t LE UKUP 1 I UBOGA 1 GMAJNA ♦ I SLOVENSKI SVET U BOJ JUNAŠKA KRI! Za Edinost, Pravice in Svobodo WASHINGTON, D. C. MAY 17, 1917 ZAKAJ SE ODL AŠATE Sedanja svetovna vojna se bliža svojem« koncu. Vse se pripravlja za poslednjo odločilno borbo, v kateri bode zmagala pravičnost in svo¬ boda. V dosedanji strašni borbi je junaška Srbija dala in žrtvovala vse in tudi sedaj pošilja svoje poslednje moči v boj. Tega ne dela samo za svoje lastno osvobojenje, temveč istotako tudi za osvoboje- nje vseh slovensko-hrvatsko-srbskih krajev. Za to poslednji odločilno borbo se pripravljajo vsi napredni narodi, da konečno zmaga pravica nad krivico, kateri hočejo žrtvo¬ vati vse, da konečno vržejo s prestola tiranijo in dosežejo svobodo. Svesti so si, da brez truda ne more biti vspeha, da brez trpljenja ni napredka, da se rešitev ne doseže brez žrtev. Tudi mi Slovenci v Ameriki, ki smo pobegnili izpod avstro-mad- žarskega jarma, se moramo pripraviti za to borbo, ako se hočemo izka- zati vredne, da se povrnemo kedaj v svoje osvobojene domove. Naše matere in žene in otroci nas kličejo, da jim utešimo solze in rešimo kruteka avstroogrskega jarma; zove nas naša dolžnost in čast, pa tudi naše življenje. Mi vsi bi se radi vrnili v naše krasne, ali doslej vedno tlačene in suženjske slovenske kraje, v katerih si, bodemo svobodni osnovali lepše in boljše življenje, . kakoršno smj imeli prej in kakor- šno imamo tudi sedaj v tujem svetu. Ali treba je, da se tudi mi pri¬ pravimo, da tudi mi doprinesemo svoj del žrtev za osvoboditev na¬ še domovine. Na noge, rojaki, in na pomoč! Dosedaj ste se mučili in ubijali v tujem svetu, da prihranite nekoliko denarja in pomorete svojcem, katere so Nemci, Madžari in njihove sluge izkoriščevali in osiroteli. Danes jim ne morete niti s tem Več pomagati: vaš denar jih ne more doseči, toda tudi, ako bi ga dobili v roke, bi si ne mogli kupiti hrane za denar, dokler ne dosežejo svobode. Danes morete rešiti svoje drage samo na ta način, da jim pomagate, da se osvobode tujega jarma. Kaj toraj še odlašate? Ako ste mogli dosedaj stradati in pola¬ goma giniti v težkem delu, zakaj ne bi skrajšali vseh svojih in svojih dragih mnk in trpljenja z eno samo veliko žrtvijo, ki bo prinesla sre¬ čo in svobodo vsem? Kako dolgo hočete''še iz zapečka gledati, kako ginejo milijoni podanikov tujih narodov, da prinesejo srečo in svobodo tudi naši in vaši zemlji? Kako dolgo hočete še mimo gledati, kako preliva pripro- sti srbski seljak svojo kri v borbi, katero vodi tudi za naše osvoboj?-. Pomislite na to, da se bo tudi sedanja svetovna vojna enkrat za¬ ključila in da bodete zahrepeneli po svojem domu; toda.zakaj pa se ne vprašate: kako bodemo stopili pred svetlo lice onih, ki so dali in žrtvovali vse, medtem ko nismo mi doprinesli in žrtvovali ničesar; kako bodemo mogli zahtevati zase del sreče in svobodo, za katero ni¬ smo storili ničesar? Spomnite se svojih bratov in prijateljev, katere so poslali Av- stro-Madžari v človeško klavnico, da se bore proti svobodi in za rob- stvo. Vstanite in maščujte jih. Spomnite se tudi svojih bratov in pri¬ jateljev, ki so