OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★ «
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), MAY 12, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 93

^CHAFX JALOVEC
Kakor smo včeraj poročali, Umrl poznani Michael Jalo-Doma je bil iz vasi Hrastje, Cerklje pri Krškem, odko-je prišel v Ameriko leta ^900. Njegova prva žena Anna Umrla leta 1914, nakar se je ^"^""Ugič oženil, in njegova dru-žena Matilda, rojena Drugo-je umrla leta 1941. Bil je ®^°Ječase aktiven v naselbini ter ustanovitelji društva Slo-^®Пес, št. 1 SDZ, pri katerem je ® Vedno bil član, kakor tudi podružnice št. 5 SMZ. Dol-let je vodil gostilno na 6424 ЗДкег Ave.
•^кај zapušča otroke: Mi-^^el ml., Mrs. Matilda Nosse, Mary Matko, Mrs. Rose osse in Mrs. Helen Pirtz, bra-V Johna, ki je aktiven pri dru-Slovenec, 14 vnukov in več '^Sih sorodnikov, v stari do-^ovitii pa sestro Ano Bencin.
Albert je umrl v detinstvu. ^%reb se vrši v sredo zjutraj , 9.30 uri iz pogrebnega zavo-gg A. Grdina in sinovi, 1053 E. . ,®t., v cerkev sv. Vida ob 10. ' 'Ч nato na pokopališče Cal-^ v družinsko grobnico.
%
ki, 1Пб1
Churchillov predlog
jj London, ll. maja—Church-
je imel v spodnji zbornici na-pedani zunanje politični go-hif". obolelega zunanjega "bistra Edena, je Churchill de-bo okrevanje trajalo več ^ ^ecev. Med tem časom bo sam britansko zunanjo politiko.
Najvažnejši del njegovega je bil predlog, da naj se Sestanek treh velikih—to Churchilla, predsedni-Eisenhowerja in Malenkova. bi se na tem sestanku le ђ ®®glo, da se ublaži svetovna B^tost, je dejal Churchill.
^!^hurchill je nadalje označil jj^ ovno ofenzivo iz Moskve za sj^^čji mednarodni dogodek pč Stalina.
POKOJNINE SO V NEVARNOSTI! PREDLOG TRGOVSKE ZBORNICE
WASHINGTON, 11. maja—Trgovska zbornica je predlagala ameriškemu kongresu zakonski osnutek, po katerem naj bi se delavski fond, ki služi za izplačevanje pokojnin delavcem, ki no dosegli 65. leto, uporabil tudi pri dajanju socialne pomoči, katero breme sicer odpade na ramena krajevnih in oblasti posameznih držav.
Na desetine milijonov ameri-t
škega delavstva je upravičeno do zavrnila, marveč je le dejala, da pokojnin, pokojnine pa naj se so—"predmet študija."
poroka
J^fogu svojih sorodnikov in
1^'^^^^ljev sta v nedeljo obhaja in Mrs, John in Jennie iz 1242 E. 167 St. svojo ° poroko. Za to priliko so ji-hgg ^°%ači priredili lepo prese-v Slovenskem delav-na Waterloo Rd. imata hčer Mrs. Jane ^rs. Krasna je pa teta Цд Mrs. Ма^ Zaman iz E. •'	in prijatelji
slavijencema svoje is-^®stitke v srčni nadi, da bi yia usoda mila, da bi zdra-, ^čakala diamantni jubilej!
^Pringfielda, 111., je prišla v Cleveland Mrs. Josie rojena Kunstelj, do-^^lega Globočja, fara Za-Tu je na obisku pri svoji P^^ijateljici in bivši sošol-Jennie Premrov, po do-'iojjj ^ntončeva, rojena Maver, Dečevasi. Mrs. Premrov na 1043 E. 70 St., kjer lahko obiščejo Mrs. katera pozdravlja vse ^ Springfieldu in znance J' Tu bo ostala do 20. ma
' dobrodošla!
jim izplačujejo iz penzijskega fonda Social Security, v katerega je plačevalo delavstvo samo. Na ta način je žrastel fond 18 milijard dolarjev.
Penzijski upravičenec, če je dela zmožen, mora doseči redno dobo 65 let, da lahko uživtei dobrote pokojnine iz tega fonda. Pokojnine se razumljivo izplačujejo tudi pred tem letom starosti, ako delavec postane bolan in dela nesposoben. Toda po-vdarek je na tem; Prvič, da so se zbirali prispevki za ta fond od delavskih plač, prispevki pa so se avtomatično odtrgavali. Drugič: Fond je lahko narastel na tako višino, ker je bilo razmeroma malo penzijskih upravičencev s 65 letom starosti.
Ameriška trgovska zbornica, ki je načelna nasprotnica vsaki socialni politiki, sedaj predlaga, da naj se uvede splošni sistem dajanja socialne pomoči, penzije in druge socialne pomoči pa naj se jemljejo tudi iz tega fonda, '. ije bil namenjen in zbran edino v namenu, da s eiz njega plačujejo delavske pokojnine. Vsakokratna pokojnina ali drugačna podpora pa bo odvisna od vsakokratne presoje novega tajništva, ki vod iskupno skrb za socialno politiko, vzgojo in narodno zdravje. Samostojni fond, iz katerega gredo pokojnine, bi se ukinil, s tem pa tudi trdnost delavskih pokojnin.
Predlog trgovske zbornice se najbolje osvetli s primerno privatnega zavarovanja. Nekdo n. pr. je zavarovan za starost. V ta namen ima izstavljeno polico, na katero plačuje redoma določene prispevke. Kar na enkrat pa naj vodstvu zavarovalnice, pri kateri je zavarovan, pride na misel, da naj se vplačani zneski uporabijo tudi za druge namene, kakor n.pr. za podporo ubogim prijateljem in znanceml Kaj bo rekel zavarovanec? Moji prispevki so bili določeni izključno v ta namen, da jaz dobim, ko polica zapade, mojo zavarovalnino !
Predsednik Eisenhower je v volilni borbi najavil, da je celo za razširjenje socialnega zavarovanja. Ali bo zopet ostaol pri obljubi, ki ne bo izpolnjena, marveč naj se podre še to, kar je bilo na socialnem polju do danes zgrajenega? Ali bo obveljalo, kar je Eisenhower trdil kot predsednik univerze Columbia, da naj gre vsak Amerikanec, "ki želi socialno sigurnost, v ječo, kjer bo dobil hrano in pijačo in posteljo in streho nad sabo."
Poleg načrta trgovske zbornice so nekateri republikanci predlagali svoje posebne načrte, v katerih so označevali dosedanje zavarovanje naravnost za "nemoralno." Zanimivo je nadalje, da se tajnica, ki načeljuje oddelku federaln evlade za socialna vprašanja, vzgojo in ljudsko zdravje, Oveta Culp Hobby na vprašanje, kaj misli o teh zakonskih predlogih, ni hotela izjaviti v tem smislu, da bi jih kratko-malo kot krivične in nesocialne
Združevanje delavskih unij
Republikanci in njihov tisk se zanimajo v prvi vrsti za akcijo, da se obe veliki uniji C.I.O. in A.F.L. združita. Iščejo dlako v jajcu in z veseljem, da ne rečemo z naslado, prinašajo vsako vest, ki bi bil anasprotna ideji združitve. Kljub temu pa se mora resnici na ljubo naglasiti, da gre započeta akcija naprej. Agil-ni Reuther naj bi bil v bodoče idejni vodja, organizacijsko in praktično bolj sposobni George Meany kot predsednik unije A.F.L., pa naj bi v bodoče v združeni uniji še nadalje vodil organizacijska dela in preskrbo-bal materialna sredstva. To dvoje vlog se že danes podčrtava, znak torej, da se računa v bližnji bodočnosti s pozitivnim uspehom. Taka združena unija bi štela nad 12 milijonov članstva in bi se nedvojbeno aktivneje pečala s političnimi vprašanji. To je danes delavska potreba. Senator Taft n.pr. ni hotel niti sprejeti zastopstva unije C.I.O., češ "danes vladamo republikanci!"
Ne bo šlo brez deficita
WASHINGTON, 11. maja^ Republikanski prvaki, tudi tisti, ki so bili tako med volitvami, kakor tudi za časa zasedanja kongresa za brezpogojno znižanje davkov, so končno morali priznati, da ne bo znižanja davkov, in ne uravnovešenega proračuna. Proračun se bo končal s primanjkljajem okrog šest milijard dolarjev.
Zanimivo je, da se je v to usodo vdal tudi republikanski poslanec Daniel Reed iz New Yorka. Reed je zastopal stališče, da se morajo davki takoj znižati vsaj za 10%. Stavil je kongresu tudi ta predlog. Ta zakonski predlog je sicer formalno še na dnevnem redu, vendar brez izgleda na uspeh. Reed je bil tisti, ki je priznal, da so republikanci ameriške volilce potegnili za nos.
FILM O KRONANJU
NEW YORK, 11. maja. — Ameriške radijske in televizijske družbe končujejo s pripravami kako prenesti dogodke, ki bodo filmani ob priliki kronanja britanske kraljice Elizabete II dne 2. junija, še isti dan v Ameriko. Družbe so najele znane pilote in hitra letala, da bo ta prenos pravočasen In posrečen.
Na obisk v Jugoslavijo
Prihodnjo soboto odideta dobro poznana Mr. in Mrs. John Pole iz 787 Babbitt Rd. na obisk v staro domovino. S seboj bosta vzela svoj avto, da jima bo mo moče obiskati čim več krajev. Sorodnike imata v Mediji pri Loki ter v Zagorju ob Savi. Potujeta na italijanskem parniku Satumia. Pozdravljata vse prijatelje tukaj in v Californiji. Mnogo razvedrila in srečen po-vratek!
NEKAJ STRANI IZ INDOKINE
Gumi, riž, sladkor, tobak, kava! To so gospodarske dobrine, ki lijejo iz južno vzhodnega azijskega vrelca v dežele Evrope in Amerike. Na gumiju ste zainteresirani dve ameriški družbi: United States Rubber Co. in pa Goodyear Co.
Glavni ravnatelji posameznih podjetij v teh krajih imajo mastno plačo, stanovanje z vsemi udobnostmi, kakor doma v Ameriki, ob koncu leta pa bonus, ki pride tudi do $150,-000.
In delavci? če si more nekdo od domačinov pri: hraniti toliko, da si kupi kolo, jo srečen. Kajti dnevna mezda gre po centih, ne pa po dolarjih.
