BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
FEBRUAR 1977	28. FEBRUARJA 1977	LETO: XI., ST.: 2 (81)
------------------ \/
PAVLA TOJAGIĆ, odbojka ženske
Ob Pionirjevi ženski odbojki se kot nehote, vsilijo pred oči prizori z mnogih tekem, ki so jih odbojkarice odigrale. To so podobe, sestavljene iz mnogih, naravnost blestečih delov tekem, pa tudi mnogih prizorov, v katerih so naša dekleta popolnoma odpovedovala. Vedno pa so igrale do kraja požrtvovalno in predano. Najboljše nasprotne ekipe na ŠIG se tekme z našimi dekleti vedno najbolj boje, čeprav PIONIRJEVE odbojkarice le redkokdaj premagajo svoje težje nasprotnice. Pavla Tojagić, „bivša" kapetanica ženske odbojkarske ekipe, kot pravi sama, je sobesednica tokrat:
— V popolni krizi smo, kar se tiče števila: z lanskih 8, kolikor nas je še bilo v ekipi, ko smo igrale na ŠIG, se je naše število skrčilo letos na 4! Biljana Pilić je odšla v šolo, Zvonka Babnik je rodila, Sonja Antič je odšla na gradbišče na Lošinj, Marija Skaluševič pa je odšla na gradbišča v Zvornik.
Prvo in najpomembnejše je torej: pridobiti nove tekmovalke! Pomladitev ekipe je res zelo potrebna, naj omenim, da je naša povprečna starost 27 let! Pridobiti nove tekmovalke pa ni
kar tako: današnja mladina ima na voljo poleg športa še vrsto drugih razvedril. Dekle novega časa gre raje v mesto na „ frend" kot pa v športno dvorano ali na Loko na trening. Morda bi lahko ob nujni potrebi po kakšnih 15 dekletih, ki naj bi začele s treningom, rekli besedo ali dve tudi v ZSMS in v sindikalnih organizacijah!
Igor Babnik je bil naš trener nekaj mesecev. Reči moramo, da se je zelo trudil, toda ob številčno majhni ekipi, se nas je na treningu velikokrat zbralo premalo, da bi lahko igrale. Od oktobra lani, ko smo odigrale zadnjo tekmo za Delavske športne igre, se nismo več zbrale. Bazenska tekmovanja za ŠIG 77 pa so pred vrati! Lani smo odigrale 16 tekem. Športnega dne ne moremo šteti kot pripravo, ker smo razbite v tri ekipe, višina tekmovanj pa konkurenčno ni primerljiva z nalogami, ki nas čakajo na Delavskih športnih igrah in na ŠIG 77. Bije dvanajsta ura in samo to upamo, da nam bo pomagal iz zagate referent za šport, ki ga bomo končno le dobili tudi k PIONIRJU.
Izid žrebanja novoletne križanke GIPOSSOVEGA Vestnika
Iz vesti in poročil na straneh Gl-POSSovega Vestnika je bralcem gotovo znano, da je 31. decembra 1976 potekla dvoletna mandatna doba tako članom uredniškega odbora, kot tudi glavnemu in odgovornemu uredniku. Delavski svet SOZD GIPOSS še ni razpravljal o poročilu uredniškega odbora, niti ni podaljšal mandata ali imenoval novih članov uredniškega odbora. Zavoljo tega še ni znano, kdaj bo izšla nova številka GlPOSSovega glasila Vestnik.
Zaradi tega so se člani dosedanjega uredniškega odbora odločili poprositi glasila delovnih organizacij, ki sestavljajo GIPOSS, naj objavijo izid žrebanja novoletne križanke. Razen tega so bili izidi žrebanja dostavljeni vsem TOZD s prošnjo, naj jih objavijo na svojih oglasnih deskah. Uredniški odbor Vestnika upa, da bodo reševalci na oba načina v okviru danih možnosti kar najboljše obveščeni z izidom žrebanja. Izžrebancem so bile nagrade izročene v času od 15. do 25. februarja 1977.
Uredništvo je prejelo 842 rešitev novoletne slikovne križanke, kar je doslej največje prejeto število rešitev, žrebna komisija pa je izvedla žrebanje na običajen način.
IZŽREBANI SO BILI:
1.	nagrada: enodnevni izlet z letalom v Muenchen v izvedbi GLOBTOUR —MAXIM ARKET: prejme Olga SEKNE, SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1;
2.	nagrada: kolekcijo kozmetičnih izdelkov tovarne LEK v vrednosti 1.000 dinarjev: prejme Janez VNUK, GP STAVBAR, Maribor, Smetanova 20;
3.	nagrada: Bon v vrednosti
400,00	dinarjev za nakup čevljev v trgovini PEKO:	prejme Slavko
URANKAR, GIP INGRAD, Celje, Čopova 7;
4.	nagrada: 300 dvobarvnih vizitk po izboru izžrebanca bo izdelala Železniška tiskarna v Ljubljani Janku SLAPŠKU, SGP PIONIR, TOZD Gradbeni sektor Krško;
5.	nagrada: 6 fotografij v velikosti razglednice in eno povečavo 18 x 24 cm bo izdelal foto STAUT Antonu PAVLINU, GP TEHNIKA, Ljubljana, Vošnjakova 8, po njegovem izboru (izbira lahko ali posamični ali družinski posnetek);
6.	nagrada: zavitek s 600 grami kave, steklenico vodke, steklenico vinjaka in nekaj zavitkov napolitank prejme Viktorija STOVIČEK, GIP OBNOVA, TOZD PB Ljubljana, Titova 39;
7.	nagrada: steklenico škotskega viskija prejme Srečko TRATNIK, SGP GRADBINEC, TOZD SKO, Kranj, Nazorjeva 1 ;
8.	do 12. nagrada: po 100 dinarjev prejmejo: Jože ZAVRL, SGP GRADBINEC Tržič, Cankarjeva 4; Slavko KAMENIK, GIP INGRAD Celje, Ljubljanska 33; Anton BRODNIK, GIP OBNOVA, Ljubljana, Titova 39; Francka URŠIČ SGP GRADBINEC, Jesenice, Cesta Maršala Tita 75 in Ludvik SEČNIK, GP TEHNIKA, DSSS, Ljubljana, Vošnjakova 8.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!	KOMISIJA:
D. LAJOVIC, urfednik Vestnika J. NOVAK, član uredn. odbora I. ROŠ, izžrebani reševalec
PREHRANA ŠKRIPLJE!
Na novomeškem območju so na vseh letnih skupščinah sindikalnih organizacij razpravljali o družbeni prehrani v PIONIRJEVI menzi v Bršlinu. Delegati iz TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, TOZD Mehansko kovinski obrat, TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in DSSS, so si bili edini o tem, da je kvaliteta hrane v PIONIRJEVI menzi nesprejemljiva in da je nujno potrebno nekaj ukreniti.
Razprava o družbeni prehrani je bila prisotna tudi na letni skupščini konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR. Delegati sindikalnih organizacij so bili mnenja, da je treba sedanje prostore družbene prehrane prepustiti kakšnemu zunanjemu ponudniku v najem in se z njim dogovoriti, kakšna naj bo prehrana, poleg tega pa bi bilo treba prostore menze posodobiti in
preurediti, ter organizirati samopostrežbo.
Na letni skupščini konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR je bil po obširni razpravi sprejet sklep, da naj vprašanje rešijo prizadete TOZD z novomeškega območja in naj ustrezno rešitev predlagajo do 15. februarja. (Mimogrede naj povemo, da o usodi tega sklepa 24. februarja še ni bilo nič znanega!)
Delavce opozarjamo, da so na zborih v februarju razpravljali tudi o Samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih za delavce v gradbeništvu. Ta sporazum med drugim določa tudi to, da je delovna organizacija dolžna takoj pod-vzeti vse potrebne ukrepe, da bi vsem zaposlenim zagotovila topel obrok prehrane. Na to določilo se lahko sklicujejo v svojih zahtevah po ustrezno organizirani prehrani!
Konferenca sindikata PIONIR: kaj smo lani in kaj bomo letos
Konec januarja letos so se v Novem mestu zbrali na letni skupščini konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR njeni delegati. Skupščine so se udeležili delegati vseh TOZD razen iz Projektivnega biroja in Investgradnje iz Sarajeva, kot gostje pa so sodelovali: sekretar Sveta Zveze komunistov SGP PIONIR Martin Pungerčar, ter glavni direktor Ivan Kočevar in direktor Splošne službe Marko Svetina dipl. iur.
Po uvodnem delu, v katerem so izvolili organe skupščine, so prisotni najprej poslušali poročilo predsednika konference Milana Šinkovca o lanskem delu konference sindikalnih organizacij. Predsednik se je v svojem poročilu pomudil najdlje okoli prizadevanj sindikata v PIONIRJU pri podpisovanju samoupravnih sporazumov z interesnimi skupnostmi, okoli razprave o osnutku zakona o združenem delu in okoli delegatskega sistema.