pobegnili iz avstrijskih vrst v srbske in ruske vrste, da jim dokažejo, da so jim bratje, ne pa krvniki. Spomenite se svo- ' jih bratov in prijateljev, ki so bili v srbskem in ruskem ujetništvu, ki pa so sedaj prostovoljno zopet zgrabili puške, da si napravijo sami pot dosvojih zasužnjenih domov. Spomnite se svojih bratov in prija¬ teljev, ki se podajajo sedaj z vseh strani v poslednjo odločilno bor¬ bo. Spominjajte pe vsega toga in se požurite tudi sami, da ne pridete prepozno. Gotovo ne bodete in nočete dopustiti, da bi prišli osvoboditelji vaše domovine in dragih brez vas v vaše kraje, da bi vas vaši svojci zaman pričakovali med njimi. Gotovo tudi vas vleče srce in kri, da ponesete svobodo svojcem v zarobljeni domovini, da ji pomorete s svojimi brati vred do boljše bodočnosti. Tudi vi ste kri naših slavnih prednikov, ki so se v junaških bojih borili proti neštevilmm sovraž¬ nikom našega naroda za svoje pravice in svobodo. Tudi vi ste bratje onih tisočerih prostovoljcev, ki se zbirajo v Rusiji m Srbiji, da z oro¬ žjem v roki pribore svobodo svoji domovini. Ali hočete tedaj samo vi še nadalje čakati in ne ganiti s prstom, da pomorete drugim za svo¬ jo lastno svobodo ? . v . V srcu vsakega zavedenga Slovenca gotovo tli iskrena zelja, po¬ magati svoji zatirani, tlačeni domovini in svojemu zasužnjenemu na¬ rodu. Zavedali so sc rojaki pač svoje dolžnosti napram svoji domovi¬ ni, samo da niso vedeli, kako bi jo mogli izpolniti, da bi tudi oni do¬ prinesli svoj del žrtev. Čakali so, da jih kedo pouči o tem m da jim pokaže tudi pot in načine, kako morejo najlažje in najbolje izpolniti svojo narodno dolžnost. * , . ’ Sedaj so odprte te poti. Jugoslovanski Odbor v Londonu, k, de- luje v težkih časih v imenu našega naroda iz AvslroJJgrsken. svobo; do in edinstvo naroda in domovine, je nedavno ega P° . vence, Hrvate in Srbe od 18. do 45. leta, da se prijavijo kot pr^o- voljci v vojaško službo, da se pridružijo vrstam os ^°J 0 ^ V ^ 1 ® " rb vojske, ki naj postane, s priklopi j en jem vseh svobodnih Jugoslova¬ nov, skupna srbska, hrvatska in slovenska vojska. Srbska vlada se je obvezala da bo skrbela za vsakega prostovoljca in njegovo družino na ta način, da bo dala vsakemu po pet he^arov dobre Z e^m- plačno na razpolago +n onim, ki so sposo m, pre . slučaju da ga zadene v vojni nesreča, bo na isti način skrbljeno tudi njegovo TrZo. >'o dogovoru med srbsko ^ m vdadozavezn, kov dobi vsak pros*r 'djec prosto vožnjo in pre r ’ stanuje, pa do kU amembe. Prostovoljcem je ^pr^o^od^ da si sami izberev kje hočejo služiti, ali v amenski armad^ ah pa med svoje brateč stari domovini, kamor bodo lahko odpotovali ta¬ koj in brez vseh stroškov. .. da smo Sedaj je prišel čas -la se tudi mi pokažemo z; dejanjem, + da smo Prijatelji svobode in r v pogibelji, sramote, robstva, stradanja in poniževanja? Ali naj še na¬ dalje užnvamo v tej svobodni zemlji vse ugodnosti, katerim so se svo¬ bodni ljudje odrekli, da se žrtvujejo tudi za nas? Ali naj pričakuje¬ mo pomoči in zaščite od Jugoslovanskega Odbora, ako ne bomo v ničemur pomagali in podpirali borbo, katero vodi za nas