Tudi za zabavo in igre je preskrbljeno. Delavci lahko igrajo, toda samo v družbi z uradniki podjetja. Delavci redoma zgubijo, igrajo na kredit in podjetje zasežt! njihovo plačo, delavca pa prisilijo, da sklepa nadaljnje mezdne pogodbe.
Srečni delavec, ki ima kolo, mora stopiti raz kolesa, če se pelje mimo belca, ali pa če ga sreča. Pri tem je obvezan globok poklon.
Politično pa je nadvse zanimiv pojav, ki bi ga imenovali prebujenje. Kakor so pač kolonije, tako so mnogi domači sinovi študirali ali v Franciji, ali na Nizozemskem, ali v Angliji. Z odprtimi očmi in odprtimi ustmi so vsrkavali vase ideje živ-Ijenja, vrednega človeka. Ko so se vrnili domov, so začeli z akcijo. Vladne službe so dobili le pod pogojem, če se ne udeležujejo kakega domačega javnega in političnega življenja. Ti izobraženci so šli raje v proste poklice in nosili mt^ ljudstva nauk svobode, enakosti in bratstva. Ta nauk gre počasi, a gre v klasje!
STEVENSON V INDIJI
BOMBAY, Indija, 11. maja— Adlai Stevenson se jć povrnil iz province Kašmir v tukajšnje velemesto in pristanišče Bombay. V Bombayu se bo zadržal le dva dni. Adlai Stevenson ni hotel izraziti nobenega mnenja, kako naj se reši spor glede province Kašmir, komu naj pripada, ali Indiji ali Pakistanu. Tudi se ni izjavil, kakšen je bil uspeh njegovih razgovorov z uradnimi predstavniki te province.
65 LET UNIJE
Te dni je praznovala delavska unija strojnih delavcev 65-letnico svojega obstanka. Bila je zibelka ameriškega delavskega unijskega gibanja .Prvi predsednik, ki je leta 1888 poklical unijo k življenju, je bil Tom Talbot. Danes šteje unija strojnih dielavcev 806,000 članov.
John Foster Dulles v Cau*u-Egiptska delegacija v Washingtonu
PREDSEDNIK NAGUIB OSTRO NAPADA ANGLIJO
CAIRO, 11. maja—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je prispel v Cairo v družbi z upravnikom ameriških fondov v pomoči tujini Haroldom Stassenom. Istočasno je prispela v ameriško prestolico v Washington vojaška delegacija, ki sestoji iz sedmih članov in ki bo ostala v Ameriki dvajset dni. Ta delegacija se bo razgovarjala z ameriškimi vojaškimi in političnimi predstavniki o ameriških dobavah Egiptu.
Pred prihodom ameriških dr-t^	: : n : 77 T"
, . . ,	, . . . mmi špekulacijami, medtem ko
naw vojaki pacajo pod krogu.
mi sovražnike, je te zločince neusmiljeno kaznovati."
Četudi ima Dulles na programu več držav, katere bo posetil v informativne svrhe, ostane slej ko prej francoska Indokina najaktualnejše vprašanje in glavni predmet Dullesovega zanimanja. Moralno ogledalo francoske družbe v Indokini ne daje najboljšega poguma, da bi Francozi sami doprinašali potrebne žrtve. Iz gornjih idirepov se nasprotno razvidi, da se hočejo" z vojno v Indokini tudi privatno okoristiti.
V bolnišnici
Splošno poznani Jim Rottar iz 19615 Kewanee Ave. je bil v nedeljo odpeljan v Euclid-Glen-ville bolnišnico. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. ,Svetek. Upamo, da se kmalu zopet zdrav povrne na svoj dom!
Bolezen
Mrs. Mary Sila iz 14306 Sylvia Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kamor se je podala v svrho preiskave. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila domov!
strski predsednik Mohamed Naguib oster govor zoper Veliko Britanijo radi britanskih čet, ki se nahajajo ob Suežkem kanalu.
"Gre za veliko bitko in vsak Egipčan mora biti pripravljen tudi na največje žrtve v borbi zoper sovražnika," je dejal Mohamed Naguib.
Skupna pogajanja med Britanci in zastopniki Egipta o tem ali se Britanci umaknejo ali ne, so se prekinila in preložila. Egiptska vlada ni javila, da gre za kako definitivno prekinitev pogajanj. Politični krogi tolmačijo napad Naguiba na Angleže tudi v tem smislu, da je hotel pokazati Amerikancu John Foster Dullesu odločnost Egipta, da se od svojega cilja ne umakne.
Danes so se vršili prvi razgovori med egiptsko vlado in med ameriškima državnikoma.
Značilno je bilo nadalje, da se v Cairu nahajajo zastopniki arabskih oboroženih sil, vsaj tistih držav, ki so za idejo, naj arabski svet na Srednjem vzhodu sklene zase svoj posebni varnostni dogovor. Dalje je za prihod tajnika Dullesa tudi značilno, da so poglavarji nekaterih arabskih držav, ki mejijo na judovsko državo Izrael, pozvali svoje prebivalstvo, da naj izvaja oziroma poostri g6spodarski bojkot do Judov v Palestini.
Po sestanku s predsednikom egiptske vlade, Naguibom, je izšlo poročilo, da je ameriški tajnik Dulles za to, da se britanske čete postopoma umaknejo iz zone ob suežkem kanalu. Suežki kanal pa mora biti na razpolago svobodoljubnim narodom za slučaj, če nastopijo vojne sovražnosti.
Egiptski predsednik Naguib je odklonil vso udeležbo Zedinjenih držav pri obrambi Sueza z značilno izjavo: "Zakaj imeti dva mesto enega dosedanjega sovražnika."
V Londonu pa je Churchill dejal, da je Anglija za nadaljevanje pogajanj glede Sueza. Položaj v Indokini
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je dobH iz Indo-kine sporočilo, da se je z današnjim dnem določil uradni kurz domače valute piastre do francoskega Tranka. Vrednost piastre v razmerju s frankom se je znižala od 17 frankov na deset. (17 frankov bi pomenilo v ameriški dolarski valuti pet centov.)
Ti valutni ukrepi so v zvezi z velikimi denarnimi špekulacijami, katere so zasnovali vojni dobičkarji, vojni dobavitelji, ki so se hoteli okoristiti denarno z zmešnjavo v Indokini. Za razmere, ki vladajo med francoskimi krogi v Indokini, je značilno pisanje pariškega tiska, ki piše:
"Če imamo ljudi, ki se hočejo obogatiti z nepravilnimi denar-
Za zmernost v Južni Afriki
JOHANNESBURG, Južna Afrika, 11. maja—V Južni Afriki je nastopilo novo politično gibanje "Unijska federalna stranka," katere politični cilj je ta, da se pobija prednost belcev v političnem življenju tega dominijo-na. Nova politična stranka stoji na stališču, da je zavreči oboje programov obeh glavnih političnih strank rasista Malana, kakor tudi druge stranke belcev, kateri načeljuje Strauss. Obe zagovarjata privilegije belcev na škodo belcev drugih narodnosti.
Nova stranka ima za program enakost in svobodo vsega prebivalstva pred zakonom. Na drugi strani daje povdarek na federalno ureditev dominijona, to je borba proti centralizmu Malana, ki hoče pojačiti centralno federalno oblast na škodo posameznih delov, ki sestavljajo Južno afriško zvezo.
Mnogo vidnih izobražencev se je priključilo novemu političnemu gibanju.
Vojna in tihotapstvo
PUS AN, Koreja, 11. maja— Zmešnjave na Koreji so hoteli izkoristiti kitajski tihotapci z zlatom. Iz britanske kolonije otoka Hong Kong je priplula na Korejo britanska tovorna ladja "Wa Sang," posadka pa je bila kitajska. Posadka je bila aretirana v zvezi z razpredeno mrežo tihotapljenja zlata na Korejo. Grfe za vrednost $40,000.
Pri aretaciji je prišlo med južno korejsko policijo, ki je aretacijo izvršila, in med aretiranimi Kitajci do spopadov, pri katerih je govoril tudi nož.
RAZDEJANJE TORNADA
WACO, Texas, 11. maja—V San Angelo in Waco je včeraj divjal silen tornado. Materialna škoda gre na milijone dolarjev. Dosedaj so ugotovili 150 mrtvih, na stotine pa je ranjenih. Ob divjanju tornado so se odigra vali pretresljivi prizori. Na primer, ko so otroci zapuščali šolo, pa je pridivjal tornado, razme tal otroke in pokvaril poslopje.
Ne bo več pil!
HOLLYWOOD, Cal., 11. maja —Igralec John Agar je gost jet-nišnice in sodni je. Redoma—ker vozi v pijanem stanju in krši cestno prometne predpise.
John Agar je odsedel kazen 100 dni in bil puščen na svobodo. Toda dne 23. maja ga čaka zopet razprava, ker je obtožen, da je vozil v pijanem stanju in kljub temu, da mu je bilo odvzeto vozno dovoljenje. V zvezi s predstoječo razpravo, o kateri Agar ve, kaj prinese, se je John Agar sedaj zaklel, "da je pijače dovolj, da ne bo več pil, namreč, da se bo prijavil celo k organizaciji AAA—ameriški protialko-holni zvezi."
Kaj zahteva Španija
WASHINGTON, 11. maja^ Če naj Zedin jene države rabijo španske pomorske in letalske baze, potem naj bi bila odškodnina za to uporabo eno milijardo dolarjev. Zedin jene države naj bi to odškodnino poplačale v treh letih. Ta denar pa bi se ne smel uporabiti za to, da se te baze modernizirajo in moderno opremijo.
Španija bi ostala lastnica baz, ki bi se ne dale niti na posodo in bi na njih še vedno visela španska zastava. Amerikanci bi dobili samo dovoljenje, da se teh baz le poslužujejo.
RUSI NA OBISKU V ANGLIJI
LONDON, 11. maja—V južni Wales, kjer se nahajajo veliki rudniki premoga, je prispela delegacija štirih ruskih premogar-jev na prijateljski obisk. Delegacija je prišla^na povabilo delavske unije rudarjev, v kateri ima važno besedo levičar Bevan.
KRŠČUJEJO MESTA
BERLIN, 11. maja — Mesto Chemnits je eno najvažnejših vzhodno nemških industrijskih središč. Znano je radi tekstilne industrije. Mesto z imenom Chemnitz je bilo sedaj prekrščeno in je dobilo novo ime— Kari Marx.
