrbi za svojo psihično kondicijo in koliko mu je dano preko DNK, pa se vedno bolj širi in dopolnjuje z novimi odkritji, pod vprašajem, kaj vse je tisto, kar vpliva na posameznikovo zdravstveno stanje. Znano je, da stres vpliva na zdravstveno počutje, nekoliko manj znano pa je, kaj pravzaprav to je, kako ga prepoznavati in kako ga obvladovati. Dobra psihična kondicija je ključ, kako preživeti današnje škodljive vplive iz okolja (služba, številne obveznosti, čustveni pretresi, preteklost) in je osnova kako obvladovati stres in s tem tudi naše fizično počutje. Je možno, da lahko človek kaj stori za svoje počutje, že pred izbruhom bolezni oziroma med potekom? Lahko preko "sebe" (volja, motivacija, pozitivna naravnanost) vplivam oziroma preprečim obolenja? Si znamo odgovoriti na ta vprašanja, biti iskreni in pri sebi izbrskati dokaze, ki potrjujejo naš odgovor? To so vprašanja, ki si jih ponavadi zastavljamo šele takrat, ko smo z boleznijo soočeni, ko vlagamo ves svoj trud le v to, da bomo ozdraveli, ko je naša edina misel le to, da bomo zdravi in ničesar drugo. Žalostno je, da je takrat lahko že prepozno. Takrat iščemo odgovore na ta in še na druga vprašanja, vendar jih lahko odkrivamo prepočasi ali pa morda odgovora ne moremo najti in s tem si ne moremo pomagati vsaj pri motivaciji za boljše zdravje. Na bolezen ponavadi gledamo z vidika, da jo to nekaj, kar se je zgodilo sosedu, prijatelju, morda bližnji osebi, velikokrat jo gledamo na nekaj, kar se nam pač ne more zgoditi oziroma ne razmišljamo o tem. Besede, ki nam jo izrekajo starejši in bolni, "o, da bi bilo le zdravje", se nam velikokrat zdi le gola fraza in se ne zavedamo pravega pomena le-teh. Zavedanje, da smo vsi na tej poti in da lahko nekaj tudi storimo, še preden se moramo soočiti s posledicami nepravilnega in nezdravega načina življenja, pa je prvi korak k izboljšanju svojega počutja in povečanja skrbi za svoje fizično in psihično počutje. Zato bomo v prihodnosti skušali v rubriki "Moje počutje" z določenimi koraki, ki so v skladu z našim programom VITALIS, pokazati, kje se pravzaprav prične skrb za svoje zdravje, zakaj funkcioniramo tako kot funkcioniramo, kako KADRI IN IZOBRAŽEVANJE pomembno je poznati sebe in svojo preteklost, navade in kako lahko z lastno naravnanostjo in z zdravstveno pomočjo preko nasvetov strokovnjakov z zdravstvenega in socialnega področja konkretno ukrepamo, da preprečimo vsaj hujše posledice za svoje zdravje. Osredotočali se bomo zlasti na obolenja tega časa in obolenja, ki so pogosta za proizvodnjo, ki poteka v vašem podjetju. Pozitivno vzdušje, zadovoljstvo, prepoznavanje in obvladovanje stresa, razmišljanje o sebi, skrb za svoje fizično počutje, odgovornost za svoje zdravje, samozavest, biti odprt za spremembe, sprejeti se takšnega kot si in biti s tem zadovoljen, je le nekaj iztočnic, ki jih bomo spoznavali in odkrivali stvari, ki jih že poznamo, le nekako so zamrle, zato jih obudimo. Bodite to kar ste in zdravi ostanite! Simona Ažman KADROVSKE SPREMEMBE V JUNIJU IN JULIJU Program opažnih plošč prišli: Pertnač Bernarda odšli: Smukavec Marjan, Starčevič Dalibor Programsko pohištvo prišli: odšli: Arh Marko, Arh Jani Program notranja vrata prišli: odšli: Trstenjak David, Robič Anton rodili: Knafelj Roku - hči, Šoklič Janezu - dvojčka (2 sinova), Kolenc Janezu - hči, Justin Robertu - sin poročili: Krvina Marko Direkcija - Trgovina prišli: Roman Kosmač