in naše svoj¬ ce? Kako morete nživati tu svobodo, za katero se bore oni, kateri jo dovoljujejo, medtem ko se nočete boriti za svobodo vsfeh nas in naših bratov? To bi bilo nesramno in brezdušno. Kedor je zaveden Slovenec, Hrvat, Srb, ne bo odlašal niti trenutka več, temveč se bo kot človek junak takoj odločil, da pomaga tudi on, priboriti svobodo svojemu narodu. Kedor višje ceni sebe, kakor sv.oje rodne brate, nima pravice, pričakovati od njih pomoči, in kedor danes ne pomaga v poslednji borbi proti sovražnikom našega naroda in one zemlje, katere gosto¬ ljubnost uživa, ta pomaga s tem sovražnikom in je sovražnik svojega lastnega naroda in Amerike. Poslednji čas je sedaj, zadnja prilika, da se mi vsi pokažemo osvoboditelje domovine. Naša bedna dbmovina mora prenačati sedaj neznosno gorje, ali pozdravila nas bo jutri kot svoje osvoboditelje. Spominjajte se, da je sedaj prilika in čas, da pre¬ ženete s svojih domov tujce in svoje sovražnike, vi sami, in ne tujci, da pridete vi prvi na svoje domove, kjer vas bodo blagoslavljali star¬ ci, žene in otroci. Spomnite se svoje dolžnosti in ne odlašajte dalje, da vas ne zadene njihova težka kletev in da vam ne bodo rekli: mogli so nam pomagati, pa nam niso. Spomnite se, da bodete proslavljam kot osvoboditelji, da b.ode vaše ime Čaščeno in da hode vaš spomin večen. Vzdignite se, da maščujete mrtve in da zadolžite žive, da bodete srečni v zavesti, da ste storili vse, kar vam je bilo mogoče, da rešite svojo domovino in svojce težkega jarma pod tujim gospodstvom. Vzdignite se, da pomagate braniti, pravice in svobodo svoje nove do¬ movine, da pomagate osvoboditi svojo staro domovino in da vnidete v njo kot osvoboditelji. krači je in svobode. Ko pa se bo to zgodilo, ne bo ničesar več ostalo' od Avstrije. Razženite policijo in strmoglavite dinastijo — in Avstrije bo več, ostal pa bo mir narodov, katerih vsaki stremi po svobodi, za katero so tudi zreli: Nemqi bodo šli v Nemčijo, Čeho-Slovaki bodo osnovali svojo lastno državo, Poljaki bodo ujedinjeni v Poljski, Ru- muni v Rumuniji, Rusini v Rusiji, Italjjani v Italiji, Madžari bodo samisvoji, Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi, pa bodo ustvarili skupno s Srbi iz Srbije in Črnegore svojo lastno državo. V Avstriji bo toraj mogoča samo ona revolucija, ki bo omogočila narodom tako svobodo ujedinjenja, to je taka revolucija, po kateri bo konec Avstro-Ogrske. Vsako ščitenje in varovanje današnje Av¬ strije in oziranje na njeno licemerstvo znači toraj branjenje korumpi- ranega,- reakcijonamega in terorističnega sistema. Vsak separatni mir z Avstrijo in njen izstop iz nemške zveze bi značil samo okrepi¬ tev tega sistema in te dinastije. Vse to pa nikakor ne more biti cilj demokratske Amerike, ki je po svojem predsedniku izjavila, da se bori za pravice svoje in pravice človeštva, da morajo po tej vojni za- dobiti vsi narodi svoje pravice in svobodo, kar velja zlasti za avstrij¬ ske narode. KAJ JE NASA DOLŽNOST KAJ ZNAGI SEPARATEN MIR Z AVSTRIJO Praznih besedi je bilo dovolj, treba je doseže, svoboda. V.zadnjem času se mnogo govori o tem, da se hoče