V domovino
Mrs. Josephine Odar iz Can-tona, Ohio, danes odide na obisk v staro domovino, kjer bo v rojstnem kraju Ročinj, Slovensko Primorje, zopet videla svoji dve sestri. Obiskala bo tudi sorodnike svojega pokojnega moža, dva brata in sestro, ki so na Bledu in v Ljubljani. Tam bo ostala par mesecev. Potuje na parniku Queen Elizabeth. Pred svojim odhodom je naročila najlepše pozdrave za vse svoje sorodnike in prijatelje tu v Cleve-landu in v Cantonu. Srečna pot!
Zvišanje obresti
Cleveland Trust banka, ki ima nad petdeset podružnic širom Clevelanda, je pred kratkim sporočila v javnosti, da bo s 1. julijem zvišala obrestno mero na hranilne vloge. S tem dnem namreč stopi v veljavo obrestna mera po dva odstotka, torej še enkrat toliko kot doslej. Cleveland Trust banka obsega vsa področja v bančnem oziru— posojuje denar na vknjižbe, avte in nepremičnine ter daje osebna posojila.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ti
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderso-n 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)	"
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____
for Six Months—(Za šest mesecev) ____
For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Montlis—(Za tri mesece)
-112.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GREMO V INDOKINO
(2)
Kakor Afrika, je bilo tudi ozemlje jugovzhodne Azije ozemlje evropske kolonijalne politike. Lahko rečemo, da pravzaprav srce bogastva evropskih kolonijalnih držav. Bajna Indija s slovenskim pristavkom Koromandija, se je imenovala biser v angleški kroni. Ne radi tega, ker je bila na zunaj nekaj lepega, marveč ker je ustvarjala bogo-stvo angleškim kolonistom. Države Nizozemske, znane ne samo po njenih tulipanih, marveč po razmeroma visokem standardu, visoki kulturi in civilizaciji, si ne moremo predstavljati brez dohodkov iz njene bivše zlate jame—velikega otoka Jave, ki je danes sestavni del države Indonezije, ki pa je še ostala, četudi v rahlih zvezah z Nizozemsko. V ostalem gre za bogate, strateško važne kraje južno vzhodne Azije in si ne smemo misliti, da gre za kakšne kaprice. Pred očmi moramo imeti ravno nasprotno, da gre za pravo politično silo, s katero je treba računati.
V	časopisju se je večkrat omenjalo ime britanskega dominjona Pakistan. Je del Indije, ki je sicer ostal še v zvezi z Veliko Britanijo, ima še uradnega komisarja britanskega dvora, je pa v bistvu samostojna država. Imenovali smo nizozemsko kolonijo Javo, ki je postala po zadnji svetovni vojni srce tako imenovane Indonezije. Prebivalstvo Pakistana, kakor tudi Indonezije, je po večini muslimanske vere. Nedavno tega je prišlo med Pakistanom in Indonezijo do medsebojne prijateljske pogodbe in se je od obeh strani naglašalo, da gre za politično zvezo, ki šteje 150 milijonov ljudi. (Amerika jih ima 158 in kakšno važno vlogo igra danes v svetu!)
Skratka, gre za južno vzhodno Azijo, ki bi s številom svojega prebivalstva, v kolikor gre za komunizem in anti-komunizem, v kolikor je posredno ali neposredno ogroženo, imela več prebivalstva, kakor celokupna Evropa! Kakšno vlogo je do sedaj igrala v zgodovini človeštva ravno Evropa! Ne dajmo se zazibati v sanje, da bi temu predelu Azije odrekali v bodočnosti velevažno vlogo ne samo za Azijo, marveč za človeštvo sploh! Radi tega tudi svetovno zanimanje,, pa tudi svetovna zaskrbljenost, kdo bo politični gospodar teh dežel!
V	Evropi so bile kolonij alne države, ki so segale po teh deželah stoletja nazaj po tisti dobi, ko se je za Evropo začelo odkrivanje tujega sveta. Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska in Španija. Literatura teh narodov je polna kolonij alne vsebine. Vsi ti kolonij al-ni gospodarji so hoteli prepričati svet, da jim gre za razširjenje krščanstva teh poganskih ali drugoverskih narodih, za širjenje kulture in civilizacije. Zakaj jim je v resnici šlo? Za gospodarsko izkoriščanje. Vzemimo konkret no Indokino z vsemi pokrajinami. Velika producentka, pa tudi izvoznica riža. Daje koruzo, sladkor, bombaž, tobak, čaj, kavo, zelenjavo, gumi. Daje les, železno rudo, cin in ribe za izvoz. Iz dneva v dan se oglašajo sedanji gospodarski interesi, ki trdijo, da bodo izostale sirovine za njihovo industrijo, če bo to deželo z njenim sosedami zasedel komunizem.	' ' ' • ■ ' : I 4
Kriza je torej v prvi vrsti gospodarska, ker gre za boj med dvema velikima blokoma—med komunizmom in med politično demokratskim, gospodarsko pa kapitalističnim sistemom. Pri tem je komunizem na boljšem, vsaj v svoji propagandi. Če so namreč kolonijalne države, med njimi tudi Francija, kar se tiče Indokine, imele poprej neko ge slo, neko opravičilo, zakaj so kolonijalni gospodarji, to je, da širijo krščanstvo, kulturo in civilizacijo, je za današnjo moderno dobo to geslo odpadlo. Kako ga pa In s čim nadomestiti? Današnje geslo je narodno in socialno. Že na prvi pogled bo vsakemu jasno, da če se temu modernemu geslu ugodi, potem kolonijalno gospodstvo avtomatično odpade. Komunizem zna uloviti veter v svoja jadra in pravi: Dovolj je bilo kolonijalne odvisnosti, otresite se kolonij alnega gospodstva, postanite samostojni narod na svojih tleh, to je prvo! Gospodarska ureditev bo notranja zadeva bodoče samostojne narodne države. Parola, ki je za vso Azijo, tudi za Indokino, v kolikor pride v poštev še kolonijalna odvisnost, moderna, privlačna in zoper katero kolonij alni gospodar nima učinkovite protiparole. Dodajmo še, da je iz vseh teh krajev študiralo bodisi v Ameriki, bodisi v Evropi, ogromno število ljudi, ki so se za časa svojega študija nasrkali idej napredka, samostojnosti, današnje tehnike, standarda življenja sploh, ki ga po nekem notranjem nagonu nujno hočejo prenesti tudi na domača tla, pa pridemo do zaključka; Azija Azijcem, Afrika Afrikancem!	L.Č.
AVTOMOBILSKA CESTA ZAGREB-LJUBLJANA IN DOLENJSKA
čedalje pogostejši so v zadnjem času glasovi v našem tisku in javnosti o potrebi nadaljevanja avtoceste Beograd-Zagreb z avtocesto Zagreb-Ljubljana. Nova avtocesta, ki bo povezala cestno omrežje Slovenije s Hrvaško in preko te z ostalimi republikami, posebno zanima Dolenjsko. Avtocesta ima s posebnim ozirom na vedno večji razmah turizma mednarodni pomen. Posebno za centralne predele naše države pomeni nova avtocesta prav toliko kot izgradnja obalne turistične ceste v Dalmaciji.
Kaj pričakujemo Dolenjci od nove magistrale našega prometa? Predvsem bo prinesla že gradnja sama zaslužek tisočim ljudem, ki so zdaj le delno zaposleni in životarijo na krpah svoje zemlje. Dograjena avtocesta bo poživila dolenjsko gospodarsko življenje, odprla krajše in hitrejše poti tujskemu prometu ter na vseh področjih pomagala odstranjevati dosedanjo nerazvitost naše pokrajine.
V Zavodu za projektiranje nizkih in vodnih zgradb v Ljubljani izjavljajo, da je glavni načrt za novo avtostrado že gotov, izdelujejo pa tudi že podrobne načrte. Navajamo nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimali vse naše bralce.
Za gradnjo nove avtoceste so obstajale tri variante: izgraditev ceste po dolini Save, ob sedanji cesti in po dolini Krke. S strokovnjaki so se odločili za srednjo, ker bo tako povezanih z novo cesto največ najbolj naseljenih krajev, gradbena dela pa bodo najlaže izvedljiva. Nova cesta pa bo poleg tega najkrajša zveza med Zagrebom in Ljubljano. Iz Ljubljane do Beograda bo trajal prevoz z dobrim avtomobilom po novi avtocesti le 6 do 7 ur, ogromni pa bodo prihranki na podaljšani življenjski dobi motornih vozil in na manjši potrošnji goriva.
Zaenkrat bodo gradili samo cn trak nove ceste. Širok bo z robnimi trakovi in bankinami 30 metrov, kasneje, ko bo promet narastel pa bodo po potrebi lahko zgradili še drugi trak. Cesta pa bo dopuščala povprečno hitrost 120 km na uro. Tej hitrosti bodo prilagojene tudi krivine, katerih radij bo znašal normalno 700 do 800 metrov, najmanjši radij krivin v najtežjem terenu pa bo 400 metrov.
Od Bregane na hrvaški meji do Škofljice pri Ljubljani bo cesta dolga 101 kilometer. Predvidenih je sedem priključkov na avtocesto; pri Brežicah, Krškem, Novem mestu, Trebnjem, Stič-i, v bližini Grosuplja in v Škofljici. Cesta bo namanjena izključno motornemu prometu, po dosedanji cesti Ljubljana—Zagreb pa se bo odvijal samo krajevni promet (za vprege, kolesarje, pešce itd.).
Cesta, ki bo- v glavnem grajena v betonu, na vzponih pa s kockami, stopi na slovensko ozemlje pri prehodu čez Brega-no nekaj južno od Jesenic na Dolenjskem. Do prehodp, čez Krko pri Čatežu teče cesta ob vznožju Gorjancev iznad Save. Odsek od Čateža do Ruhne vasi v škocijanski občini predstavlja ravniški del trase. Eden najtežjih problemov pri gradnji ceste bo približno 110 metrov dolg most, ki se bo vzpel 15 metrov nad Krko in bo največji gradbeni objekt na trasi. Od Krke do Sv. Urha bo šla cesta po na-.'■•ipu, od Ruhne vasi do Otočca pa bo tekla ob vznožju hribovja bližini Krke. Sedanjo cesto Novo mesto—Tomažja vas bodo pri Beli csrkvi in Otočcu morali preurediti.
Od Otočca (Št. Petra) bo zavila cesta proti sedlu nad Kar-taljevim. Pri Bajnofu (pod Trško goro) je predviden priključek, s katerim bo Novo mesto povezano z novo avtocesto. Te-
žaven bo prehod preko sedla nad Poljanami za sotesko Ig-manco, odkoder bo cesta proti Trebnjem padala. Težaven bo spet prehod čez železnico Sevnica—Trebnje. V bližini Kamnit-nega potoka, približno 1 km od Trebnjega, bo cesta prekoračila železnico Ljublana-Karlovac, nato pa bo tekla precej vzporedno s sedanjo cesto vse do sedla na Medvedjeku. Pri Ivančni gorici bo ponovno prešla železniško progo in sedanjo cesto in prišla severno od Šmarja v okolico Ljubljane.