Govoreč o podpisovanju samoupravnih sporazumov z interesnimi skupnostmi je poudaril, da je bilo v preteklem letu sklicevanih zelo veliko zborov delavcev. Na zborih v vseh TOZD so delavci razpravljali in odločali o samoupravnih sporazumih, na zborih pa je tudi potekala razprava o osnutku zakona o združenem delu. V zadevi samoupravnih sporazumov z interesnimi skupnostmi je kot pereče podčrtal poročanje. Potrebni denar za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti dajejo delavci na osnovi samoupravnih sporazumov, ki jih podpisujemo z njimi. Gre torej za odločanje o denarju, ki ga ustvarjajo delavci v združenem delu. Ob tem imajo delavci kot tisti, ki denar prispevajo, samoupravno pravico vedeti, kako se njihov denar uporablja. Poudaril je, da so sindikalne organizacije SGP PIONIR že lani ob razpravah o samoupravnih sporazumih zahtevale od prizadetih interesnih skupnosti poročilo o tem, kako so porabile zbrani denar v letu prej. Kljub odločni zahtevi takšnih poročil lani niso uspeli dobiti. Poudaril je, da bomo letos pri Poročilih o lanski porabi vztrajali in da samoupravnih sporazumov za
leto 1977 ne bomo podpisali z nobeno interesno skupnostjo, dokler nam ne bo vsaka posamezna dostavila poročila o tem, kako je denar, ki ga je prispevalo združeno delo, porabila lani.
Ko je govoril o razpravi o osnutku zakona o združenem delu je predsednik poudaril, da je bila razprava tako zaradi naporov konference, kot tudi zaradi prizadevanj posameznih sindikalnih organizacij in dobrega sodelovanja ustreznih strokovnih služb podjetja, organizirana res uspešno. Kar najbolj smo se potrudili, da bi osnutek zakona o združenem delu, o katerem je tekla razprava, prikazali delavcem na zborih v kar se da poljudni obliki.
Glede delegatskega sistema je bilo v predsednikovem poročilu rečeno, da še ni zaživel tako, kot bi lahko in kot bi moral. Povezava med delegati in njihovimi volivci je še vedno silno šibka. Eden izmed osnovnih vzrokov je v gradivih, ki jih delegacije prejemajo. Gradiva so še vedno preobširna in preveč učeno napisana, tako da se delegati večinoma skoznje težko dokopljejo do spoznanj, o čem je bistvo in o čem naj odločajo. Razumljivo je, da ob takšnem stanju tudi ne morejo volilcem o gradivu poročati pred sejo in se z njimi pogovoriti o njem. Poleg tega prihajajo gradiva še vedno pozno, velikokrat se še vedno za posamezne točke dnevnega reda delijo na sejah. Sindikalne organizacije naj zato vztrajajo pri najmanj dvakratnem letnem poročanju delegatov na zborih delavcev ali na članskih sestankih sindikata in naj iz poročanja delegatov skušajo ugotoviti vzroke za stanje, v katerem je delegatski sistem.
V poročilu je bilo omenjeno tudi stališče sindikata v PIONIRJU, glede terenskega dodatka v sindikalni listi za 1977. Osnovne organizacije sindikata se strinjajo v ugo-
tovitvi, da predstavlja terenski dodatek gradbenemu delavcu povračilo za večje materialne stroške, ki jih ima pri delu na terenu in da je zato nesprejemljiva rešitev, ki jo glede tega ponuja osnutek sindikalne liste za 1977. leto, po kateri bi bil terenski dodatek precejšnjemu delu naših delavcev ukinjen.
V razpravi po poročilu so načeli vrsto zadev. Omeniti moramo razpravo o našem glasilu BILTENU, glede katerega so prisotni menili, da bi bilo treba uredniški odbor številčno razširiti in naj bi bili v novem uredniškem odboru predstavniki iz vseh TOZD. Predlagali so tudi, naj bi BILTEN izhajal tudi v srbskohrvatskem jeziku, ker je velik del naših delavcev s srbsko-hrvaškega jezikovnega območja.
Na skupščini so v razpravi podprli predlog o zaposlitvi delavca, ki bi se pri PIONIRJU ukvarjal samo s športom. Ugotovili so, da se rezultati, ki jih dosegajo PIONIRJEVI športniki na različnih tekmovanjih že nekaj let poslabšujejo in da je med člani kolektiva vedno manj zanimanja za šport. Športno dejavnost je treba v podjetju razviti v razvedrilo vseh zaposlenih, nikakor pa ne smemo dopuščati, da se bo šport omejeval na treninge pred tekmovanji.
Glavni direktor Ivan Kočevar je v razpravi opozoril, da so bili poslovni rezultati, ki smo jih dosegli lani, nekoliko slabši kot leta prej. Naštel je več vzrokov za to, predvsem pa: novi finančni predpisi o prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo so zmanjšali celotni dohodek, razen tega so se lani zelo povečale dajatve, ki smo jih plačali družbi, pa tudi konkurenca na tržišču se je lani zelo zaostrila. Omenil je tudi težave, ki jih imamo s SOZD GIPOSS, čeprav GIPOSS obstaja že tri leta, še ni zaživel tako kot bi moral. Kot primer dobrega sodelovanja te vrste pa je omenil
BILTEN 3
SOZD Adriagradnje na R»kl. N« kratko je orisal tudi osnovne smernice poslovanja in razvoja podjetja, ter pri tem posebej poudaril potrebo po razvijanju novih tehnologij tako pri gradnji stanovanjskih kot tudi drugih objektov. Kot zelo pomembno nalogo je omenil tesnejše medsebojno povezovanje naših TOZD v gradbeni dejavnosti s TOZD Togrel in TOZD Strojno prometni obrat, nujnost tesnega sodelovanja z gradbenimi kooperanti ter potrebo po novih strokovnjakih, ki jih bomo morali zaposliti.
V razpravi so tudi na skupščini konference, tako kot na več sindikalnih organizacijah, načeli vprašanje družbene prehrane, ki je organizirana v okviru podjetja. Ker je zadeva zelo pereča zlasti na območju Novega mesta, so zadolžili vse TOZD, ki uporabljajo obrat v Bršlinu, naj najdejo ustrezno boljšo rešitev.
'N
DARILO ZA 8. MAREC
Morda za letos še ni prepozno, zatorej predlagamo: zadnja leta smo se tovarišic za njihov praznik spomnili z osebnim darilom, ki jih je 8. marca čakalo na delovnem mestu. Takšno obdarovanje je sicer lepa navada, vendar spreminja 8. marec v en sam dan v letu! Kaj ko bi letos poizkusili drugače? Zaposlenih imamo 180 tovarišic. Sindikalne organizacije bi lahko na vsako tovarišico prispevale po 100 din, tako zbranih 18.000 din pa naj bi bil začetni kapital za ureditev našega lastnega otroškega varstva. Takšno darilo bi bilo trajnejše, pa tudi zaleglo bi več kot kuhinjski set, album ali ser-. vis za črno kavo?	,
Novo mesto
TOZD Mehansko
kovinski obrat o svojem delu
Na svoje delo so v TOZD Mehansko kovinski obrat res lahko ponosni, še zlasti zaradi izredno težkih pogojev v katerih delajo. V prostorih, v katerih popravljajo težja vozila in mehanizacijo, je bila takšna gneča, da se je bilo komajda mogoče prerivati med nagnetenimi tovornjaki, dvigali, buldožerji in drugimi stroji, ki so bili v popravilu. Nekaj posnetkov, ki jih objavljamo, zgovorno priča o resnič-
nosti te trditve. Zato smo ob tej priložnosti poradovedili še pri direktorju TOZD Jožetu Strugarju, kako poteka gradnja novih prostorov v Ločni, ki naj bi omilili že res neznosno stisko. Odgovor je bil takšen:
- V BILTENU je bila naložba v nove prostore TOZD Mehansko kovinski obrat v Ločni že opisana. Takrat je bilo povedano, da bo gradnja potekala v treh stopnjah: v prvi stopnji naj bi bili dograjeni prostori za tehnične preglede vozil. Ti so urejeni od konec 1975. leta. V drugi stopnji naj bi bili zgrajeni novi prostori za servis osebnih vozil z novo opremo, v tretji stopnji pa prostori za popravila tovornih vozil in mehanizacije ter za kovinski obrat.
Vzrok za razgovor in to poročilo o delu in prizadevanjih TOZD Mehansko kovinski obrat, so dali v omenjeni TOZD sami. Ekonomist Lojze Zoran je poklical po telefonu in povedal, da so za GG Novo mesto dodelali dve novi tovorni vozili. Prosil je, če bi vozili lahko fotografirali in o tem kaj napisali v BILTEN. Pobuda, ki je prišla iz TOZD Mehansko kovinski obrat je vredna pohvale. Spoznanje, da bi vsak količkaj pomembnejši dogodek iz proizvodnje moral najti odmev tudi na straneh BILTENA, bi moralo biti prisotno v vseh naših delovnih enotah. Žal takšnih prizadevanj pri nas ni, ali pa so zelo redka. Tudi zato pobudo TOZD Mehansko kovinski obrat posebej podčrtujemo.