Avstrija od- jSfcceduti upniškemu vplivu ter skleniti separaten , ker ••-.e je naveli¬ čatabitizrtev' in/ orodje Nemčije. Osvoboditi se hoče zlorabljanja od strani Nemčije, ki jo je posili pognala v vojno, ter tako zopet sto¬ piti v krog naprednih držav. Ne oziraje se na razmere med Avstrijo' in Ameriko, hočemo povdariti sledeče: Vojno Nemčije je odobraval skoro celi narod, dokler je bilo videti, da jo bo Nemčija dobila, ker je Nemčija (z izjemo Alzacije, Poznanjske in Šlezije) enotna narod¬ na država, ki je stavljala vsem slojem svoje svetovno stališče za vzgled velikih koristi. Vojna Avstro-Ogrske pa je bila usiljena na najbrutalnejši način večini narodov, ki niso videli in ki tudi ne bi imeli nikakih posebnih koristi od tega, da zagospoduje Avstro-Ogrska na Balkanu, ker je ta vojna samo vojna ene dinastije, ene vojne klike, vojna maščevanja brutalne skupine proti mali Srbiji, katero so hoteli uničiti, ne.toliko kot nevarno državo, temveč kot nevaren in učinko¬ vit vzgled najbolj dovršene evropske demokracije. Vojna Avstro- Ogrske je mogla donesti kake koristi samo vladajočim fevdalnim raz¬ redom, dveh nasilno gospodujočih narodnih manjšin: nemške v Av¬ striji in madžarske na Ogrskem. (V Avstriji je 9.950.000 Nemcev proti 18.000.000 Nenemcem.) Vojna-Avstro-Ogrske je bila preventivna, vojna za ohranitev sta¬ rega fevdalnega sistema nasilja nad nenemškimi in nemadžarskimi narodi, Čehi, (6.436.000), Poljaki, (4.967.000), Rusini, (3.519.000), Italijani, (798.000), Rumuni (3,225.000), Slovaki (2.040.000), naj¬ bolj pa nad Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi, (7.010.270), katere so soeijal.no, gospodasko in politično tlačili in izkdriščevali nemški in madžarski plemiči in dvomi protežiranci. Dokaz temu je, da je Avstrija napovedala in započela vojno ter da se še danes bojuje, ne da bi bil vprašan in sklican parlament, medtem ko so deželni zbori povečini razpuščeni, narodni poslanci pa v velikem številu aretirani, ogrski parlament pa je bil po izbornem nasilju, kakoršnega si svo¬ bodna Amerika niti predstavljati ne more, ves v rokah ogrskega mi¬ nistrskega predsednika grofa Tisze^ ki je splošno označen kot glavni započetnik vojne dogovorjen z Nemčijo. Ščititi in pardonirati Avstro-Ogrsko bi toraj značilo, ščititi ti¬ ranijo aristokratskega razreda, ščititi eno najbolj korumpiranih admi¬ nistracij in eno najbolj nazadnjaških srednjeveških dinastij proti o- gromnim masam raznih narodov, katerih vsaki želi biti samostojen in svoboden in katere drži skupaj edinole v podlosti in zatiranju per¬ fektna vojaško-polieijska administracija. Dinastija Habsburgov je obdržala vse znake reakcijonarnih di¬ nastij srednjega veka; ona je v prejšnjih in poslednjih desetletjih svoje najsveeanejšc prisege na Ustavo in najsveeanejše obljube, da bo čuvala pravice narodov, najpodlejše prelomila (vzgled da to je političr na zgodovina Čehov, Poljakov, Hrvatov, Srbov in tudi Madžarov,) t sedaj, kakor doslej, kazati za nedolžno jagnje in neprostovoljno žrtev prusijanizma. Svet je danes oglušen po vpitju na Nemuijo, vsled česar ne sliši krika milijonov žrtev