Po najnovejših vesteh je bila pred dnevi odobrena dodatna vsota za izvedbo letošnjih glavnih javnih del v Sloveniji. V znesku 300 milijonov dinarjev 'so zajeta tudi dela na prvem odseku bodoče avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb od Škofljice do Višnje gore, s katerimi bodo v kratkem pričeli.
Nova avtomobilska cesta torej ni več samo načrt, temveč dejstvo, od katerega si vsa Dolenjska obeta napredek in razvoj iz svoje zaostalosti.
—Dolenjski List
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
CHICAGO, 111.—Težko operacijo je srečno prestala poznana Katherine Bernik, soproga Peter Bernika, ki je že mnogo let uposlen v glavnem tajniškem uradu SNPJ. Nahaja se v bolnišnici St. Anthony.
JOLIET, 111.—Umrl je George Flajnik, star 77 let, eden pionirjev te naselbine. V Ameriko je prišel leta 1894 iz Vinice. Zapušča ženo Mary, tri sinove, tri hčere, brata Franka v Rockdale. Bil je član KSKJ in unije pivovarjev.—Mrs. Anna Bozich je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je umrl brat Janez Sluga, po domače Kovačev. Doma je bil iz vasi Sabonje.
PUEBLO, Colo.—Po dolgi bolezni je umrl Anton Perko, ki zapušča ženo Margaret, šest hčera in pet sinov. — Dne 21. aprila je umrl Ргф Janesh, vdovec, ki je bival v tej deželi od leta 1890. Žena Frances je umrla leta 1922. Zapušča dve hčeri in dva sinova.—Tu, v bližini—v Bessemerju, se je začelo z zidavo nove slovenske cerkve. Stavbenik je rojak Albert Jeršin.
. CHICAGO, 111.—V Presbyterian bolnišnico se je podal Joseph Sajovec.
CHESWICK, Pa.—Na obisk v staro domovino se je podala poznana Lojzka Klemenčič, ki bo obiskala sorodnike v Št. Jur pri Celju na Štajerskem, kakor tudi sorodnike njenega moža Antona v okolici Metlike v Beli krajini. Prijateljice so ji dan pred odhodom, 22. aprila priredile odhodnico, katere se je udeležila tudi svakinja Angela Klemenčič iz Kanade.
CLIFF MINE, Pa. — Umrl je 24. aprila Frank Pivk, star 67 let, član SNPJ. Zapušča dva sina, dve hčeri in tri vnuke, v stari domovini pa brata in dve sestri. žena mu je umrla pred 20 leti.
SPRINGFIELD, 111.—Pri sna-ženju oken zunaj je padla z lestve Johana Aubel. Nalomila si je kost v boku ter je bila odpeljana v bolnišnico.
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
DOM UDRUŽENIH NARODOV
Nekako bolj pravično bi bilo, ko bi nosil ta članek naslov: Ob Atlantskem oceanu, ker pišem o stvareh, ki so čisto na drugem koncu naših držav—o New
Yorku. Ker pa živim tukaj, naj v sredini mesta New York v se to smatra kakor spomini na okrožju znanega Times Square velemesto Babilonski stolp ali stoji velikanska moderna zgradba, tako posebna in nenavadna, da kar ostrmiš pred njo. Pra-
Z^RAVLJENJE UMOBOLNEGA
Neki berlinski psihiater je zdravil umobolnega, ki je vsakega človeka prepričeval, da je francoski kralj Ludvik XIV. Neki kolega je psihiatra nekoč vprašal, kako je z bolnikom ?
"Čudim se, da zdravljenje tako htiro napreduje. Včeraj je začel trditi, da je šele Ludvik X. Kakor vidite, njegova duševna bolezen pojema."
New York. Človek je lahko tu kaj ali tam—spomini gredo z njim. Manjši polagoma izginja- vim: zgradba, v ^resnici je več jo, veliki pa ostanejo—ne samo teh zgradb. Kadar govorimo veliki, ampak vsak dan večji.
Težko je reči, kaj je največje v New Yorku. A če bi nekdo prišel k meni in me vprašal nepričakovano, kaj je največja posebnost New Yorka, bi brez pomisleka rekel; Dom Udruženih narodov. Ne rečem, da je to največja posebnost za vsakega človeka—ampak zame je. Ne toliko po ustvaritvi tega doma, kakor po ideji: Udruženi narodi. Mogoče bo kdo rekel, da ni pravilno pisati Udruženi namesto združeni—ampak to sem skoval nalašč pred vsem zato, da ima tiste začetne črke, kakor angleško ime United Nations ali U. N.
Človek vsak čas kaj čita ali sliši o Udruženih narodih in to vselej v okrajšavi U. N.
Pisal sem nekaj člankov o naši Kaliforniji da vsaj deloma pokažem posebnosti tega kosa stvarstva, ki nima para na vsem svetu. Seveda ni to vse, ampak komaj začetek tega, kar še pride. Da pa ne bo stvar postala dolgočasna, moram kdaj pa kdaj skočiti na druga polja. V svetovnem New Yorku sem žive nazadnje skoro dvajset let in tudi več, če štejem tista začetna leta, ko sem prišel v Ameriko,
zakaj bil sem tam skoro štiri leta, prodno sem odšel v Chicago kot glavni tajnik SNPJ. Tudi to so zanimivosti, do katerih pri dem polagoma.
Torej Dom Udruženih narodov—kdor gre skozi New York,
naj ne pozabi na to, ker ne more pravzaprav n|kdo iti mimo tega spomenika vseh narodov, vseh ver in vseh jezikov, kar jih imamo na svetu. Spomenik miru—
za katerega hrepene danes in so hrepeneli vsi ljudje od vsega začetka sveta pa do danes. Vse je znal človek nekako rešiti zase,
pa če bilo že popolno ali ne—samo miru, ki si ga je najbolj želel, ni rešil nikdar. Seveda, rešili ga nismo niti danes in sploh ne vem, ali ga bomo kdaj ali ne.
Toda trudimo se, delamo na tem in dosezamo nekake napredke,
četudi ni do danes dosti pokazati. Zgradili smo vsekakor temelj ali nekako cerkev, koder smo združeni vsi ali vsaj skoro vsi brez ozira na to, kaj smo in kam spadamo. Zakaj pred se-dimi leti, meseca junija leta 1945 so prišli zastopniki do malega vseh svetovnih narodov v San Francisco v Kaliforniji in so podpisali to združenje s sledečimi uvodnimi besedami:
"Mi, ljudje Udruženih Narodov, sklepamo, da zavarujemo bodoče generacije pred strahotami vojne, katera je dvakrat v našem življenju prinesla nepopisno gorje človeštvu, da potrdimo vero v temeljne človeške pravice, v, dostojanstvo in vrednost človeške osebe, da ustvarimo pogoje, s katerimi bomo ohranili pravico in spoštovanje za dolžnosti, ki nastanejo iz pogodbe in drugih virov mednarodnega prava ... da s tem ustanovimo mednarodno organizaciji^, ki bo poznana kot UDRUŽENI NARODI."
Za centralni sedež te svetovne organizacije so bile določene naše države. In mesto tega središča? New York. Bila je organizacija U. N. od začetka na otoku Long Island, koder je porabila nekaj zgradb od zadnje svetovne razstave v New Yorku,
nekaj so jih dobili pa od drugih virov. Bila je dokaj od rok in še mi, ki smo živeli par deset-
letij v tem velikem mestu, smo imeli dokaj sitnosti in izpraševanja, predno smo našli to centralo.
Danes je vse to predrugačeno.
oporekanj zastran človeške barve.
Na prvi pogled se človeku to zdi dokaj pametno. Če pa malo delj misli, se začno prikazovati težave. In mnogo teh je nepremostljivih. Med tem časom so začeli zmagovati tisti, ki so biU iz početka za to, da se gre naravnost v srce mesta New York-
in tudi
Tam je že vse rešeno svet bi se dobil.
In tako so polagoma prišli do tistih osemnajstih akrov, kodei danes stoji dom U. N. Na pomoc jim je pritekel John D. Rockefeller, sin davno umrlega P^' teh zgradb. Kadar govorimo o troljskega kralja, ki je zapusju tem domu, mislimo na tajniško sam ne vem koliko milijonov. zgradbo U, "N. Stoji na kraju, ne samo to. On se je prizadeval,
katerega sem poznal po svoji zaostalosti. Bile so tam same podrtije, velike in majhne, koder ni nikdo kaj popravljal ali izboljševal vsaj petdeset let. Bilo je nesnažno, zapuščeno in barakasto, kakor more biti samo v New Yorku.
Da vidite danes, kaj zmore človek in denar. Tajniška zgradba sama je 287 čevljev dolga, 73 čevljev široka in ima 39 nadstropij, ki merijo skupno 544 čevljev, če stojiš pred tem poslopjem, se ti na prvi pogled zdi, da je vse skupaj zgrajeno iz temno zelenega stekla. Pa ni. V to zgradbo je šlo nad dva tisoč ton marogastega marmora iz Ver-monta.
To čudovito zgradbo je treba gledati od vseh strani, potem dobite šele pojm, kakšna "kuča" je to. Od zdaleč se ti zdi kakor velikanski, pokonci postavljen zaboj. V 39 nadstropjih so uradi, kateri^ skupno merijo nič manj kakor dvajset akrov.
Poleg te velike zgradbe so manjše, to se pravi, nižje. Eno je zgradba zasedanja, drugo je zgradba za posvetovanja U. N. Zgradba zasedanja, oziroma njen avditorij je 380 čevljev dolg in 160 čevljev širok. Ima 636 sedežev za delegate in njih-pomočnike. Nadalje ima 234 sedežev za časopisne poročevalce in zraven tega se akomoda-cije za osemsto oseb. Taka je torej zgradba zasedanja.