odšli: rodili: Pavkovič Mateji - hči poročili: Šemrl Maja (Bertoncelj) umrli: Selan Barbara STANJE ZAPOSLENIH JUNIJ JULIJ PC opažne plošče 282 281 PC masivno pohištvo 82 82 PC notranja vrata 256 255 Maloprodaja&inženiring 24 24 Direkcija 32 32 LIP BLED 676 674 DRUGI O NAS Tik pod sončno stranjo Alp - na obisku v tovarni Lipbled, PC notranja vrata Sredi letošnjega junija smo bili člani uredniškega odbora revije LES povabljeni na strokovno ekskurzijo v tovarno LIP Bled, PC notranja vrata, v nadaljevanju pa so nam gostitelji prijazno razkazali še nekaj turistično precej manj obljudenih gorenjskih znamenitosti. Iz Rečice smo se po ogledu tovarne PC notranja vrata tako namenili v Triglavski narodni park, proti LIP-ovemu počitniškemu domu v Vratih skozi slikovito dolino reke Radovne in bujno cvetoče travnike. Čeprav sta nas na poti izmenično zalivala sonce in dež, se je vreme na vsaki naši postojanki zresnilo, tako da smo lahko brez dežnikov prisluhnili zanimivim ljudem: najprej gozdarjema Rudiju in Janezu, ki sta nas pričakala ob danes opuščenem izkopu krede, iz katerega je nastalo umetno jezerce, med domačini poznano kot Kreda. Ob šumenju Radovne in bujnih drevesnih krošenj sta nas Rudi Kunstelj z Zavoda za gozdove in Janez Petkoš z Gozdnega gospodarstva Bled opozorila na perečo slovensko gozdarsko problematiko upravljanja z gozdovi ter njihovega vračanja cerkvi, kar je na Gorenjskem še toliko bolj aktualno. Globoko v bogatem gorenjskem gozdu in debeli senci mogočnih dreves tudi taki, sicer resni problemi, v primerjavi z vsemogočnostjo narave in neukrotljivosti življenja v njej ne glede na to ali ono lastništvo vsaj za hip izgubijo svojo prvotno težo. Dober primer za relativnostno teorijo je bil Psnakov ata, ki je medtem, ko nas je čakal, še pokosil travo okrog znamenite Psnakove žage venecijanke. Aljoz Lipovec je kljub svojim letom neverjetno čil, veder, radoveden in navihan mož, brez dlake na jeziku in srcu, in predvsem zelo zelo daleč od klasičnega knjižnega prototipa gorenjskega človeka. Je tisti na Dalajlamo spominjajoč nasmešek posledica njegovih več kot tisoč obiskov Kredarice, ko je kot dopolnilno dejavnost k svojemu kmetovanju in dobri gostilni v Radovni še s konji tovoril živež v visokogorje? Na svoje korenine in domačijo, izpričano v listinah že davnega 1610. leta, ponosen možakar se tega ne sprašuje, ker je bolj okupiran s sedanjostjo: za svojo sto in več let staro in spomeniško zaščiteno žago venecijanko tokrat ne vidi rešitve, čeprav si je z lastnimi tehničnimi rešitvami in dodelavami nenehno prizadeval nadaljevati tradicijo svojih prednikov. Za žago, katere dnevna kapaciteta je nekoč znašala 1 m3, je med drugim usodno tudi podiranje jezu, od koder se je napajala z vodo. Psnakov ata je žalosten ob takem malodušju države, saj je prepričan, da bi vsi imeli bistveno več od te znamenitosti, če bi žaga po zgledu tujih nacionalnih parkov tudi dejansko obratovala, za kar bi bilo potrebno le nekaj dobre volje in pomoči v obliki recimo naročil 5 m3 žaganic po pravi ceni. V nadaljevanju nas je vodila pot mimo mogočne Gogalove lipe na Pocarjevo domačijo, kamor se je pred leti od našega predsednika dal pripeljati tudi sam prečastiti angleški princ Charles. Pocarjeva hiša je datirana z letnico 1775 na stropnem tramu v "hiši", listina iz leta 1609, ki je bila najdena v stavbi, pa izpričuje obstoj domačije že v začetku 17. stoletja. Njena