Avstrije. Svetu ni požnan niti stoti del strahot, katere je Avstrija pred vojno in tekom vojne izvrševala nad svojimi narodi in lastnimi podaniki. Svet misli, da je Avstrija narod, medtem ko je ona samo dvorska administracij^, in vsled tega se svet ne u^ire, ko Avstrija prosi in zahteva, da se njeni deli ne odtrgajo od nje. Av¬ strija se v resnici ne sme raztrgati, ker se ne more: ona je sistem ne¬ pravičnosti, katerega je treba zamenjati s sistemom pravičnosti, demo Vzajemnost Jugoslovanov Odkar so se naselili Jugoslovani v krajih, v katerih prebivajo še sedaj, pa dc danes so se morali boriti s svojimi sosedi, ki so jim bili sovražni. Ti sovražni sosedje so bili vedno isti in so ostali do danes, lodaj več nego tisoč let. Jugoslovani imamo že od nekdaj štiri glavne sovražnike: Nemce, Madžare, Turke in Italijane. Vsi ti sovražniki so smatrali Jugoslo^ vane kot eno samo narodno maso in so po tem tudi postopali z njimi, Kadar so bili Jugoslovani složni med seboj, bili v svojem boju in upi¬ ranju proti tem soražnikom vspešni, medtem ko so zapadli suenj- štvu, ko so bili nesložni med seboj in ko so»nasedli spletkam nasprot¬ nikov, ki so se trudili, da bi jih razdružili. Ko so dospeli Jugoslovani v svoje sedanje kraje, SQ' bili poznarti samo pod skupnim im no m Slovani. To je bil močan in ponosen narod ~ ki je « 0 i. ki no4 US svoiik ustev, toda tedaj jih je nekaj vleklo k tlom a neodoljivo silo pZ-, so na tla puško s svetlimi bajoneti, se pripoenili ' Položil, zemljo. poljubili sveto Tedaj pa se je zgodilo, da je vzel polkovnik pest prsti in si jo pritisnil na prsi kakor svet spomin, kakor nekaj, kar bi rad imel vedno pri sebi; tako, v boju, kakor v grobu. In.tudi vojaki so stisnili v pest prst ter storili, kakor polkovnik. V tem hipu se je nekaj pripetilo, kar so videli vsi. Neki vojak je pozabil', kaj je in kakšno spoštovanje je dolžan svojemu polkovni¬ ku. Govoriti ne bi smel v vrsti, posebno se še ne bi smel obrniti, ko je govoril, naravnost do polkovnika. Toda on je stopil naprej in za¬ klical, držeč prst v roki: “Gospod polkovnik, sedaj lahko umrem!” Tedaj je štiritisoc vojakov, ki so tvorili polk, stopilo naprej ih zaklicalo: Lakota v Evrop; nemu agrikulturnem odseb U( l jasno z ozirom na strašne raž mer v Evropi, priobčujemo glavne nj e gove podatke. Profesor Taylor se je izrazil, je Nemčija, Avstrija, Francij^ Italija na robu splošne lakote. y Nemčiji se je mudil več kot ^ leta, tako da je mogel natanč no proučiti ves položaj, in istotako ^ je mudil dalje časa tudi na coskem in Angleškem, tako da j e njegovo poročilo popolnoma zanes. ljivo in verodostojno. Med drugim se je Taylor izrazji - ; V Evropi ni skoro nobene hrane več, in tudi naši zavezniki niso v tem oziru dlosti na boljšem od osrednjih vlasti. Vse prebivalstvo v Europi dobiva le toliko hrane da ne umrje gladu, in posledica tega je, da vedno bolj hira. To Stradanje je tako težko in splošno, da bode vzelo najmanj dve leti predno se bode prebivalstvo po vojni zopet opofnoglo od strada- nja. Sam sem poskusil živeti ob odmerjeni dnevni, toda vzdržati [nisem mogel dolgo. Ako bi