Nadaljna zgradba za pose-vetovanja je samo šest nadstropij* Tu je dom za poglavitne tri odseke U. N. in sicer—varnosti svet, ekonomični in socijalni svet in pa zaupniški svet. V njem je tudi vse kar potrebuje ali rabi 3400 ljudi, ki so nastavljeni kot tajniki centrale, to se pravi: glavnega tajniškega oddelka. V ti zgradbi je nadalje pošta, kafeterija, prostori za re-porterje časopisja, radia in televizije. A to ni še vse. Imamo tam restavracijo za delegate, dve manjši jedilnici in pa en snažilec čevljev, ki ti more odgovarjati v trinajstih jezikih. Nadalje je poseben lokal za upravne člane, lokal za posebne delegacije, vsepolno telefonskih postaj in pa priprave, da lahko kažejo cinematične slike. Zraven tega, table za razna oznanila.
Vse zgradbe U. N. so gradili takorekoč z materijalom iz vsega sveta. Tako je prispeval Belgijski Kongo iz Afrike, preproge iz Kitajske, stavbinski les iz Norveške, zavese iz Francije, stoli iz Danske, senčniki iz če-hoslovaške, mize iz Kanade, apnenec iz Anglije, marmor iz Italije, blago iz Holandske, kipi iz Grške, domač les iz Afrike, Kube in Avstralije, Nove Zelandije in iz Filipinov.
Vse te zgradbe stoje na svetu, ki leži od 42. do 48. ceste in River, kakor se imenuje morski zaliv med New Yorkom in otokom Long Island. Ves ta svet meri osemnajst akrov. Ampak to ni cela povest.
U. N. so iskali primernega stavbišča daleč na okoli. Splošno je bilo mnenje, da bi bilo najboljše kupiti kje zunaj mesta New York velik kos sveta, ga zazidati in postaviti centralo. V okolici bi stanovali pa uradniki Na ta način bi ne bilo nobenih
da je dobil milijone od ljudstva-Torej je tudi opravičeno stvo do nekega deleža. Zdaj niO" ramo pa še nekaj vpoštevati tem svetu za dom U. N. Svet j® v sredini New Yorka, kar po®®' ni da je drag. U.N. pa ne samo, da nimajo denarja, se tudi ne ve, kod bi ga dobili. In prišla je P"' nudba od Reckefellerja, da P''®' pusti U. N. svet zastonj. Kolil^® je veljal, ne morem poveda^, vem pa toliko, da je on dal svoje strani zanj osem milO° nov in pol.
Nato je prišlo mesto York, ki ni hotelo, da bi kak P°' sameznik daroval več, kakor ta ko mesto. Odstopilo je dodata' svet U. N. in začelo popravlj^ pota in obrežje East Riveri^ urejati na nekdanjih ruševaoj' krasne vrste, razširjalo je cest® in sploh storilo vse, da se post^ vi. Da to ni bila lahka ali cene"® stvar, bomo razvideli iz tega, je mesto darovalo oziroma p°^^ bilo nad dvajset devet milij°^^ dolarjev, kar je tudi pri dan^' njih milijardah še dosti čedfl^ vsota, posebno, ker je bila dar" vana.
Potem je prišla na vrsto dava. Inženirji—strokovnjaki ^ zgradili vse na papirju in čunali, dfi. bo veljalo—85 jonov dolarjev. Ljudje, irf imeli precej govoriti pri ti st^^^ ri, so pa rekli, da je 85 milijo«"^ preveč. Vsa zgradba ne sme ti več kakor 65 milijonov—-to ^ dvajset milijonov manj, v načrtu.
Pa je šlo tudi s tem deP^"" jem. Glavni inženir mr. Harris^ je rekel, da bi mogoče kaj jega ustvarili z 85 milijo"]' " pa kaj boljšega in popolnejš®^^' kakor je ta. In med vsem ] kim delom ni bilo niti enega sporazuma. Vsi so čutili, da de' vajo kamen na kamen za večjega in višjega, kakor P človek.
Zgradba je tako moderna, ^ ne more biti boljša. Zgradile jo seveda naše države, lastm'' je pa od vsega sveta.
če potujete skozi New ne pozabite največje zanimi^"^ sti na tem svetu—Doma UdrU^^ nih Narodov.
DEBATA O JAVNIH ZGRADBAH
WASHINGTON, 11.
Kakor smo že poročali, s® spodnja zbornica postavil® stališče, da naj se ne dajo ^ beni federalni fondi za čiš^^ zloglasnih stanovanjskih če ali beznic. Z drugimi beseda^^' stanovanjsko 'vprašanje, šnokoli naj je že, naj bo S privatnega kapitala.
senat pa je za to, da se do kredit vsaj za 35,000 bodo zidane iz privatn fonda.
ALI NAMEN, ALI POMOTA?
HARRISBURG, Pa.,
—Velika trgovina v
mesta je izobesila v svoj®
ložbenem oknu dva ogla^^^^pi-
je vabil interesente,	j^gj];
majo za uposlitev in se P
Prodajalke se sprejmejo-^
macije in vložitev pr"®®
trgovini. Stalna zaposlit®^m
Drugi oglas nad njim ^ (-ole irл^^
Ker se trgovina - j.
izložbenem oknu pa je ^pU besedilo:
sti, razprodajamo vse njega. ...
ENAKOPRAVNOST
шпиш В
stoletnica rojstva znamenitega
Dolenjskega učenjaka
^ velikanski napredek, ki ga ^ modernem času doživela in z njo tehnika, imamo Veliko zaslug tudi Slovenci. Trije svetovno znani fiziki so ta-rekoč botrovali ob rojstvu in ^%tnem razvoju sodobne elek-®tehnike in s svojim znanstve-delom zaorali globoke braz-^ takrat še mlado fizikalno ^^•^0 in njeno praktično uporabo, trije so delovali proti koncu stoletja in vsi trije so bili znanih avstrijskih
19,
'''■'^esorii ^iv,
. —Joeip Stefan na Duna-,1 Simon šubic v Gradcu in ^cij Klemenčič v Innsbrucku. ^acij Klemenčič je bil rojen sto leti, 6. februarja 1853 v ^•ftnem potoku pri Trebnjem. ° je prav, da se tega znaime-fizika, dolenjskega roja-spomnimo vsaj na kratko tu-^ našem listu ob stoletnici v-^ovega rojstva, zlasti ker je eaienčič v tujem svetu veliko J Znan, kakor doma. Seveda tejti mestu ne moremo obrav-^&ti pomen njegovega znan-^^6ga dela, le opozorili bi ra-učenjaka, ki je bil prosla-domovino in ostal vseskozi in zaveden Slovenec in po /'^di avstrijskega šovinizma 'Wi trpel zato.
f^kor smo že omenili, je bil Jen v Kamnem potoku pri ^bnjem. Bil je sin preproste-
I ^%eta, ki pa je zaradi svoje %
bil
'fazbe užival splošen ugled in Celo. izvoljen za poslanca v ^ kranjski deželni zbor.
%iiacij je z odliko doštudiral '''^»lazijo v Novem mestu, kjer njegov sošolec in sostano-poznejši slovenski pisatelj . Tavčar. Iz Novega mesta odšel na graško univerzo štu-. matematiko in fiziko ter i^879 leta doktoriral. Odslej bil ves posvetil problemom ®«trii{e in magnetizma, zraven opravljal skrbne meritve Iza in pare' in preučeval razne °^inske zlitine za izdelovanje I'^fftialnih uporov. O svojih raz-^'^avah in odkritjih je napisal ®liko razprav ter je skupaj s • ^Lecherjem prejel Baum-^ftnerjevo nagrado, kar je bilo . mladega učenjaka izredno
priznanje in počastitev. Upravičeno je upal, da bo dobil izpraznjeno mesto rednega profesorja fizike na graški univerzi, ker je pa bil vseskozi zaveden Slovenec, je bil imenovan drugi. Te krivice vse življenje ni mogel preboleti.
1. decembra 1895 so ga imenovali za rednega profesorja fizike na univerzi v Innsbrucku, kjer je dalje razvijal svojo široko znanstveno dejavnost.
5. septembra 1901 leta, ko je bil z ženo in dvema sinčkoma na počitnicah v svojem rodnem kraju, v Kamnem potoku pri Trebnjem, |ga je zadela kap. Star je bil šele 48 let. Prav takrat so pripravljali njegovo imenovanje za rednega profesorja fizike na dunajski tehniki in za dopisnega člana dunajske akademije, s čimer bi bili vsaj nekoliko popravili krivico, ki so mu jo bili prizadejali v Gradcu.
Ime Ignacija Klemenčič je v znanstvenem svetu dobro znano, pri nas je pa malone pozabljen, saj ga ne omenja niti Slovenski biografski leksikon. Le "Proteus"—časopis za poljudno prirodoznanstvo—je v svoji prvi številki letnika 1951-52 prinesel opis njegovega življenja in znanstvenega dela izpod peresa Lava Čermelja (od tam so vzeti tudi podatki v tem kratkem poročilu), v peti št. letnika 1952-53 pa Klemenčičev članek "O fotofonu," ki ga je bil priobčil v prvem letniku Ljubljanskega Zvona.
Naj se te skromne vrstice vsaj bežno spomnijo na našega velikega fizika, dolenjskega rojaka.
—Dolenjski List
YOU
can be the woman off the year
nUTAM KM NUMINO—
I h • HaHtiiri

M Km DlTMlar cf N«nM •I y««r local hoipll«), ar a^Hf ■olaglal* m k##M •f I
^ZE ZUPANC:
ČAROVNICA NA KUČARJU
Beli Krajini je hribček Ku-Mimo kučarja teče Kolpa. Л bregu Kolpe stoji ob vznožju ^^carja vas Zemelj. V Zemlju J. * dedek Muc, kovač, ki je vča-Belokranjcem kopal kopače ^ovače, jim popravljal plužne v ^■^•Uce, zdaj pa si od zore do
"irm, v.	.	.. , v
nd-ziga pipo, pije kučar-Črnino, dečariji, povasnicam Povasnikom pa pripoveduje ^Ijice in pripovedke.
dan mi je pripovedoval, da starih časih, takrat, ko so . ^Gljčani še hodili v gradaško v ^^ino na tlako, živela na Ku-j, Јч čarovnica. Kučarska ča-j^'^ica pa ni bila kakšna grda gj^ha, ampak lepa deklica, ђј za možitev, ki je pa nihče J. ^aral, ker se je vsakdo bal z njo.
(^^®kega dne pa si je kučarska Ig ovnica v podgorjanski vasici moža. Pripeljala ga je v bajto na Kučarju, kjer se Mlademu možu dobro godilo. ^ dela je imel vavek dosti vi-jela, ker je čarovničina imela vselej vsega na pre-
tega mladi mož ni razumel, njegova žena vsako noč ^oči vstane in izgine, vrača
domov šele ob zori, ko so Vot ^'^i v Zemlju že popevali
>>0i
j^^'^^'Jočemu dnevu. Radoved-h^j. je gnala, da je neke vi-noči vstal in oprezoval, odšla njegova žena. Vi-kako je v kuhinji segla ^uznik, poiskala lončeno po-^ nekakšno mažo, se z njo po nogah in rokah, za-' ^ metlo ter zaklicala:
"Hopla, metla, vzdigni me, čez grmovje nosi me ..."