Ekonomist Lojze Zoran je zelo na kratko povedal o dodelavi dveh novih 13-tonskih tovornih vozil znamke magirus — deutz naslednje:
„Gozdno gospodarstvo Novo mesto je kupilo omenjeni dve vozili iz uvoza. Zaradi raznih omejitev pri uvozu so kupili samo šasiji s kabino za voznika, brez kesona. Gozdno gospodarstvo je kot naročnik želelo, naj takšni vozili dodelamo v specialni, namenjeni prevozu hlodovine in ju opremimo s hidravlično samonakladalno napravo za nakladanje hlodov. Naročnik se je odločil za samonakladalno napravo znamke Jonsereds. Posredoval nam je tudi natančen opis namenov in zahtev, katerim naj bi vozili ustrezali po dodelavi.
V TOZD Mehansko kovinski obrat smo se nato lotili izdelave načrta za konstrukcijo in za vse podrobne rešitve. Vse kar je bilo narejenega v zvezi s tem je delo naših strokovnjakov. Ko je bila idejna rešitev pripravljena, smo jo poslali v presojo izdelovalcu vozil Tovarni magirus—deutz v Ulm v Zahodni Nemčiji. Naš idejni osnutek so v celoti osvojili in se o njem zelo pohvalno izrazili, spremenili so le nekaj malenkosti.
Na obeh tovornjakih smo podaljšali tovarniško šasijo za pol metra, povsem na novo smo izdelali pomožno šasijo in ploščo za hlodovino ter nosilno konstrukcijo za samonakladalno napravo. Na vsako izmed obeh vozil smo upoštevaje težo samonakladalne naprave vgradili 4500 kilogramov materiala. Teža vsakega od obeh tovornjakov z vsem, kar smo nanju vgradili, znaša brez tovora, 13 ton, na vsakega pa lahko naložijo 13 ton tovora."
Oba tovornjaka sta bila na dan, ko smo ju fotografirali takšna, kot da sta ta trenutek prišla iz tovarne.
Še zadnji preizkus dodelanega tovornjaka Magirus-Deutz
Gornja slika kaže samo majhen del izredne gneče in stiske s prostorom, v kakršni delajo v obratu za popravila tovornjakov in mehanizacije v TOZD Mehansko kovinski obrat
Gradnja druge stopnje še poteka. Vse stavbe so že pod streho in po pogodbi naj bi bile izgotovljene predane v maju letos. Gradnja bo veljala 20 milijonov dinarjev, za opremo pa potrebujemo 4,540.000 dinarjev. Denar za gradnjo imamo že zagotovljen, medtem ko posojila za nakup opreme še iščemo. Vse kaže, da jih bomo uspeli dobiti. Novi servis za osebna vozila bo najsodobneje urejen. Tako za kolektiv naše TOZD, kot tudi za ves PIONIR in tudi za Novo mesto bo pomenil veliko pridobitev. Zlasti v naši TOZD pa se moramo vsi zavedati, da smo z najetimi posojili za gradnjo prevzeli velike obveznosti in da bomo morali zelo pridno in prizadevno delati, da jih bomo lahko poplačali.
Kovinarska dejavnost in popravila tovornih vozil in mehanizacije bodo ostali za zdaj v dosedanjih prostorih. Tudi za obnovo opreme in naprav v teh prostorih skrbimo: letos bomo kupili obojega za
500.000	dinarjev. Zlasti se veselimo novih Škarij za rezanje pločevine.
Dela je dovolj, tako za zunanje naročnike, kot tistega, ki ga opravljamo za naše TOZD. Dokler je dela dovolj je dobro, toda žal nam manjka delavcev. Po številu nas je sicer dovolj, toda skoraj 20 odstotkov je izostankov: pri 142-član-skem kolektivu (toliko nas je skupaj z vajenci, ki so v uku) pa to pomeni kar 25 manjkajočih na dan! Vsak dan smo lani opravili povprečno po 58 popravil na vozilih, ker smo čez vse leto opravili 17.493 popravil. Prav zdaj čutimo izreden pritisk na tekoče vzdrževanje domače mehanizacije. Za takšne izjemne navale nam zmanjkuje sape, ker nam tako prostori kot zasedba dopuščajo le enakomerno delo čez vse leto. Tolikšen pritisk na vzdrževalna dela je zavoljo velikih gradenj, ki smo jih prevzeli na Lošinju in v Zvorniku, kjer je potrebno veliko mehanizacije.
Naš velikan
it-T« <f<-* ''.tftT. fcrfo i* i yJ6ffh Af^ir	* **	" - *x
mm
na
Zdravilni vpliv lošinjske klime so opazili že konec preteklega stoletja znani avstrijski medicinski strokovnjaki in ga leta 1892 imenovali za klimatsko točko. S tem se prične razcvet turizma na Lošinju. Mnoge tedaj znane osebnosti, med njimi tudi nadvojvoda Karl Stefan so si zgradili vile v Malem Lošinju. Ob njih zraste cela vrsta hotelov in zdravilišč, kjer se zdravijo bolniki s kroničnim obolenjem dihal.
Tudi danes v času neverjetnega razvoja je Lošinj s svojo izredno klimo pravi raj za turista. Nešteto majhnih zalivov, nizkih, hladnih gozdičkov in kristalno čisto morje so najboljši prospekt, ki privablja turiste vsega sveta.
Kako bo jutri, ali 1. julija letos?
Najpreprosteje bomo opisali, kaj gradimo na Malem Lošinju, če ponatisnemo opis iz turističnega prospekta, ki že kroži po svetu. Gradnjo moramo končati do 1. julija letos, naročnik Sunčana Uvala pa seveda že zdaj skrbi za to, da bodo velike hotelske stavbe in plaže takoj po otvoritvi napolnili turisti in zato so že natiskali prospekt. Naj omenimo, da nosi celotna gradnja uradni naziv „Hotelski kompleks Sunčana Uvala", pogodbo pa smo podpisali za dela v vrednosti 202 milijona 473 tisoč dinarjev! Prisluhnimo zdaj opisu v prospektu:
„Hoteli Sunčana Uvala, po lepoti edinstvena panorama jadranske obale, so pravo odkritje in izjemen
dar narave. Hotela Aurora in Ve-spera, od katerih ima vsak po 750 ležišč sta zgrajena v najlepšem zalivu na Malem Lošinju, v prelepem borovem gozdičku, oddaljena pa sta le 1 km od mesta Mali Lošinj. Vse sobe imajo kopalnico in balkon. Hoteli imajo svojo lastno plažo, gostom pa so na voljo: kavarna, pivnica, ribarska koliba, disko klub, ambulanta, sauna, trim dvorana, bazen, mini golf, namizni tenis, 4 igrišča za tenis in 4-stezno kegljišče. Posebna atrakcija je nudistična plaža v neposredni bližini hotelov."
Človek postane neveren Tomaž, ko stopi v vrvež strojev in klicev, ter med gore materiala razsutega ob vrag si ga vedi kako dolgi obali Sončnega zaliva. Že od daleč ti
žerjavi ponujajo roko, kot klic pozdrava slišiš le neprestano brnenje betonarn, kompresorjev, buldožerjev, bagrov, nakladačev, tovor n ja kov... Tu ni kotička miru in tišine, le en sam utrip je čutiti. GRADIMO!
Tu ne poznajo noči, niti dež jim ne more do živega. Neprestan boj s časom jim ne dopušča niti za tre-
nutek postati, si do dobra ogledati morje, ki se zajeda v borov gozdiček. Tu je skala popustila človeškim rokam. Morje ji ni moglo do živega vsa tisočletja, pa so prišli Pionirjevci in jo v nekaj mesecih porazili, pretrgali njene žile in na njej rastejo objekti kot gobe po dežju. Da resnično: kot po dežju. Res, narava se zna precej neprijetno pošaliti. In letos se je. Tudi najstarejši domačini ne pomnijo take zime. Dež takorekoč ne preneha, noč in dan pomešan s hladnim vetrom pere hrbte slehernega na gradbišču. Kot da se narava bojuje z njimi, kot da jih hoče pregnati, pahniti v malodušje. Vendar zaman. Volja je stisnila pest v neverjetno moč, ki ni pripravljena popuščati. Ni je skale, ki ne bi popustila, se zdrobila v prah, ni strmine, ki je ne bi dosegla človeška roka in vanjo vklesala del projekta.
Kako
pa je danes,
1. februarja 1977?
Tu sta Janez in Niko, tu so Remza, Mujo, Ignac, Zdravko ... prek tisoč jih je. In vsakdo izmed njih živi svoj del Sončnega zaliva, vsakdo izmed njih je del utripa ki je povezan s trdno vezjo objekta, ki ga grade. Mnogi so se tu srečali prvič, si stisnili roke v pozdrav in že jih je delo povezalo v veliko dru-
žino. Težko je. Daleč od doma, od družine — pa pravijo: „Navadili smo se tega, kaj hočemo, takšno je pač življenje nas gradbincev, danes tu, jutri spet tam ... No, ptice selivke smo!" Tu sta oče in sin, bratje, ki so raztrešeni po vsem gradbišču in se srečajo le pri malici v borovem gozdičku in poklepetajo o domu in domačem kraju.