poslednja prebivalka Gorenjka Minček je bila v njej vse do svoje smrti leta 1991. Ker smo nekateri pozabili, da se na tem koncu Slovenije uporabljajo maskularizirane glagolske oblike (povedano po gorenjsko: da punce govorijo na fanta), nam je v zgodbi o Pocarjevi družini delala zmedo ravno njena zadnja potomka, preden smo si razjasnili njen resnični, to je ženski spol. Sicer pa sta muzejsko urejena kmečka hiša in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v narodnem parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov iz lesa, ki sporočajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Ta kulturni spomenik ljudskega stavbarstva, ki ga upravlja Triglavski narodni park, je prava zakladnica starin, saj so bili vsi danes razstavljeni eksponati resnično v lasti in rabi Pocarjeve družine - menda so jih po smrti Minčka kar šest mesecev izbirali iz šare, ki se je skozi stoletja nabirala v hiši. Tine Štular, sedanji skrbnik domačije, je neusahljiv vir informacij in s svojim zanimivim vodenjem skozi prostore spretno obuja duhove starih prebivalcev. Svoje vandranje smo pod presenečenj polnim usmerjanjem "našega" LIP-ovca Stojana Ulčarja končali v Vratih. Ustavila nas ni le naravna prepreka mogočnih Julijcev, temveč tudi gostoljubnost drugih LIP-ovcev; kolegi Martina, Dušan in Matej, sicer tudi sami urejevalci LIP-ovega internega glasila, so nas duhovno site prišleke prijazno postregli še z izvrstno pojedino in dobro družbo v LIP-ovem počitniškem domu pod Triglavom. Dan je neverjetno hitro minil, prvi tak izlet članov našega uredniškega odbora seje zgodil - nihče od nas ni pričakoval, da tako lepo, zato prav lepa hvala zanj: vsem prej omenjenim LIP-ovcem z vodstvom vred. Sanja Pirc SODELOVANJE Lipbled in TRIGLAVSKI NARODNI PARK (TNP) Ob varstvu narave, ki je osnovna naloga vseh narodnih parkov po svetu, je spodbujanje trajnostnega in sonaravnega razvoja v Triglavskem narodnem parku vse pomembnejše. Vključitev Julijskih Alp v mednarodno mrežo MAB (Man and Biosphere - človek in življensko okolje) leta 2003 pomeni na eni strani veliko priznanje mednarodne pomembnosti (izbrano biosferno območje ima krovni in promocijski status UNESCO), na drugi pa omogoča prebivalcem in lokalnim skupnostim zanimive razvojne možnosti, strokovnjakom nove izzive in obiskovalcem nova doživetja. Trajnostni in sonaravni razvoj temeljita na tradicionalnih, v pašništvo, ki naravne vire in dobrine uporablja, toda nikoli novo GLASILO stoletjih preizkušenih gospodarskih dejavnostih. Planinsko ne izrabi, zanimiva, značilna, zgledna oblika človekovega poseganja v mogočni alpski ekosistem, ponuja različne možnosti na pedagoškem področju. Izbrana poglavja iz etnologije planinskega pašništva za učenke in učence osnovnih šol kot povsem nova oblika dela z mladimi v Triglavskem narodnem parku, to omogoča. Dodatni cilj projekta je tudi spoznavanje in ovrednotenje ter spoštovanje značilnih prvin lastnega kulturnega okolja kot pogoj za njegovo ohranitev, ker gre za vzgojno in izobraževalno delo z lokalnim prebivalstvom, ki s tem prostorom neposredno upravlja. S skupinami otrok, ki nikoli niso bile manjše od 30 udeležencev, smo ob sobotah spoznavali bohinjske (Blato, Jezero, Dedno polje, Laz), krnske (Kuhinja, Kašina, Leskovca, Slapnik, Zaslap) in zgornjesavske planine (Klin, Stari Tamar), v zimskih popoldnevih pa v šolskih delavnicah izdelovali različne trinožne stole za