hoteli sedaj izboljšati po- loža j, bi potrebovali dve taki le- tini, kakoršno je imela, Amerika [leta 1915. Evropa je v taki stiski hrano, da bi komaj zadostovalo, ako bi sproti vse, kar pridela Ame¬ rika. Armacje imajo mnogo vež živil, kakor civilisti, toda tudi njim so žmanjšali dnevni odmerek hm- rie na najnižjo mero, s katero je vojak v zakopih v stanu, vzdržati pri moči. Bogati sloji in kmetje še nišo tako na slabem, kajti a denar se še vedno dobi potrebni živež, ker kmetje skrivajo svoje pridelke kljub vsem strogim o dredbam vlade. Strašen pa je po¬ ložaj delavcev v velikih industrij* škili mestih. Samo v Nemčiji je 24 milijonov delavcev, ki ne morejo zmagovati visokih cen življenjski potrebščin, vsled česar morajo stradati in počasi giniti lakote. Delavci ne morejo dobiti kruha in tudi vlada jim ga ne more pre¬ skrbeti. Daši zapleni vlada polo¬ vico vsega pridelka žita, medtem ko pusti drugo polovico kmetoval¬ cem, da morejo z njo razpolagati, da jo morejo sami porabiti ali pro¬ dati, vendar to še daleko ne zado¬ stuje za velikanske potrebe. Ker so določene maksimalne cene žitu, po katerih sme kmet prodati svoje žito, primeroma zelo nizke, pora¬ bijo kmetje žito raje za pico pe¬ rutnine, kajti za to ni maksimalne cene, in bogatini radi plačajo » pitano gos od 50 od 70 dolarjev. To je kratek posnetek Taylo- rjevega poročila, iz katerega »e jasno razvidi, da evropsko prebi¬ valstvo strašno strada. Da se pi*" preči v Ameriki pomanjkanje lite in kruha, je profesor Taylor pri' poročal agrikulturnemu odseku, d* naj določi vlada mešano moko te kruh, tako da bo prihranila B* pšenici. Za kruh naj bi se porabi' 0 80 odstotkov pšenice, kateri bi se primešalo deset odstotkov koruzne in dest odstotkov ržene moke. K* Pf - in bi se znatno pomno# 8 “Moj polkovnik, moj polkovnik, sedai lahl™ - Bdi so to mladi in stari vojaki; vsi sl jSH I?* Umr j em o!” govorili, da radi dajo svoje Životi > toda vsi Srb je zaključil svoip _\ . ' )0 ln nar od. zaključil svoje pripovedovanTeV \ am ta prizor, da sem Vam Dokazal be fedami : “ 0p i sal „ ._ ..vKuarai: V Opisal sem , am un prizor, aa sem Vam pokazal, da moremo biti mi Srbi še enkrat premagani, toda izginili ne bomo kot narod:” Povedal mi je tudi, da je njegov sin, sedaj rezervni častnik, v mirnem času pa vseučiliški profesor, napisal študijo o Bjernsonu. Te¬ daj sem se spomnil nekega pesnikovega verza in vskliknil sem -. “Ako hočeš povzdigniti življenje, umri ta to. “Kršanstvo je zadobilo življenje po'krvi. ki je bila prelita po kr¬ stu, domovina ga - prijemlje po krvi njenih junakov. “Preporod se vrši edino skozi smrt!” S takimi mislimi se je srbski narod boril iivljehje, boril se in boril skozi POZIV! Podružnica Slov. Nar. Zveze T Clevelandu, (Slov. Liga) P ozivlj * vse članstvo na izvanredno sejo sredo dne 23. t. m. v John Grdi«°- vt dvorani, kakor tudi zave*>° Slovence in Slovenke k vstop« f to narodno organizacije?. k*tete delovanje je v ponos vsakem« ** doljubu, kot buditeliica naroda B 03ilka svobode. Vekoslav ADAMIČ, preda Mihael LAH. 1 poraze do koneči ečkrat, boril s Polkovnik H. Angeli. ‘Srbski v