Sunčana Uvala ni majhno gradbišče, saj je tu preko 1000 delavcev iz vseh TOZD naše delovne organizacije. Tu so iz Novega mesta, Ljubljane, Krškega, Zagreba. . . Tu je skorajda 100 kooperantov iz raznih krajev Jugoslavije. Ni lahko voditi tako gradbišče, pa povrhu vsega še na otoku, kar je za Pionir skorajda nekaj novega. In to ni tako majhen problem, kot se zazdi na prvi pogled. Morda si pravi pomen pojma otok lahko predstavljajo le tisti, ki so letovali na otokih, pa so morali ure in ure čakati na trajekt. Tu na otoku je za gradbinca posebno težko, saj najde le kamen, ki po vrhu vsega ni uporaben, saj se že pri najmanjšem pritisku zdrobi. Ves material je potrebno prepeljati po morju, ga raztovoriti in po ozki vijugasti cesti pripeljati na 80 kilometrov odda Ijeno gradbišče. 180 ton raznega materiala prepeljejo s kamioni dnevno na otok in če pomislimo, da stane povprečen prevoz preko
8000,00	din, nam je jasno, kaj pomeni beseda OTOK. Tisti starejši so mi vedeli povedati, da je pred leti ravno toliko stal prevoz materi-
(Nadaij. na nasl. rtj.)
(Prenos s prejš. str.)
ala v Zakopane na Poljsko. Vendar do sedaj še ni bilo večjih zastojev, saj je organizacija gradbišča in nabava materiala resnično dobro zastavljena. S komerkoli sem se pogovarjal, je vsaj nekajkrat omenil besedo „bofori". In čemu to? Spomnil sem se trajekta in vožnje na otok. Močan jugo je pregnal vse potnike iz krova v zaprte dele ladje. Morje se je penilo in z močnimi udarci nihalo ladjo. Čudno — naši šoferji so postali skorajda vremenoslovci. Pogledovali so v nebo in prerokovali, da je to zadnja vožnja za danes. In res; hitrost vetra je narasla in trajekt je ostal zasidran v pristanišču do naslednjega dne. Gradbinci pa pravijo: „Okušamo otok. Spet bo to nova izkušnja."
In novih izkušenj je tu veliko. Vreme jih je marsičesa naučilo in zagrenilo prenekateri dan Malega Lošinja, skalnata obala jim je neštetokrat pokazala do sedaj neznane zobe in veliko truda je bilo vloženega v vsakršen rezultat, ki gaje zabeležil fotoaparat. In v teh rezultatih je vidno delo prav vseh: od vodje gradbišča Verčka pa do Muiča na gradbišču, ki se je pripravljen odreči tudi počitku samo zato, da bo delo opravljeno, da bodo premagali skalo, veter, dež ...
MILAN VERČEK, dipl. grad. inž.
,vodja PDE Mali Lošinj
„Samo še trenutek počakaj, še tegale odrajtam . .." in že je izginil. Gradbišče je že davno utihnilo, ko je Milan še vedno v pisarni gradbišča. Tako je pač na terenu in Milan ne pozna počitka niti zase niti za svoje sodelavce. „Vsi se čudijo, ko vidijo, da smo na gradbišču v vodstvu mladi, saj pričakujejo vse kaj drugega. Pa moram reči, da nam gre precej dobro od rok. Vsi so iznajdljivi in tudi dokaj izkušeni, vsi znajo stisniti zobe, če je treba. Zato nam delo tudi dobro gre od rok. Vsi se dobro zavedamo, da smo Posebna delovna enota, kar se mi zdi izredno dobra organizacija za tako velika gradbišča, in da imamo svoj obračun in tako popoln pregled nad ustvarjenim delom. Kljub izredno slabemu vremenu, smo le 10 do 15 dni v zamudi, kar
pa bomo nadoknadili, če bo vreme dopuščalo. Razen vremena in dejstva, da smo na otoku, tu nimamo večjih težav. Dela lepo tečejo in prav pri vseh je čutiti interes, da bodo dela tudi kvalitetno in pravočasno končana. Vendar to ni še zdaleč samo naša zasluga. Posebej moram pohvaliti službo Priprave dela, ki je organizacijo resnično te-
meljito izpeljala. Lahko jim vsi skupaj rečemo samo hvala. Tudi sodelovanje s TOZD je dokaj v redu, razen morda malo šibke koordinacije med sodelujočimi TOZD in našo posebno delovno enoto. Oddaljenost je namreč velika in zato so preobremenjeni. Še posebej moram pohvaliti TOZD SPO, saj je
resnično neverjetno dobro organiziral dostavo in vzdrževanje mehanizacije. Nikakršna okvara ne zaustavi gradnje, pa čeprav morajo sredi noči na pot, da je v jutranjih urah stroj ponovno v delu. Tudi sodelovanje s kooperanti je dokaj v redu, saj dela sprotno usklajujemo na rednih sestankih in si pomagamo kolikor je pač mogoče, saj vemo, da bomo edino tako uspeli dela v roku dokončati in jih predati investitorju."
Tu na Lošinju so Pionirjevce vzeli za svoje. Domačini jih pozdravljajo z nasmehom in „navijajo" zanje, saj vedo, da jim postavljajo nov hotelski kompleks, ki jim bo že čez nekaj mesecev nov vir dohodka in bo odprl nova delovna mesta.
„Včasih se mi zdi, da smo si z domačini in investitorjem kar preveč domači. No tako je pač. Tu smo, imamo skupen cilj in isti problemi nas tarejo. Zato nam je vsem veliko lažje." In na koncu sem ga povprašal ali kaže, da bodo dela v pogojenem roku predana, pa mi je dejal:
„Kako sploh morete dvomiti? To ne sprašujte več! Mi bomo dela investitorju do pogojenega roka tudi predali. Investitor pa že zbira denarce za nagrado!"
LOJZE BABNIK, vodja
nabave POE
Da, to je tisti, ki ga srečate danes na Reki, jutri spet v Zagrebu, pa v Novem mestu, ali pa vam samo pohupa na cesti, ko drvi mimo vas. In nehote pomislimo: Blagor mu. Nobenega pravega dela nima, vedno na cesti, to je eden tistih .. .
Taki smo pač ljudje. Radi obsodimo, za presojo pa nimamo časa. Je že tako, da radi pogledamo v sosedovo vežo in iz muhe naredimo slona.
Šele tretji dan proti večeru (bilo je že blizu enajste) je prisedel in povedal nekaj podatkov o delu na gradbišču in seveda o samem sebi. (Napisati moram, da se mu je ravno v urah, ko sva klepetala tu, v Novem mestu rodila hčerka.) Prvo kar je povedal je bilo:
„Tu smo na otoku. In to je hudič. Veza kopno — otok odpove vsak trenutek. Le z malo več bofo-ri zapiha veter, pa smo tam. Zato moramo pri nabavi materialov predvidevati prav vse, kar se predvideti da. Počasne so te veze. Normalna pošiljka pride na otok šele po nekaj dneh, če ne sedeš v avto in po raznih kanalih in vezah, s težko muko, tovor ne pripelješ na gradbišče v za spoznanje krajšem času. Tu na otoku ne moremo nabaviti takorekoč ničesar. Trajekt je prava popkovina s kopnim, kjer so tudi naši dobavitelji. In tudi poceni ni, saj stane samo prevoz s trajektom v obe smeri 3600,00 dinarjev, kar pa je kar izdaten strošek."
Za ilustracijo mi je naštel le nekaj količin glavnih materialov, ki so jih prepeljali na otok v teh treh mesecih:
cementa 2000 ton opeke 500.000 enot betonskih izdelkov preko 700 ton
gramoza 12.000 ton lesa 1.500 m3
mrež in betonsketa železa kar preko 900 ton
To pa pomeni, da pride dnevno v obe smeri kar šest 30 tonskih kamionov in pripelje na otok preko 180 ton raznega materiala. Novo v Pionirju je tudi to, da imamo najete tri ladje s skupno nosilnostjo 1500 brutoregisterskih ton. Te vozijo v večini gramoz in mivko, to pa potem iz luke s kamioni prepeljemo na gradbišče. Za take interne prevoze pa je na gradbišču kar deset kamionov, ki so na cesti takorekoč neprestano.
„Do prvega dobavitelja je tu več kot 130 km, kar pomeni, da je dobaviti material pravočasno na gradbišče, prava umetnost. Doma že nekako gre. Stalni dobavitelji ti gredo na roko, pa znajo tudi na „horuk" dobaviti robo. Tu pa je precej težje. In tudi tempo na gradbišču je tu izreden, takorekoč kar prehiteva možnosti."