molžo, lesene žlice in zajemalke, metle, lestve, solnice in igrače. Kot darilo je les prispeval tudi Lipbled. Delo so vodili strokovni sodelavci TNP. V novoletnem času so se lotili še pripovedništva in po vzoru legendarnega Jake Čopa pripravili Pravljico o Zlatorogu ter jo pripovedovali in prikazovali na mnogih šolah. Razstava, ki je nastala s tem projektom, je bila prvič postavljena na srečanju hribovskih kmetov Slovenije na Bači pri Podbrdu, v poletnem času potuje od enega do drugega informacijskega središča TNP, septembra pa bo začela svojo pot po osnovnih šolah. Jože A. Mihelič PODČETRTEK - 2004 Razpisujemo proste počitniške kapacitete v garsonjeri v Podčetrtku za obdobje september 2004 - december 2005 Razpisni roki so naslednji: sob. sob sob sob. sob september 4. 5 6. 7. 8. 9. 10. 11 12 13 14. 15 16 17. 18 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29 30. 1. oktober 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. CO CM 24. 25. cd CM 27. 28. 29. november 30. 31. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. cd CM 27. CO CM 29 30 1. 2. 3. december 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. januar 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. PRIJAVE pošljite do 27.avgusta 2004 na naslov splošnega sektorja direkcije LIP Bled. V primeru, da kapacitete ne bodo v celoti zasedene, bomo poskušali prijave strniti v celoto, preostale proste kapacitete pa ponuditi zdravilišču Atomske toplice za njihovo uporabo. Cena najema apartmaja je za zaposlene in upokojence Lipbled 4.800,00 SIT na dan . Cena najema apartmaja za tuje je 5.500 SIT na dan. V ceno je vključen DDV. PROSTI ČAS, LOKALNA SKUPNOST Planinci Lipbled v Dolomitih Na pikniku v Vratih s člani uredniškega odbora revije LES PRIJAVNICA ZA LETOVANJE O V APARTMAJU V PODČETRTKU PRIIMEK IN IME:........, STANUJOČ: .............. ROJ. LETO: ........ ZAPOSLEN V LIP PC__________________. ffdoma: .......... Počitniški objekt želim koristiti od______do_____________ali od________do___________ i Polég mene bodo letovali še: j j j PRIIMEK in IME Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN v 1. 2. 3. 4. Razpisni roki so naslednji: sob. sob sob sob.____________________sob september 4. 5 6. 7. 8. 9. 10. 11 12 13 14. 15 16 17. 18 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29 30. 1. oktober 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. november 30. 31. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29 30 1. 2. 3. december 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. januar 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. PODPIS: DOGAJANJA NA BLEDU, 13.8. - 23.8. 2004 Petek. 13. avausta - Zdraviliški park od 10. ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Hotel Golf - Konferenčna dvorana Concordia ob 20.30 uri - Predstavitveni koncert Alenke Zupan - flavta in Danijele Masliuk - klavir. - vstop prost Sobota. 14. avgust - Zdraviliški park od 10. ure dalje Sejem domače in umetne obrti Cerkev sv. Martina ob 20.30 uri - Predstavitveni koncert udeleženk glasbene delavnice Pikolo Trgovski koncert - zgornja terasa ob 21. uri - A LA JAZZ: Koncc't orkestra Bid Bang iz Radovljice Ned; i 5. avgust - Blejsko jezero - cel dan - Prireditev ob prazniku Zdravniški park od 10. ure dalje - Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park ob 17. uri - OTROŠKI PROGRAM: Hiša pesmic - Draga teta štorklja Grand hotel toplice ob 20. uri - Večer argentinskega tanga - info ree. hotela: 579 10 00 Cerkev sv. Martina ob 20.30 uri - Koncert ob prazniku: Godalni kvartet Tetraktys Bohinjska Bela od 18. ure dalje - Gasilska vrtna veselica z bogatim srečolovom. - Za zabavo bo skrbel ansambel 12. nasprotje. Kupljenik ob 21. uri - VEČER NA VASI: Ženski pevski zbor Pletna in moški pevski zbor Triglav Torek. 