Komaj je izrekla, že je švignila kakor strela skozi ozračje proti daljnemu Kleku, da jo je še viharni veter komaj dohitel. Mladi mož, ki od radovednosti ni mogel spati, pa se je zasmejal:
"Hoho, to pa lahko tudi jaz poskusim!"
In si je natrl roke in noge z mažo, kakor je bil pravkar videl svojo ženo. Fotelj je pograbil brezovo metlo in zaklical: "Hopla, metla, vzdigni
me ...
skoz grmovje nosi me . . ."
Jo j, da bi ne bil nikoli tega izrekel! Slabo si je zapomnil besede, ki jih je bila izrekla njegova žena čarovnica. In namesto čez grmovje, je metla z nesrečnim jezdccem hitreje kakor viharni veter zdrvela skozi grmovje. Nič ni pomagalo, da je nesrečnež kričal, ker mu je robi-dovje, kopinje in vsakovrstno trnje razcefralo brageše in ro-bačo, da se je prej, preden bi naštel do tri, z okrvavljenim telesom podil po zraku skozi bo-dičje in trničje. V ihti je končno zakričal:
"Hopla, metla, pusti me in na zemljo stresi me . . ."
Priletel je zviška s tolikšno silo, da se je živ vdrl v zemljo.
Zameljčam še dandanes razkazujejo na Kučarju prepad— ozko luknjo, kamor se je bil vdrl nesrečni mož.
Kdor ne verjame, naj pride pogledati. Videl bo luknjo in v luknji—temo.
(Belokranjska pripovedka.)
odkod soncu toliko energije
Marsikoga zanima, od kod dobiva Sonce energijo, ki jo tako radodarno izloča. Sonce seveda ni sestavljeno iz premoga. Denimo pa, da je zgolj velikanska obla iz najboljšega premoga. Denimo tudi, da ta obla izgoreva v čistem kisiki} z intenzivnostjo, ki ustreza sili sončnega izžarevanja. Kako dolgo bi trajalo, da bi ta obla zgorela do kupčka pepela? Kakih 5,000 do 6,000 let. Ko bi bilo Sonce res sestavljeno iz premoga in ko bi ga bili zažgali v času ustanovitve Memfisa ali prve egiptovske dinastije, bi človeštvo na Zemlji zdaj videlo, kako ugaša.
Znanost pozna organsko življenje na Zemlji za več milijonov let nazaj in znanstveniki vedo, da je Zemlja stara še več milijonov let. Vedo pa tudi, da je Sonce še starejše. In v vseh teh milijonih let je Sonce sijalo in še zdaj nič ne kaže, da bi se bližalo stopnji, ko bo ^ačelo ugašati. Sicer pa, kaj pomeni v življenju zvezde nekaj tisoč let? To je v našem življenju zgolj trenutek. Vzlic velikemu napredku znanosti človeštvo še pred nekaj desetletji ni vedelo, od kod dobiva Sonce velikanske količine energije, potrebne za njegovo izžarevanje. šele med drugo svetovno vojno se je znanstvenikom posrečilo sprožiti tako imenovano verižno jedrsko reakcijo in sprostiti energijo, o kakršni se ljudem nekoč niti sanjalo ni.
Zdaj znanstveniki vedo, kaj se dogaja v notranjosti Sonca. Gre za verižno jedrsko reakcijo, kakor pri eksploziji uranove bombe ali v atomskih pečeh. Razlika je samo ta, da Soncu za to ni treba trošiti urana, marveč povsod razprostrti vodik, ki ga je v njem kakih 30% vse mase. Sonce, ki ima površinsko temperaturo kakih 6,000 stopinj, je znotraj čedalje bolj vroče. Temperatura v njem doseže 20 milijonov stopinj. Pri tolikšni temperaturi švigajo jedra vodika bliskovito na vse strani. Pri tem nastane iz štirih vodikovih jeder jedro popolnoma drugega elementa, namreč helija. Najbolj presenetljivo pri tem je, da se nekaj mase izgubi v obliki izžarevanja. Zguba mase v notranjosti Sonca je zelo velika; 4 milijone ton v sekundi. To približno ustreza svetovni proizvodnji železa v štirih letih. Sonce pa je tako veliko, da mu to neprestano izgubljanje mase tudi v.milijardi let ne škoduje.
Sonce živi tako rekoč potratno od lastne mase. Vsako sekundo kake 4 milijone ton ne izginejo, marveč se spremene v 100 trilijonov KWH energije, ki jo Sonce vsako sekundo izžari v vesolj-stvo. Temelje tega dognanja je polojil še pred prvo svetovno vojno največji še živeči fizik Albert Einstein v svoji relativnostni teoriji. Dokazal je, da sta masa in energija v medsebojni zvezi. V notranjosti Sonca, kakor tudi pri eksploziji atomske bombe, pa se znaten del mase spremeni v energijo izžarevanja.
Zastopniki
^^Enakopravnosti'' •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 Ф
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
• Za newburSko okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
CELOVŠKI ŠKOF— POKROVITELJ USTAŠEV
CELOVEC, 18. aprila—Pred dnevi so ustaški emigranti priredili v Celovcu svoj kongres, ki so ga pred oblastmi prikrili pod neke vrste versko prireditev. Avstrijske oblasti, so sicer prepovedale tisti del programa, ki ni imel verskega značaja, kljub temu so pa ustaši vsej prireditvi dali izrazito politični pečat: izkoristili so jo za odkrito pre-vratniško manifestacijo proti Jugoslaviji. Navzoči so prepevali ustaške fašistične pesmi in vzklikali vojnemu zločincu Pa-veliču. Hkrati s tem "kongresom" je potekalo tudi zborovanje nekdanjih ustaških oficirjev, ki so razpravljali o vojaških vprašanjih. Značilno je, da navzoči policijski uradniki niso prepre-
čili teh izrazito izzivalnih političnih izgredov. Še bolj značilno pa je, da je pokroviteljstvo nad tem ustaškim kongresom prevzel celovški škof dr. Jožef Koestner, ki je v svojem pozdravnem govoru izrekel svoje priznanje vojnemu zločincu Paveliču in ustaškim "načrtom" o razkosanju Jugoslavije.
Iz Bonna poročajo, da je list "Rheinischer Merkur" objavil vest, kako so nekateri ministri zahodnonemške vlade, med katerimi so tudi Lehr, Schaffer, Deler in Helwege, poslali častit-ke tako imenovanemu "hrvaškemu nacionalnemu komiteju," ki združuje ustaške emigrante, ob proslavi ustanovitve Paveli-čeve "države," ki so jo ustaši priredili v neki munchenski pivnici. Ta vest z Bonna je zelo
Pozor!
Pozor!
VAŽNO ZA VSE!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užtek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše $tare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE UUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z za-. služkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Od-premljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.'
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-4148
TO CELEBRATE	WEEk!:



>
POSTUREPEDIC
MATTRESS
—the "miracle mattress" that helps relieve morning backache!
Nothing to Buy! No Strings Attachedl
COME IN...J"«« may be the lucky winner! Free drawing to be held (date). You need not be present to win!
FREE 30 NIGHT TRIAL
Prove	to yours).'lf. T(;st tlie
I'ostiirepedic in yiOiir owii home.' 11 not rom-pietely satislieil, the m.ittress i» returned and your money will be re(iinded iri full.
' f	During, ihii ti'tht, only!
Norwood Appliance & Furniture
6202 St. Glair Avenue
OPEN EVENINGS
John Susnik	EN 1-3634
značilna, ker kaže, s kakšnimi političnimi koncepcijami se še danes ukvarjajo nekateri ljudje v Nemčiji.
(Po "Slmmslcem poroč«alcu")
TISOČ BELIH MIŠI
V	Los Angelesu bodo znanstveniki poskušali na belih miših, če znani losangeleški "smog" povzroča raka na pljučih. Dotični "smog" je nekaka megla, ki leži nad mestom in ki menda nastaja iz plinov in iz dima raznih industrij, katerih je tam veliko. Znanstveniki bodo skušali pronajti, če bo umetno produciran "smog" v bivališčih belih miši povzročil raka na pljučih in če se bo to poznalo tudi na potomcih. Povprečna dolgost življenja miši je 30 mesecev.
V	svrho raziskovanja so namestili tisoč belih miši v prostoru, kjer bodo neprestano izpostavljene umetnemu "smogu." V drugem oddelku, kjer bo zrak čist, živi v svrho primerjave na-daljnih tisoč belih miši. Raziskovanja vodijo znanstveniki južnocalifornijske univerze. K tem raziskavam finančno nekaj prispeva tudi zvezna zdravstvena služba.
_—NEW ERA, glasilo ABZ
Smrt je kruta —
brez srca,
kar vzame —
več nazaj ne da . . .
Poslednji dnevi ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškemu odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda bla-dejno vpliva na žalujoče.
Naj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio
ALI KASLJATE?
Pri mag imamo iiborno idraTllc da vam ustavi kaielj in prelilad.
Ledi Mandel, PIi. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo RdL—KE 1-0034
KLAVIR
v PRAV DOBREM STANJU, SE PRODA POCENI.
Vpraša se na 5125 LUTHER AVE.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting s h o ,w e r s. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
DELO DOBIJO MOŠKI
INSPECTORS
Precision in floor inšpekcija; morajo biti zmožni Citanja mikrometrov in risb; plača od ure. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
978 E. 64 St.
SHIPPING DEPARTMENT ima nekaj del na razpolago za moške
Morajo biti zmožni pisati in Citati
angleščino.
Plača od ure. Stanovitna družba. Dobro plača z nadurnim delom. . Samo podnevi. Stalno.
KROMEX CORP. 880 E. 72 St.
Ford avtomobil 1949 1.
SE PRODA PO ZMERNI CENI. 4 vrata.
V dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite'po 3. uri popoldne. UT 1-6691
DEKLETA,
STARA 17 LET IN VEČ. DOBiJO DELO ZA ZAVIJANJE PAKETOV.
Zglasite se pri MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
NAPRODAJ
2 HIŠI NA ENI LOTI
6 sob in kopalnica spodaj, 1 spalnica zgoraj; fornez. Hiša zadaj ima 2 sobi s straniščem in prinaša $25 mesečno. Na 8219 Kosciuszko Ave. Cena $8,500. Pokličite UT 1-2339
6 SOBNA HIŠA
SE PRODA PO JAKO ZMERNI CENI.