Za primer mi je opisal, kako so prevažali razstrelivo sem na lošinj.
„Peljali smo kar 3 tone hkrati. Pred transportom sem moral pridobiti kar pet dovoljenj. Koliko je pri tem tekanja po policiji, pa do uprav pristanišč, pa spet na cestno podjetje in ... Naložili smo poseben kamion s spremstvom. Na Reki so miličniki dobesedno zaprli ceste, ko smo peljali mimo. Na trajektu, resnično ni bilo drena, saj smo ga morali naročiti samo za ta prevoz . .. Kar neprijeten občutek ti zleze v kosti, ko veš, da imaš za hrbtom tritonsko goro razstreli-
In tako je Babniku vsak dan. Doživetij mu ne zmanjka, saj takorekoč živi z njimi iz dneva v dan.
NIKO KAMENARIČ, obrtniški referent
Z Nikom sva pokramljala o organiziranosti gradbišča in o problematiki, ki se pojavlja iz dneva v dan. Povedal mi je: „Roko na srce, pa moramo priznati, da smo v manjšem zaostanku! Vzrokov je več, vendar so v večini primerov posledica vremena. Neusmiljeno
nas pere dež iz dneva v dan in nikakor ne zna prenehati. To povzroča neverjetno slabo počutje nas vseh, saj volja v takih dneh splahni in prehladi so takorekoč na dnevnem redu. Tako nastanejo tudi izostanki na delu zaradi bolniških in dopusti so vmes, tako da nam izostane povprečno kar 14% delavcev. In to je dokaj velika obremenitev za gradbišče.
Kot drugo moram povedati, da so projekti, kot je v navadi, dokaj pomanjkljivi in prihajajo takorekoč zadnji trenutek. Prav zaradi tega se pojavi veliko problemov, ki jih moramo s projektanti, kooperanti, našo operativo in nadzornim organom reševati od primera do
primera. To ni lahko, vendar nam zaradi dobrega sodelovanja do sedaj še kar dobro uspeva. Pač, vsi smo zainteresirani, da bo objekt v roku, kot smo se dogovorili, tudi končan.
Precejšen zaostanek je na objektu E predvsem pri delih pod morjem, saj zaradi drobne napake v planu ne moremo končati priključkov kanalizacije, vode in ostalih instalacij. Vendar so nam potapljači Aldoris Monda obljubili, da bodo uvedli večizmensko delo in nadoknadili zamujeno. Veste tudi njim je vreme precej ponagajalo. Kooperantska dela, lahko rečemo, dokaj v redu potekajo, pa čeprav smo tudi tu v zamudi. Vendar upamo, da bodo v roku dokončana. Priznati pa moramo, da so se tudi oni zelo potrudili in skupaj z nami premagali problem OTOKA. Mislim, da kooperantska dela ne bodo ovirala predaje objektov v dogovorjenem roku." Na koncu naj samo dodam: Upamo, da bo tako 1.7.1977.
(Nadalj. na nasl. str.)
Z gradnjo na Malem Lošinju je naš PIONIR postal tudi „pomorska sila" ... Na otok je namreč treba prevažati gradbeni material z ladjami, ki smo jih morali v ta namen najeti. Ladja Nanos je pravkar pripeljala gramoz (Foto: Marko Klinc - Dolenjski list)
MITAN FRANKO, potapljač
Skupina E na gradbišču, ki pripravlja spremljajoče objekte s tenis igrišči, kanalizacijo, elektriko, vodovodom, zajem morske vode, ceste, stezice, in tako dalje ima v svojem ,,moštvu" tudi ekipo potaplja-
čev, ki pripravlja izpust odpadnih voda v morje in črpanje morske vode za potrebe bazena. To je za nas nekaj novega, lahko bi rekli atrakcija za samo gradbišče. To so mali junaki morskih globin, saj opravljajo takorekoč vsa gradbena dela 40 metrov globoko v teških potapljaških oblekah. Njihova mala barka je natovorjena z mešalcem in povezana s kompresorjem. Pod vodo pa potapljači vrtajo, minirajo, betonirajo ...
Ko sem opazoval morje pod barko, je le tanka cev za zrak nakazovala, kje dela Mitan Franko. Kapitan ladje Orlando Petrič mi je povedal, da je 40 metrov globoko delal 25 minut, sedaj pa je že dobre pol ure nekje v višini 20 metrov v dekompresiji. Minila je ura in močen snop mehurčkov je nakazal, da se Mitan vrača na površino. Težki kovinski skafander, prepleten s cevmi, se je dvignil kot pošast iz morskih globin. Neznano piskanje in šumenje je v meni vzbujalo mučen, neznan občutek, ko se je Mitan s trdimi koraki premikal po palubi. Nekaj odvitih vijakov in izpod čelade se je zasmejel Mitan, 30 letni potapljač. „Aldoris Monda" iz Rovinja.
„Vraga, vedel sem, da imate goste. Začutil sem v vodi."
Prijazen, pa čeprav utrujen, mi je stisnil roko. O sebi mi ni povedal veliko, le v morske globine se je oziral in mi pravil, kako je tam doli polagal razstrelivo. Njegov svet je tam doli, tam kjer je meni neznano, tuje. Njemu je to vsakdan.
„Veste, delati pod vodo ni težko, saj se človek temu z leti privadi, le prekleto čakanje v dekompresiji je zoprno. Po cele ure čepiš v vodi ne da bi se karkoli zgodilo. Vendar se to mora. No včasih si preberem kakšen strip ali pa časopis, pa mine čas...!"
Ne, to ni šala, pod vodo prebirajo časopise! Dolgo so mi razlagali zakaj ne odpadejo listi, pa sem jim na koncu le verjel.
„O nevarnostih več ne razmišljam; navadil sem se tega, saj je konec koncev to moj poklic. Pa tudi nevarno ni tako, saj sem bil le nekajkrat v pravi nevarnosti. Le malokdaj se srečaš z morskimi psi, ki so pri nas le kak meter dolgi in še plašni povrhu!"
Potapljači so dan za dnem pod morsko gladino. Pravi gradbinci so, saj vrtajo, minirajo, opažijo, betonirajo in polagajo cevi. Tu na tem gradbišču so malo v zaostanku, saj jim je prav tako kot onim na kopnem nagajalo vreme. Premočni valovi, ob obali premočno kalna voda .. . Pravijo, da se bodo potrudili, uvedli večizmensko delo pa bo šlo.
Barka je odpeljala na odprto. Sirene na njej so napovedale podvodno miniranje. Močen pok in prek 30 metrov visok vodni stolp se je dvignil proti nebu. Občudoval sem nešteto mavric, ki so jih risale kapljice na nebu. Mitan Franko pa je mislil na del odvaljene skale tam globoko v morski globini.
REMZA MUJIČ
Naš Pionirjev pesnik Robič je v eni izmed svojih pesmi zapisal: „Beton je močan, ko doraste." Veliko trde resnice je v teh besedah. Beton je brez trdega dela človeških rok le mrtva — hladna masa, brez duše in čustev. Ko pa se pomeša s človeško ustvarjalnostjo in znojem, nam zna pričarati neverjetne oblike in trdno moč, ki je ne premagata niti veter, niti mraz. In zato je potreben človek, trdne volje in močna roka, ki ne zna popustiti.
Vodilni na gradbišču so mi pravili: „Če že pišeš, piši o njem; on je za vsakršno delo. Vedno je pravi in ne zna reči: ne morem, ali nočem. Dva dni in dve noči je delal na plošči, brez spanja. Ves je bil premočen in kregali smo se z njim, ko smo ga dobesedno podili spat, pa ni odnehal. Šele naslednjega dne je obveljala beseda delovodje. Remza je odšel. In že nekaj ur za tem ga je delovodja spet našel na gradbišču."
Komaj dvajset let mu je, pa so za njim že številna gradbišča vse od Ljubljane pa do Malega Lošinja. Je nekvalificiran delavec, doma iz Za-vidovičev pri Doboju. Sam pravi:
„Dobro vem — fizično delo ni lahko, pa kaj morem, ko pa nisem šel v šolo. Tako je pač pri nas: kramp ti preje ponudi kruh kot knjiga, pa čeprav je kos manjši in teže zaslužen. Tako je naneslo, da sem tu skupaj z dvema bratoma."
Zdaj ni več na gradbišču. Premestili so ga v menzo, kjer dela „le" 12 ur. Tudi tu ni miru zanj, dela je veliko, saj je na gradbišču prek ti-
soč lačnih ljudi. Remza je tudi temu kos in hvala, da je za vsakršno delo, ni bila izrečena kar tja v en dan. Tudi tu ga pohvalijo.
O svojem delu mi je povedal:
„Na gradbišču je bilo težko, pa sem stisnil zobe in zdržal. Najhuje je bilo ponoči drugi dan. Dežje lil in močno je pihalo. Malo nas je bilo, pa smo morali . .. Treba je bilo ploščo končati. Ni bilo tako hudo kot mislite... včasih je bilo teže ..."