17. avgust - Blejski grad ob 17. uri - Srednjeveški sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem Četrtek. 19. avgust - Zbor pred Golf hotelom ob 9.30 uri - Riklijev sprehod na Stražo Trgovski center Bled ob 20.30 uri - VESELO PO DOMAČE: Ansambel Igor in zlati zvoki Petek. 20. avgust - Zdraviliški park od 10. ure dalje -Sejem domače in umetnostne obrti Festivalna dvorana ob 19. uri - slavnostni koncert Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra Sobota. 21. avgust - Zdraviliški park od 10. ure dalje -Sejem domče in umetnostne obrti Festivalna dvorana ob 18. uri - Odprtje slikarske razstave "JUBILEJI" s kulturnim programom pripravljata Občina Bled, turizem Bled in Društvo "Avstrijsko-slovensko prijateljstvo" Gradec/Graz in Maribor. Nedelja. 22. avgust - Zdraviliški park od 10. ure dalje -Sejem domače in umetnostne obrti Zdraviliški park ob 17. uri - OTROŠKI PROGRAM: blejski plesni studio - nastop in plesna delavnica Zdraviliški park ob 18. uri - Koncert Godbe Gorje Zgornje Gorje ob 21. uri - VEČER NA VASI: Gorjanski fantje in mešani pevski zbor Blejski odmev Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Bled (za Novo Glasilo ) do petka, 17. septembra 2004. Nagrade so : 1. vikend v Vratih , 2. majica, 3. majica. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 14. številke Novega Glasila : PREVOZI - ŠPEDICIJA AFM AŽMAN. Izžrebani so bili : 1. nagrada - NINA JANŠA iz Zasipa, 2. nagrada - STANE TROJAR iz Zgornjih Gorij, 3. nagrada - MARTINA HRIBAR iz Spodnjih Gorij amo ! KRAJ JV OD ROUENAV FRANCIJI MESTO BOSNE IN HERCEGOVINE DELO PODLOŽ- NIKOV DESETI MESEC, VINOTOK DREMAVICA, DREMOTNA KRIČANJE, VPITJE ZAČETKA ALINEA REKA V ŠPANIJI INNA PORTU- PALICA GALSKEM SLAVKO OSTERC DODATEK JEDEM ZAČETEK AZBUKE DELAVEC V LESNI DEJAVNOSTI ŠPORTNA (NOVINARKA I KNEZ SLIKARKA KOBILCA FIGURA PRI ČETVORKI POLITIČNO ZATOČIŠČE LETOPIS (ANGL) IME ČRKE V OSTRA ROČNO ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA MEDNAROD. ORGANIZACIJA ZA BEGUNCE CARAVAN IZMENJAVA NASPROTUJOČIH Sl USPEŠNOST, ZAVZETOST NOVINARKA NA POP TV JUDOVSKA MESTNA STARO- GRŠKI KIPAR KRAJ NA JZ MADŽARSKE - KATALEPSA POLOŽAJ KDOR UGOVARJA RAZMERAM V DRUŽBI PRI JOGI GR.-RIM. STARI MADŽARSKI BRIGA, SKRB LASTNOST, ZNAČIL- NOST LEPEGA PISATELJ (JOZSEF) CIRIL KOSMAČ VODJA NOTRANJA ZARODNA PLAST, ENTODERM OVRATNI PAS DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE, VEK STRNIŠČE ILOVICA SLAVNOSTNI OGENJ POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU ŽENSKA, KI JE RODILA OTROKA SLOVAN, TUDI ANGL PEVEC (ADAM) SREDINE STANJE BREZ FIGURA, PODOBA PRIPADNIK ITALOV SL IGRALKA ' DRAVE (BERNARDA) DEL LETALA PIVSKI VZKLIK ZAČETEK KITARE FRANCOSKI SKLADATELJ (ERIK) I MESTO V BELGIJI; JEPER ŠVEDSKA VZDEVEK SALONARJA SLAVKA ŠORNA SMUČARKA HRANA V PASTI SRBSKA IGRALKA IN PESNICA (EVA) DEL CELOTE LETALO BREZ KRIL OGLARSKA KOPICA DERMOTA IRSKA REPUBLI- KANSKA ARMADA PERSONA REKA V NEMČIJI STRADANJE PAERSON - šv. smučarka, ENDODERM - entoderm SLOVARČEK: GAAL - madžarski pisec, SATIE - fr.