Blizu E. 185 ceste. Pokličite IV 1.3069
IŠČE SE STANOVANJE
VETERAN, ŽENA
in dvoje mirnih deklic, nujno potrebujejo stanovanje s 4. ali 5 sobami. Na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-4641
Zakonca z odraslo hčerjo
iščeta stanovanje s 3 opremljenimi ali 4 do 5 neopremljenimi sobami; na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na HE 1-4053
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brodkpark Rd.
ARC WELDERS
2. ŠIFT
Incentivna plača za produkcijo takoj od začetka; dodatek za življenjske stroške; plačane počitnice in prazniki; prispevajoča skupinska zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
T APCO
Coit Rd. tovarna ima dela za
TOOL ROOM LEARNERS
FORGE SHOP HEATERS
MATERIAL HANDLERS
MACHINE REPAIRMEN
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
EXTERNAL GRINDERS
BENCH INSPECTORS
Morate biti pripravljena delati katerikoli šift. Dobre delovne razmere. Visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Uposljevalni urad odprt dnevo od 8. zj. do 5. pop.
V soboto in nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. Bus št. 36)
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
"... Potem je zmagalo Življenje
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje)
Nekega jutra mi je potožila nočna sestra, mlada, lepa dekle z belimi lici in rdečimi ustnicami, da se je Babniku sredi noči komaj iztrgala iz grabežljivih rok.
"K sestri prednici pojdite! Povejte ji vse, kakor se je zgodilo! Saj tudi semeniščnikom ni dovoljeno ..."	,
Obe nuni, jaz in nočna sestra, sva se razburjali nad Babnikovo nesramnostjo.
Minilo je nekaj dni, da nisem govorila s to sestro. Ko pa sva se srečali na samem, mi je povedala, da ji sestra prednica ni verjela. Rekla ji je, da se je vse to, kar ji je povedala o Babniku, 'zgodilo samo v njeni bolni, prenapeti domišljiji.
V samostanu je bilo torej dvoje pravic resnic. Nekaterim, ki so bili priljubljeni, je bilo marsikaj dovoljeno, pri drugih so obsojali že samo senco greha.
POLITIČNI PRVAK
Korošca nisem nikoli slišala niti na kakšnem političnem zborovanju, niti ne vem, da bi nam bil. kdaj pridigal. Že kmalu sem ga spoznala.
Bilo je kmalu potem, ko je prišla v naš samostan sestra Bogoslava.
Obiski potnikov, ki bi se pripeljali z avtomobilom v samostan, so bili redki. Zato ni bilo nič čudnega, če smo so ob taki priliki zgrnile na okna.
Tako, z limuzino, se je pripeljal tudi Korošec. V vežo našega samostana je stopil že stšfejši moški. Čeprav ni nosil talarja, sem po potezah spoznala, da je duhovnik.
Ni minilo dolgo — naproti sta mu prišli sestra Bogoslava in naša prednica. Prisrčno so si stisnili roke. Korošec in prednica sta se vneto razgovarjala. Vsi trije, s preoblečeno sestro Bogoslavo, so stopili na samostanske stopnice, nakar sta se dr. Korošec in sestra Bogoslava poslovila in sedla v avto.
Vprašala sem nune, kdo je ta moški, s katerim je odšla preoblečena sestra Bogoslava. Rekle so mi, da je to dr. Anton Korošec, za katerega sem vedela, da je duhovnik in prvak klerikalne stranke. Nune so mi tudi rekle, da se imata s sestro Bogoslavo rada. Vsakikrat ko utegne, se oglasi v samostanu, potem odpelje sestro Bogoslavo za nekaj dni na Bled.
In res, sestra Bogoslava se je kmalu vrnila, se spet preoblek-la v samostansko obleko in stregla bolnikom.
KLONILA SEM
Kolikim moškim sem stregla, na da bi se mi bilo zganilo srce! Bili sq vseh vrst, starejši, mladi, srednjih let, dobri, sebični, skromni, domišljavi ... V urah bolezni so se razgalili pred menoj. Stregla sem jim, a ves čas sem jih gledala z namišljene višine. Bili so ljudje, ki so se venomer, tudi ko so bili bolni, pehali za zemsko srečo, ne da bi vedeli za rajsko srečo. V teh naporih so se mi zdeli kakor mravlje, ki bi hotele premakniti in osvojiti bruno. V solzni dolini ne bodo nikoli dosegli sreče! Nikoli!
Takrat pač nisem slutila, kako kmalu bom tudi jaz zahre-penela prav po tej zemski sreči.
Gotovo ste ljubili. Ljubili prvikrat v življenju. Če pa se danes vprašate, zakaj ste se zaljubili, si ne veste odgovoriti. Ne, zakaj ste se zaljubili prav tisti dan, zakaj ne kdaj drugič, zakaj ne v kogar koli drugega.
Tako sem se zaljubila tudi jaz sama.
Nič posebnega ni bilo na njem. Človek, kakršnih sem srečala ob takrat kdo ve koliko. Imel je bolno nogo. Na ortopediji je ostal kake tri tedne. Malo časa, a dovolj in še preveč, da so se med nama spletle srčne vezi.
Že ob prvem srečanju sem čutila., da bom pred nekim čustvom, ki mi je bilo do tedaj neznano, klonila.
Bolno nogo sem mu morala dostikrat previjati. Vsakič, ko sem se odpravljala, da ga pre-vežem, sem čutila sladko vznemirjenost. Kadar koli sva se zazrla drug drugemu v oči, mi je začelo srce močneje biti. Zarde-vala sem. Rdečica mojih lic se je jasno odražala ob belini re-dovniškega klobuka.
Naj sem si še tako prizadevala v čast božjo ne hoditi k njemu, sem si vendar poiskala kak neodložljiv razlog, da sem pohitela k njemu. .
Oh, ki je čutil ob vsakem dotiku moje roke, kako sem mu predana, je izkoristil vsako priložnost, da bi me še bolj navezal nase. Nagovarjal Ше je, naj zapustim samostan, naj se predam ljubezni, ki naju je združila. Ko je nekoliko ozdravel, me je iskal v čajni kuhinji, v kopalnici, pred operacijsko sobo...
Mnogo huje kakor čez dan se mi je godilo ponoči. Neprestano sem videla njegove ljubeče oči, ki so se zazirale vame. Kolikokrat se je sklonil do mojega olp-raza, me poljubil na ustnice, na bleda senca, na obla ramena, na prsi . . . Kakor v omami sem se predajala temu, dotlej nepoznanemu čustvu.
Srahotno iznenada sem padla z namišljene samostanske višine. Znašla sem se med neštevil-nimi mravljami, ki sem pred kratkim gledala nanje še tako zviška. Moje hrepenenje je postalo na mah določeno. Želela sem si zemske sreče. Želela sem si biti ljubljena. Po človeško ljubljena. In sama sem ljubila. Ljubila nežno in strastno.
V vsakem živcu in v vsakem vlaknu svojega telesa sem čutila sladkost strasti, ki me je zajela kakor požar.
Toda moje hrepenenje, ki se je v nekaj dneh in nočeh strahotno razraslo, se je neprestano drobilo med mlinskima kamnoma katoliške morale. Vsakikrat, ko sem se iz omame streznila, sem začutila pričujočnost Jezusa, njega, ki bi mi bil moral biti vse na svetu. Mučil me je občutek nezvestobe do najvišjega.
Koliko solz sem pretočila v blazino na samostanski postelji! Koliko strašnega trpljenja mi je prizadejala ta neizživeta ljubezen !
SKRIVNOST
Nekaj dni, preden je odšel iz bolnišnice, je še hodil. Čeprav ni veroval, je prišel v našo kapelo. Med mašo sem morala naglas brati iz molitvenika.
Sedel je za nami, sestrami, v prazno klop. Takoj sem ga začutila. Malce sem se obrnila in ga prepoznala. Brati nisem mogla več. Zmedena sem prosila sosednjo sestro, naj bere dalje. Izročila sem ji molitvenik. Sosednja nuna je povzela besedo. Prekrižala sem roke in sklonila glavo.
Prednica je takoj zapazila mojo zadrego. Po maši me je poklicala k sebi. Spraševala me je, zakaj nisem molila do konca ma še. Toda tokrat se nisem izdala
Bolnik, ki sem ga ljubila z žarom mladega srca, je prišel še nekajkrat, da sem mu previla nogo. S kakšnim nemirom sem pričakovala njegovega prihoda! Zdelo se mi je, kakor da živim samo za to, da ga bom spet videla. Bala sem se, kdaj bo noga čisto ozdravela, bala sem se torej tistega časa, ko bi se morala dokončno odločiti: ali zanj ali za boga.
PREPOVEDAN SAD
Medicinci so prakticirali v naši bolnišnici. Kdo ve, koliko ljubezni se je spletlo med nunami in njimi.
Red je na vsakem koraku preganjal posvetno ljubezen. Najsvetejša človeška čustva so zasipali z ognjem ip žveplom. Posebno pa so grmeli proti ravnali. Trdili so, da je vsaka taka mati detomorilka. Da je prav, če trpi.
Lahko si torej mislite, kako mi je bilo pri srcu, ko sem izvedela, da se je neka mlada nuna zaljubila v nekega medicinca, da je z njim zanosila, nakar jo je red poslal v Beograd, kjer je v tujem svetu splavila prepovedan sad. Red je žrtvoval otroka, samo da ne bi trpel njegov ugled.
Vse to se je dogajalo v času moje ljubezni. Kar otrdela sem, če sem si mislila, da bi se tudi meni lahko kaj takega pripetilo.
RAZKRITA SKRIVNOST , Zgodilo se je takole.
On, ki sem mu posvetila prvo ljubezen, je govoril, nič hudega sluteč, o meni moji sestrični, ki je živela v Mariboru. Ta sestrič-na je v strahu zame opozorila red na ljubezen, ki se je spletla med nama. Skrivnost je bila razkrita.
Zašliševala me je prednica. Povedala sem ji vse po pravici, kar se je zgodilo. Govorila sem ji o tem, da je bila to moja prva ljubezen. Priznala sem ji, da mi je nekaj časa več pomenil kakor Jezus.
Prednici pa to moje priznanje ni bilo dovolj. Hotela je podrobnosti najine ljubezni.
Kri mi je udarila v glavo.
"Sestra prednica, povedala sem vam vse sama . . ."