Pogled mu je obstal nekje v daljavi. Morda je mislil na dom, na svoje starše katerim redno pošilja skorajda vso plačo, morda je mislil na brata, ki sta ostala na gradbišču. Kdo ve . ..
Jaz pa mislim nanj. Tudi danes, ko pišem to reportažo, ga vidim sredi gradbišča, v dežju, mrzel veter mu sredi noči reže mlado lice .. . Vidim enega izmed tistih na katere vseprepogosto pozabljamo. Niso blesteče zvezde, ki bi razvpito razkazovali svoje delo — so le ljudje, ki si trdo, a pošteno zaslužijo svoj kos kruha. Remza ne zna preračunati svoje plače, a jo resnično zna zaslužiti.
TEKST IN FOTO: TONE VOVKO
Ena izmed hotelskih stavb na Malem Lošinju med gradnjo, 1. februarja letos (Foto: Marko Klinc — Dolenjski list)
Beton je močan
30-letnico SGP „Pionir" Novo mesto je TOZD gradbeni sektor Krško proslavil 23. decembra v prostorih osnovne šole „Milke Kerin" v Leskovcu pri Krškem. Takoj pri vstopu so vsi udeleženci prejeli značko 30-letnice podjetja ter stenski koledar z reprodukcijami umetniških slik priznanih slikarjev, ki so upodobili mesto Krško na slikarskih platnih, mesto, ki letos praznuje 500 letnico.
Program je začel mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega, ki je zapel „Slavnostno pesem" Rada Simonitija. Nato je predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD gradbeni sektor Krško Zlatko Kuševič toplo pozdravil vse navzoče. Sedil je govor direktorja TOZD Krško Vladimirja Kežmana, v katerem je opisal prehojeno pot 30-letnega obdobja podjetja ter delo in uspehe, ki jih je v tem času doseglo. Prisotne je pozdravil tudi predstavnik skupščine občine Krško Ciril Plut, ki je poudaril pomen 30-letnega delovanja ter zaželel plodno delo v prihodnosti in še več delovnih zmag.
Za vstrajno, nesebično in požrtvovalno delo je Kuševič Zlatko podelil posameznikom spominska priznanja. Priznanja so prejeli: za 10 letno delo v kolektivu: Arh Jože, Bizjak Štefka, Dular Anton, Koritnik Adolf, Peterkoč Karel, Sabol Muka, Strgar Ivan, Vidmar Franc, Živič Ivan; za 20-letno delo v kolektivu: Bučar Anton, Bučar Ivan, Galič Miha, Horvat Drago, Kežman Anton, Klavžar Ivan, Kovač Avgust, Pšeničnik Miha, Ro-bek Franc.
Kulturni program je začela Bizjak Lidija učenka osnovne šole Milke Kerin, ki je recitirala pesem „Beton" Roberta Robiča. Nato je mešani pevski zbor „Viktor Parma" predstavil nekaj pesmi iz svojega bogatega programa pod vodstvom zborovodje Adolfa Moško-na. Sledile so recitacije učencev in učenk osnovne šole „Milke Kerin".
S pesmijo „Polet mladosti" Frana Lotke so se zahvalili vsem sodelavcem, ki so odšli v zaslužen pokoj in sicer: Juran Franju, Novose-lič Martinu, Pirc Ivanu, Predanič Rudolfu, Božič Antonu, Škofca Ljudmili in Trampuž Karlu.
Čestitkam k jubileju in delovnim uspehom podjetja in posameznikom, ki so prejeli zaslužena priznanja, so se pridružili pevci pevskega zbora „Viktor Parma" s pesmimi: Oh, kako je dolga pot. No-
coj pa oh, nocoj. Ko v hribe k svoji dečvi grem in Pjesme iz Međimurja.
Na koncu se je Bučar Anton zahvalil vsem nastopajočim in vsem skupaj zaželel srečno in uspešno novo leto.
V drugem delu programa so s predvajanjem filma „Obličje dela in gradenj", ki je posvečen 30-let-nici SGP „Pionir" Novo mesto, prikazali razvojno pot od skromnih začetkov pa vse do današnje razsežnosti. Po končanem predvajanju
filma so se gosti, jubilanti in upokojenci udeležili tovariškega srečanja v prostorih hotela „Sremič".
Naslednji dan so vsi člani kolektiva po končanem delu imeli še zaključni del proslave 30-letnice po posameznih gradbiščih. Ta proslava je vsem udeležencem, bilo jih je okoli petsto, dokazala, da so si „Pionirjevci" s svojim 30-letnim delom ustvarili velik ugled po vsej Jugoslaviji in celo v tujini in da je njihov beton res močan.
GORAN ROVAN
LOŠINJSKA
Čeprav je zima, je pri delu vroče in polna žuljev delavčeva dlan. Začuden si in deš, da ni mogoče: podoba nova nudi se vsak dan!
Pa vendar res je:
Z višine bomv grič zeleni nedaleč od obale, od morja, razkriva ti: hotelov splet, poti, bazeni,
vse delo rok, betonskega zlata/
V januarju je delovne ljudi Jugoslavije pretresla iznenadna in tragična vest, da je v letalski nesreči pri Sarajevu izgubil življenje predsednik Zveznega Izvršnega sveta Džema/ Bijedič s soprogo Razo ter ožjim spremstvom in člani posadke letala. Ob žalostni in osupljivi novici smo postali za hip in ostali brez	besed. Januarska številka BILTENA je bila v času nesreče že v tisku, zato se spominu državnika in revolucionarja Džemala Bijedič a, njegove soproge ter vseh, ki se jim je v tej nesreči pretrgala nit življenja, oddolžu-jemo tokrat s stihi, ki jih je napisa! in poslal naš delavec.	Resnica je: Čebljanje ptičev in galebov let ustavili so stroji, pesem dela, ki oblikuje tukaj in gradi nov svet, načenja skalo, zida, vneta in vesela. Glej, res je: Čez noč so nove stavbe kakor hribi zrasle v prelestnem miku morskega sveta, v ponos nam, bodo stali in ostali: hoteli iz betonskega zlata! JOŽE BLAŽIČ	
			
Zahrumelo je zlomljeno krilo,	Misli drgečejo:		r	N
; množice jokajo.	zakaj, zakaj, Tvoj		DO CILJA
I Kupi zgnečene pločevine	koraj je zastal		
vpijejo v nebo . . .	in glas onemel?		Do cilja
1			mnogo raznih
Ustavil se je čas za trenutek,			je poti.
$	oči sveta so uprte v nas.			Srednje pa
Ne, ne klonemo Džemo,			že dolgo,
X	bil si nam vzor			dolgo ni!
na katerem smo se učili,			
da1 si nam moč!			R. Robič
			\	—	'
300-stanovanjska soseska v Krškem, ki bo končana letos z dograditvijo teh stolpnic P-8. Gradnjo j« skupaj, z ureditvijo okolice opravil TOZD Gradbeni sektor Krško. (Foto: Goran Rovan)
-
I Korak naprej v računalniški obdelavi
Zadnje dni preteklega leta smo v našem mehanografskem centru namestili nov, sodoben računalnik IBM 370/115. Računalnik IBM 370/115 uvrščamo med moderne računalnike. Odlikuje se s tehnično dovršenostjo in zanesljivim delovanjem. Izdelan je na podlagi najmodernejše tehnologije integriranih vezij (MOSFET tehnika).
Z ozirom na njegove zmožnosti pa naziv elektronski računalnik pravzaprav ne ustreza. Ustreznejši naziv je — elektronski sistem za obdelavo informacij.
Sestavljajo ga naslednje enote:
— Centralna enota s 96 Kbyti (96000 znaki) internega spomina. Ta spomin lahko z minimalnimi stroški razširimo na 160 Kbytov. Računalnik uporablja interni spomin za izvajanje logičnih in aritmetičnih operacij, za izvajanje nadzora nad delom sistema, krmiljenje funkcij raznih enot, ki sestavljajo računalniški sistem in podobno. Z uporabo tako imenovanega navideznega spomina (VIRTUAL STO-RAGE) lahko kapaciteto internega spomina razširimo praktično brez omejitev.
Enota magnetnih diskov — služijo kot zunanji spomin za shranjevanje podatkov. Vsak disk lahko shrani 70 milijonov znakov. Povprečni čas pristopa do posameznega podatka je 25 milisekund. Naš sistem ima dve enoti magnetnih diskov s skupno kapaciteto 140 milijonov znakov.
— Čitalec luknjanih kartic, ki služi za vnos podatkov. V minuti lahko prečita 600 kartic.
— Vrstični tiskalnik s hitrostjo pisanja 600 vrstic v minuti. Služil za izpis dobljenih rezultatov.
- Optični ekran s tastaturo, ki služi za sporazumevanje s sistemom.
Torej so možnosti našega novega računalnika velike. Lahko pa sistem še dopolnimo z dodatnimi enotami magnetnih diskov • in magnetnih trakov.
Marsikdo se bo verjetno vprašal; zakaj nam je potreben tak računalnik? Odgovor na to vprašanje lahko strnemo v dva dela.
1.	Oba mala birojska računalnika znamke Phillips — DATA, ki do sedaj opravljata mehanografsko obdelavo podatkov sta že dolgo preobremenjena. Obseg dela, se je zaradi povečanih zahtev tako družbe kot samega Pionirja, tako povečal, da sta oba računalnika v preteklem letu v povprečju delala skoraj 16 ur na dan.
2.	Zmožnosti računalnika Phillips — Data so relativno zelo majhne. Veliko je ročnega vnašanja podatkov preko tastature, kapacitete magnetnih konto kartic so omejene, pisanje izhodnih list pa relativno počasno. Sama zasnova delovanja ,,Date" pa je taka, da ne dopušča količinskega in kakovostnega dviga nivoja obdelave podatkov.
Na „Datah" smo do sedaj obdelovali podatke iz knjigovodstva, obračuna osebnih dohodkov, proizvodnje in komerciale.
V današnjem času velikega tehničnega napredka, ob osvajanju novih tehnoloških postopkov in ob visoki produktivnosti na eni, ter ob močni konkurenci na tržišču na drugi strani pa je seveda želja PIONIRJA, poslovati čim bolj sodobno in gospodarno, popolnoma razumljiva. To željo pa lahko Pionir uresniči le na ta način, da svoje poslovanje organizira tako, da lahko zajame čimveč podatkov, jih čim hitreje obdela in na osnovi
dobljenih rezultatov določi ukrepe za spremljanje dogajanj v poslovnem prostoru.
Tako organizirano poslovanje pa nas pogosto postavi pred probleme, ki presegajo človeške zmožnosti. Vsakdo iz svojih izkušenj ve, da z rastjo količine podatkov, zmožnost človeka, spremljati te podatke hitro pada.
Tu pa nam edino lahko pomaga sodoben elektronski računalnik, ki je sposoben pod nadzorstvom človeka, na osnovi ukazov v programih, obdelati, shraniti in posredovati to čedalje večjo količino najrazličnejših informacij.
Novi računalnik bomo uporabili za obdelave na naslednjih področjih:
-	OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
-	KADROVSKA EVIDENCA -MATERIALNO POSLOVANJE
-	FINANČNO POSLOVANJE
-	MREŽNO PLANIRANJE
-	OBRAČUN SITUACIJ
-	KALKULACIJE
-	PO KALKULACIJE
-	STATIČNI IZRAČUNI in vrsta drugih obdelav iz področja gradbene stroke
-	PLANIRANJE DELOVNE SILE -PLANIRANJE IN ANALIZA
MEHANIZACIJE
-ANALIZE PORABLJENEGA DELOVNEGA ČASA IN SREDSTEV itd.
Z ozirom na zmožnosti računalnika pa bi se lahko lotili tudi zahtevnejših projektov, kot so: operacijske raziskave, vodenje delovne organizacije, analiza sistema, ter razne analize s področja administracije, financ in proizvodnje.
To naj bi bil odgovor na vprašanje: zakaj novi računalnik.
Poleg zgoraj navedenih področij obdelav pa bomo nudili storitve s področja računalniške obdelave podatkov tudi zunanjim organizacijam s področja Novega mesta in širše Dolenjske.
Za uspešno delo novega računalnika bo seveda potrebno sodelovanje vseh nas: od neposrednega proizvajalca do vodilnih udeležencev OZD PIONIR.
Čeprav so zmožnosti računalnika zelo velike, včasih prav neverjetne, pa vendar brez nas, ljudi, ne more narediti ničesar. Ljudje mu moramo zagotoviti zadostno količino PRAVILNIH podatkov, računalnik pa nam bo posredoval, na osnovi teh podatkov, rezultate, ki jih bomo od njega zahtevali. Vendar, nekaj si moramo zapomniti: RAČUNALNIK SE NIKOLI NE MOTI; motimo se mi, ljudje, ki mu posredujemo napačne podatke.
Zato si bomo v nadaljevanju v prihodnji številki ogledali nekaj pravil, ki jih moramo pri zbiranju podatkov za računalniško obdelavo upoštevati, da bomo dobili take rezultate kakršne smo želeli.
Luknjičar je stroj, ki z razvrstitvijo luknjic na posebnih karticah pripravi podatke, ki jih bo uporabil računalnik
Sklepi
letne skupščine
konference
sindikata
1.	Z namenom, da bi dosegli boljše informiranje na področju delegatskega sistema naj vodje delegacij in izvršilni odbor konference OOS pri OZD Pionir ponovno pošljejo samoupravnim in družbenopolitičnim organizacijam na nivoju občine poziv s podrobno utemeljitvijo in problematiko glede oblike informiranja. Poseben poudarek je dati obračunu poslovanja za leto 1976 pred sklepanjem o novih stopnjah dajatev.
Rok 15. 2. 1977.
2.	Izvršilni odbor konference OOS pošlje opomin družbenopolitičnim organizacijam in zborom delovnih ljudi posameznih TOZD in DSSS glede redne prisotnosti delegatov na sejah delegacij.
Rok 15. 3. 1977.
3.	Obstoječi uredniški odbor glasila Bilten v sodelovanju s tov. Šinkovec Milanom pripravi predlog reorganizacije uredniškega odbora ter predlog vsebinske spremembe Biltena, po načelu pametnosti TOZD.
4.	Letna skupščine pooblašča tov. Šinkovec Milana, da zastopa in koordinira delo OOS v občinskih odborih sindikata pri občinskih sindikalnih svetih, kjer imajo posamezne TOZD svoje sedeže.
5.	Skupščina zadolžuje strokovno službo DSSS, da zastopa s svojimi strokovnimi delavci v vseh strokovnih komisijah panoge na nivoju republike v razpravah o terenskem dodatku v smislu, da se terenski dodatek združi.
Rok — takoj.
6.	Sindikat se bo aktivno vključeval v proces samoupravnega po-
vezovanja TOZD gradbene operative, TOZD Togrel in TOZD SPO v novo obliko samoupravne povezanosti, ki temelji na dohodkovnih odnosih v smislu boljše konkurenčnosti na trgu.
7.	Sindikat se bo aktivno vključeval v povezovanje z gradbenimi kooperanti na področju stanovanjske in druge gradnje po principu dohodkovnih odnosov, z namenom skupnega kreditiranja investitorjev.
8.	Sindikat se bo aktivno vključeval v povezovanje z drugimi OZD in SOZD za pridobivanje inn izvajanje investicijskih del v tujini, ki naj bi temeljilo na dohodkovnih odnosih.
9.	Z namenom, da bi bila DO še naprej konkurenčna ostalim DO, se bo sindikat zavzemal za uvajanje novih tehnologij dela, na podlagi česar naj bi se dvignila storilnost, nadalje se bo sindikat zavzemal za uvajanje novih organizacijskih oblik dela, ki direktno vplivajo na rezultate dela, za uvajanje novih metod dela na področju obdelave tržišča in podobno.
10.	Na vseh PD E naj se formirajo sindikalni pododbori, kateri so vključeni v OOS nosilne TOZD na posamezni PDE. V okviru pododbora pa naj se izvoli delegata v IO OOS nosilne TOZD in v konferenco OOS; prav tako velja tudi za organizacijo ZK.
11.	Na gradbiščih v drugih državah se sindikat organizira po 9. čl. pravil konference in na osnovi konzultacije z republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev Slovenije, konkretno od primera do primera za vsako državo posebej.
12.	Da ne bi prišlo do neskladij med zakonom o združenem delu ter našimi samoupravnimi akti, naj sindikat v sodelovanju z ZK le-te ustrezno dopolni oz. spremeni. Pri tem je prav tako upoštevati zakon o ljudski obrambi.
13.	Letna skupščina OOS na osnovi podanih poročil posameznih delegatov zadolžuje pristojne strokovne službe in direktorje TOZD na novomeškem področju in DSSS, da resno pristopijo k reševanju problema prehrane v menzi v Novem mestu. Predlaga se, da omenjeni TOZD-i in DSSS sprejmejo ustrezni samoupravni sporazum.
Rok za pripravo predloga za izboljšanje stanja je 15. 2. 77.
14.	Naroča se sindikalnemu športnemu društvu SGP „Pionir", društvu inženirjev in tehnikov ter drugim strokovnim društvom, da do konca meseca februarja skličejo letne občne zbore, sprejmejo program dela in finančni plan za leto 1977.
15.	Prireditev, ki se predvideva v mesecu marcu 1977 za krvodajalce, naj bo skupna za vse TOZD. TOZD-i Krško, Ljubljana, Togrel
in Zagreb naj dostavijo v kadrovski oddelek DSSS spiske krvodajalcev, za ostale TOZD pa pripravi spiske kadrovski oddelek.