"In če je bilo še kaj, česar mi niste razkrili? Razkrijte se, razgalite se pred menoj, ki sem božja namestnica . . . Bog vam bo prej odpustil . . ."
Moj ponos, ki mi ga je učvrstila čista ljubezen, je bil globoko ranjen.
"Ničesar vam nimam več povedati . .."
"Še drago vas bo stala ta trma, sestrica!"
"Govorila je z neprikrito škodoželjnostjo. *
PRIJATELJ Na kirurškem oddelku, kjer sem bila takrat v službi, se je zdravil starejši župnik, ki je imel svojo župnijo na Gorenjskem.
Bil je dušni pastir in kmetovalec. Pri delu se je zvrnil z voza, si spahnil sklep iz rame in si nalomil ključnico. Trpel je velike bolečine. Čeprav je bil duhovnik, ni prenašal bolečin prav nič potrpežljivo. Kar naprej je stokal in vzdihoval. Sestre, ki smo mu stregle, smo se ga kot nepotrpežljivega bolnika bale. Posebno hudo je bilo za nas, če smo mu stregle ponoči. Zvonil in klical nas je kar naprej. Morale smo mu dajati zdravila proti bolečinam, ga v postelji obračati, popravljati mu blazino.
Meni pa je bilo neke noči dovolj njegovega sitnarjenja. Ko me je spet poklical, sem vstala, odšla k njegovi postelji in mu rekla: "Vzemite rožni venec in molite, pa bodo minile bolečine in dolgčas! Le zakaj bi morali prav vi, ki ste župnik, toliko sitnariti!"
Župniku, ki je bil vajen trdega življenja, so bile moje besede všeč.
"Glej jo, glej, govorite, kakor da bi drva sekali!"
Od takrat naprej ni več toliko zvonil in tudi sitnaril ni. Name pa se je jel vedno bolj navezovati.
(Dalje prihodnjič)
špekulacije bivšega kralja Aleksandra
Arhivi stare Jugoslavije hranijo marsikatero zanimivost. V njih so tudi podatki o bogastvu bivšega kralja Aleksandra Ka-radjordjeviča. Popis njegovih premičnin in nepremičnin obsega 32 tipkanih strani. Aleksander je imel dvorce, stavbišča, vile, gozdove, rudnike, vinograde, lovišča, (delnice in 'obveznice v vrednosti več sto milijonov. Težko je bilo po njegovi smrti popisati bogastvo, iztisnjeno iz žuljev jugoslovanskih narodov. Seznam njegovega premoženja, sestavljen leta 1938 pri okrajnem sodišču v Beogradu obsega 53 posestev. V Beogradu je imel Aleksander krasen dvorec, 13 hiš in druge nepremičnine. V Zagrebu je imel velike parcele, v Sarajevu hiše in stavbišče, v Dubrovniku dvorec, v Topoli in na Oplencu vile, dvorce, skladišča, vinograde in celo ceste, v Demir Kapiji velikansko posestvo, vinske kleti, vinograde, na Bel ju posestvo, lovski dvorec v Han Pijesku, posestvo v Kranjski gori, več lovišč itd.
Stara Jugoslavija je bila znana po svetu s svojimi aferami. Javnost o njih ni dosti vedela. Največje so šle na kraljev račun. Samo v aferi z orientalskimi železnicami je bila država oškodovana za 300 milijonov. Stara Jugoslavija je kupovala delnice otomanskih železnic po cenah, ki so znašale od četrtine do petine njihove dejanske vrednosti. Ko so bile delnice v rokah skupine, za katero je stal Aleksander, so se začela pogajanja z beograjsko vlado, ki je kupila delnice za 300 miliionov francoskih frankov, medtem ko je plačal kralj zanje samo" kakih 60 milijonov. Jugoslavija je kupila železnice, ki so bile že tako njene. Kupila ie celo del, ki ie pripadel železniškemu omrežju Grčiie. Država ie imela pri tem.veliko zgubo, krali in njegovi, pomagači pa so "zaslužili" 240 milijonov franco-
skih frankov. Ob aferi z orientalskimi železnicami je naložil Aleksander v pariških bankah nad 100 milijonov francoskih frankov. Ko je prišla ta afera na dan, so v Beogradu uradno trdili, da je bilo vse to storjeno, da bi se "zboljšali" zavezniški odnosi s Francijo.
Beograjska občina je posamezne dele mesta izločila iz gradbenega področja in objavljala, da zidanje na njih ni dovoljeno. To se je večkrat zgodilo po Aleksandrovem naročilu. Takšna zemljišča so bila zelo poceni. Kralj jih je pokupil, potem pa pritisnil na občino, da je svoj sklep spremenila in dovolila na njih zidanje hiš. Cene so seveda takoj silno poskočila in tako je kralj tudi pri tem "zaslužil" težke milijone. Pri zamenjavi dinarja za frank al pari je zaslužil na leto kakih 35 milijonov. To je bil "dodatek" k njegovi civilni listi, ki je znašala na leto 25 milijonov din. Po zakonu iz leta 1928 kralj ni plačeval od svojih premičnin davkov. Ta zakon pa so razširili tudi na njegova podjetja v Topoli in Demir Kapiji. Uprava dvora je kupovala velikanske količine živil, ki so bile onroščene trošarine, čeprav so jih pozneje preprodajah. Tudi od sladkorja je imel Aleksander milijonske dohodke.
Posebno poglavje so bile obveznice vojne škode, ki so bile večidel v rokah revnejših ljudi, ker so bogati dobili vojno odškodnino v reparacijah. Ljudje so sčasoma izgubili zaupanje v te obveznice in jih prodajali po smešno nizkih cenah. Njihova vrednost je še bolj padla, ko je takratni finančni minister Stoia-dinovič izjavil, da država ne bo mogla Hudem iz?)lačevati vojne škode. Ljudje so jih prodaiali za desetinko nominalne vrednosti. Ko so jih večinoma prodali, pa je prišla izjava, da je niihovo izplačilo zaeotovlieno. Tedaj je začela kraljeva blagaina obveznice vojne škode prodaiati. Pri tem je Aleksander s svojimi po-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
magači "zaslužil" 600 milijonov.
To pa je seveda le drobec Aleksandrovih špekulacij in finančnih transakcij, ki bi jih lahko našteli še celo vrsto. Tu je omenjenih le nekaj javnosti najbolj znanih.
(Po *'Liublian$lcem dnevniku")
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imei. določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod tamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Chicago, Ш
REAL ESTATE FOR SALE
Good Chance to b^ild Cape Cod or Ranch Type HOMES. 2 lots each 60x296. Excellent location. Come out and see for yourself.
Call Glen Ellyn 2224
DOMESTIC HELP
Nice Catholic Rectory needs GOOD COOK and a Second Girl.
3318 Clarence — feerwyn GUnderson 4-4637
Home for the Aged needs 1 KITCHEN HELPER and 1 WAITRESS to work in home. Stay. Congenial surroundings. Call Supt. — Midway 3-6483 5445 Ingleside
Business Couple needs COMPETENT WOMAN to care for children. One who will appreciate good home. Room, board, small salary. D.P. welcome.
Fillmore 4-7833
Nice Home, couple, 1 child, wants COMPETENT WOMAN. General housework. Stay. Own room. TV.
EAstgate 7-2659
BMKAT10N MOLDS OUR РиПШБ
BrrriR SCHOOLS BUttO A STRCmCER AMERICA
Društveni koledar
JUNIJA 28. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 3 SNPJ na farmi SNPJ-
JULIJA
12. juilja, nedelja^Piknik štva Združeni bratje št. SNPJ na farmi SNPJ-
DECEMBRA 6. decembra, nedelja—Konce zbora Slovan v Ameriško goslovanskem centru, Richer Ave.
CHICAGO. ILL. FOR BEST
RESULTS m
ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANT^
GOOD POSITION FOR RESID®^ IN OUR neighborhood Immediate openings tot
TYPIST GENERAL OFFICE WORKER
Alert beginner acceptable-5 day week.
See Mr. Larry Day
VALENTINE & CO.
1500 south western AVt-
Linen room m.
SEAMSTRESS
perienco. 8 to 4:30 ance benefits. Buena Park 4145 Broa'
See housekeeper or ma"'
Hotel-dwa^'
BUSINESS OPPOR'
Good Chance to LUNCHROOM.
buy
Business
rants 4 adults. 6 rooms
liViB
du®
quarters. $125 month. SeUiw^ to illness. See to appreciate- j
Call VAnderbilt.^-"
GAS STATION and Garage ■ machine, hoist greasing Good location ort state hi#
For appointment cfall
Elmhurst 4245 or
IT

CORSET SHOP
District. Established 14
South
fix-
Good going business; rnoder j,ie tures. Well stocked.	-»еП
rent. Good lease. Must d® to appreciate a real value for'immediate sale due to 2337 E. 7 HYde Park
delicatessen?.
GROCERY -	.{ice-
Forced to sell. Will
'' id-
tyf\
Established more than Well located on southwest Call owner.
Good Chance to buy GAS , ^p.
TION. Selling, partners jni
profit last
FOrest 9'
Must sell for stock and ment. Net $10,000.
Л 12?
HEmlock	,
.862®
GROCERY section in active er shop. Northwest Austm tory. Rental, $37.50 per Best offer.
COlumbus ^ jfl. from 8 a. m. to
Ooa't gomNe wMh thf oddf art ogoW
HELP WANTED MALE
ALARM INVESTIGATORS
20 - 40 YEARS OF AGE MUST BE AT LEAST 5 FEET 10 INCHES TALL AND PASS PHYSICAL EXAMINATION ^	HOURS; 1 A. M. TO 9 A. M.	цјј
MUST HAVE CITIZENS' PAPER AND SPEAK ENGL1» 40 HOUR \уЕЕК — $1.28 PER HOUR TO START GRADUAL REGULAR INCREASES
Apply Room 426 4753 Brocid'^''^
HELP WANTED MALE AND FEMALE
JUNIOR SECRETARY — Salary Open
Regional Sales Manager of nationally known organizatio^.gjjreS-alert, intelligent young woman who likes work with s^ps ј^оП" Light dictation. Permanent position. Pleasant surroundme • genial co-woi;kers. Air-conditioned office. — 5 day Excellent employee benefits program.
CASHIER — Good Salary	ggies
Immediate opening for alert dependable young man, 25-35, дцсе-branch of National firm. Permanent with good chance ioT a ment. Air-conditioned office. .— 5 day week. Excellent employee benefits program.
eds
ANHEUSER BUSCH, INC.
2367 LOGAN BLVD.
BHunsw:
ick
8-30®°