16.	Sindikalna konferenca naj takoj prispeva potrebna finančna sredstva za nabavo TV sprejemnika ter raznih športnih rekvizitov za potrebe PDE Mali Lošinj. Osnovne organizacije sindikata sodelujočih TOZD pri združevanju sredstev in dela za izgradnjo Sunčane Uvale Mali Lošinj so dolžne sindikalni konferenci povrniti nastale stroške, v skladu s procentualno razdelitvijo udeležbe.
17.	Letna skupščina predlaga tov. Matjašič Marjana, kot delegata za zavarovalno skupnost Triglav.
18.	Sindikalna konferenca predlaga kot delegata v Skupnost sodelovanja slovenskega gospodarstva z gospodarstvom SR Hrvatske glavnega direktorja, za njegovega namestnika pa komercialnega direktorja.
19.	Naroča se vsem 00 sindikata, da takoj dostavijo zapisnike letnih skupščin, plane dela za leto 1977 ter finančne plane za leto
1977 konferenci OOS SGP „Pionir" Novo mesto.
Ad 6)
3lagajničarka konference OOS tov. 9avka Zoran je podala blagajniško poročilo za leto 1976, s stanjem 24. 1. 1977, po katerem je razvidno, da so znašali skupaj dohodki 151.353,71 din, izdatki pa 86.471,10 in tako znaša saldo 64.882,61 din.
Ad 7)
Nadzorni odbor je pregledal celotno blagajniško poslovanje in ugotovil, da je le-to pravilno vodeno.
Ad 8)
Letna skupščina sprejema finančni predračun za leto 1977, kot ga je predlagal predsednik konference tov. Šinkovec, po katerem znašajo predvideni dohodki 31.302,00 din, izdatki pa prav toliko. Delegati OOS posameznih TOZD so se zedinili, da bodo določene zneske nakazali na sindikalno konferenco v dveh obrokih, in sicer 1.3.1977 in 1. 7. 1977.
Inž. Zoran Arh prejema posebno priznanje za zasluge pri obnovi in gradnji stanovanj v od potresa prizadetem Posočju. Odličje mu je bilo podeljeno 20. januarja letos. Inž. Arhu naša iskrena čestitka! (Foto: Toni Vovko)
Tako je bilo 8. oktobra lani pri podpisovanju pogodbe na Malem Lošinju, s katero smo prevzeli gradnjo hotelov s 1500 ležišči. Gradbena dela so zdaj že skoraj končana in obrtniki že hitijo na vso moč. (Foto: Toni Vovko)
Novo
pri zbiranju sredstva za SIS
Zakon o združenem delu prinaša nekatere novosti tudi v zvezi z zagotavljanjem sredstev za samoupravne interesne skupnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Po dosedanjih predpisih se te dejavnosti na podlagi svobodne menjave dela financirajo iz osebnih dohodkov delavcev. Zakon o združenem delu pa določa, da se sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na zgoraj omenjenih področ-
jih zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz osebnih dohodkov delavcev pa le, če tako določa zakon oziroma samoupravni sporazum. To pomeni, da naj bi bilo v bodoče financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, zdravstva in znanosti ter drugih družbenih dejavnosti iz osebnih dohodkov delavcev le izjema.
Zaenkrat je še težko reči kakšne bodo posledice teh določb Zakona o združenem delu. Nedvomno je, da zakon skuša uveljaviti večjo dohodkovno odvisnost družbenih dejavnosti od dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Seveda pa bo potrebno sprejeti ustrezne republiške predpise, da bo ta določba Zakona o združenem delu lahko uveljavljena v v praksi.
MARKO SVETINA, dipl. iur.
jam * mm /	/ jar
BILTENU STE POSLALI
Vnovič moramo pohvaliti TOZD Gradbeni sektor Krško: Goran Rovan je poslal zajetno zalepko s kopico lepih fotografij s tamkajšnjih gradenj, ki jih bomo lahko objavljali še nekaj naslednjih
številk. Poslal je tudi poročilo o proslavi 30-letnice SGP PIONIR v TOZD Gradbeni sektor Krško. Za poslano hvala, glede poročila (objavljeno je v tej številki!) pa majhna pripomba: konec februarja objavljamo poročilo o proslavi, ki je bila novembra lani! Dogodek je že močno oddaljen, kar preveč! Tovariša Gorana Rovana, ki mu pero res lepo teče, prosimo in mu svetujemo, naj raje poroča o gradbiščih, o delu na njih, loti naj se kakšnega večjega gradbišča in pove, koliko je delavcev na njem, kakšen objekt je v gradnji, kakšne so težave, kako se dela odvijajo itd. Zelo bi mu bili hvaležni za kratko poročilo o tem, kako je potekla letna skupščina sindikalne organizacije v TOZD Gradbeni sektor Krško, o čem predvsem so govorili na njej in o čem sklepali.
Od drugod nismo dobili nič! Če pa greš malo sem in tja po PIONIRJU, boš slišal veliko o izrednih uspehih TOZD Strojno prometni obrat pri usposabljanju mehanizacije na Malem Lošinju in v Zvorniku, junaka, ki bi to opisal pa ni. Tudi za kakšno sliko iz Zvornika bi bili hvaležni in za opis, kako so tam potekle priprave na gradnjo, kaj gradijo, kako daleč so že z deli. Za podobne prispevke bi bili hvaležni tudi ljubljanski in zagrebški TOZD! Sindikalnim organizacijam pa moramo izreči grajo: še zdaj ni nobenega zapisnika z letnih skupščin razen s TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, upati, pa, da bi kdo poslal za BILTEN kratko poročilo o čem so govorili pri sindikatu, pa bi bilo najbrž preveč? !
jmr * Mm *	* *mr
TERENSKI DODATEK LETOS ŠE!
V osnutku Sindikalne liste za leto 1977 so bila predvidena za terenski dodatek nova ostrejša merila. Če bi bil predlog osvojen, bi velik del delavcev v gradbeništvu ostal že letos brez terenskega do-
živa kronikam
V času od 16. januarja do 20. februarja 1977, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: UPOKOJILI SO SE:
Anton Ribič, materialni knjig, iz Delovne skup. skup. sl.
KOT PRIPRAVNIK JE BIL SPREJET:
Dušan Pavlič, dipl. el. inž. v TOZD Projektivni biro.
LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SO PRIDOBILI:
Dušan Luzar, Marjan Mlakar, Zdravko Jerinič — delavci in Danila Hribar, administr. v TOZD Lesni obrat, Karel Oblak, avtoelektr., Zdravko Gosenca, del. — žerjavar, Himzo Ahmetovič, žerjavar, Meho
datka, še hujše pa bi bilo to, ker ne bi dobili ustreznega nadomestila zanj v osebnih dohodkih.
Povsem razumljivo je, da je v osnutku Sindikalne liste predlagano določilo, imelo za posledico takojšen preplah v gradbeništvu. Na vseh letnih skupščinah sindikalnih organizacij PIONIRJA so delegati živo in prizadeto razpravljali o terenskem dodatku. Dokazovali so, da predstavlja terenski dodatek gradbenemu delavcu nadomestilo za višje materialne stroške, ki jih ima pri delu zunaj sedeža svoje delovne organizacije. Preprosta odprava terenskega dodatka bi povzročila velike posledice v življenjski ravni gradbenih delavcev, saj nadomestila za ukinjeni terenski dodatek ne bi dobili. To bi lahko med drugim povzročilo še večji odliv delavcev iz gradbeništva. Tako in podobno so dokazovali na skupščinah naših sindikalnih organizacij.
Na skupščini konference sindikalnih organizacij PIONIRJA je bil nato sprejet sklep, da je treba v okviru sindikata gradbincev takoj dati utemeljeno pripombo k določilu glede terenskega dodatka v sindikalni listi. Sklep je bil takoj uresničen in v Sindikalni listi, ki je bila objavljena konec februarja, je popravljeno določilo o terenskem dodatku v smislu naših predlogov. V odločilu je rečeno, da pripada terenski dodatek delavcu za povečane materialne stroške, ki jih ima, kadar dela zunaj sedeža svoje delovne organizacije ali zunaj kraja svojega bivališča. Terenski dodatek bomo torej letos še prejemali.
Krdžalič, žerjavar, Vinko Bučar, strojnik, Franci Slejkovec, strojnik in Karlo Čolič, strojnik — v TOZD Strojno prometni obrat, Jožef Rozman, programer-organizator, Vida Kotar, finan. knjig., Janez Jerčin, ekonom, tehnik — v Delovni skupnosti skup. sl., Ivan Gričar, delavec v TOZD Meh. kov. obr., Franci Berlan, strojni tehnik v TOZD Projektivni biro.
V JLA SO ODŠLI:
Ivan Lindič, avtomehanik iz TOZD meh. kov. obrat.
Vsem novo sprejetim želimo dobro počutje ter veliko delovnih uspehov, tovarišu, ki je odšel v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva.
Glavni direktor Ivan Kočevar si s predstavnikom JLA ogleduje ob svečani otvoritvi notranjost hotela Kalnik v Zagrebu
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov, Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iuK', člana uredntikfga odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strapeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.