I^oetar« eznet 6tev. Din l*SO

Št 52.
Ljubljana, v četrtek, dne 25 decembra 1924.	Leto 1L
Izhaja vsak četrtek.
** celo leto . . ** pol leta. .
Din 50 — „ 25—
mesečno , . . . za Inozemstvo
Dle 5—
„ 80—
Uredništvo In upravnlštvo:	Ljubljana, Breg 12.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno - čekovni račun št 13.236.
Za slovo.
Z današnjim dnevom je izšla zadnja številka »Ljudskega Tednika«! Zaradi tega se seveda ne bo nič spremenilo v našem javnem življenju. Toda število tistih, kateri bodo pogrešali naš list, utegne biti precej večje, kot broj naših naročnikov. La ga bodo bolestno pogrešali naši odkriti zvesti prijatelji, je samo po sebi umevno. Toda neizogibno je, da naš list zaenkrat preneha. Vzrokov, kateri so vsakemu prijatelju itak znani, ne bomo razkladali. Izpolnili smo natančno svojo obvezo napram vsem naročnikom., Le pa kdo misli, da ima kaj od nas dobiti, naj se oglasi. Konec!
;Naš list je izhajal okroglo dve leti. Vsak količkaj objektiven presojevalec mora priznati, da smo izvršili pošteno, solidno in dostojno novinarsko delo ter da slovenskega in jugoslovanskega novinarstva nismo ponižali. Iskali smo po svojih močeh resnico in jo zapisali, kadar smo jo našli. Zavest imamo tedaj, da nismo le bili slovenski in krščanski list po besedi, nego tudi po slovenskem in krščanskem dejanju. Laž in obrekovanje smo mrzili iz dna svoje duše, resnico pa ljubili do skrajnosti.
AH je pa naša javnost zrela za resnico, za mirno stvarnost! Na to vprašanje naj odgovori vsak sam. Vsekakor je žalostna resnica, da so najbolj razširjeni v naši javnosti listi, kateri se »odlikujejo« po največji lažnjivosti in surovosti, pa da ■se sami nazivljejo »krščanski« ali »katoliški«. Ali je slovenska duša res tako povarjena, da ji to ugaja! In če bi ji ne ugajalo, kako bi mogla držati te vrste časopisje! To je hudo za naše ljudstvo, ker se mora prej ali slej grozno maščevati v n jegovo škodo. Že se je očividno začela kazen za neznačajnost in pa za zatajevanje pravice in resnice. Kje in kedaj bo to končalo! To je usodno vprašanje.
Nekdaj smo v svoji idealnosti smatrali ljudstvo kot nekako višje bitje, katero vodi in urejuje javne zadeve naroda in države. Sedaj žal vadimo, da je ljudstvo igrača v rokah brezvestnih demagogov in sleparjev. Pametna beseda nič ne zaleže, resnica tudi ne. Pač pa zaleže temeljito beseda strasti, surovosti, brezsrčnosti, laži, obrekovanja in drzne goljufije. Kaj naj bo usoda ljudstva, ki pusti veljati'take lastnosti in jim uprav noro ploska ter slepo drvi zn njimi! Žalostna mu majka.
Le ena zavest nas tolaži. Ob naši starani stoji trdna in neomajljiva falanga prijateljev in iskrenih somišljenikov, katerih ne omaje nobena barja. Naj izhaja naš list ali ne, pri teh možeh se nič ne premakne. »Mi pa ostanemo kakor smo b’li, enega srca in ene krvi.« Nihče, prav nihče naj si ne domišljuje, da bo v našem krogu kaj drugače, ker našega lista zaenkrat ne bo več. Naš duh je enoten in razumemo se vsako minuto, ne da bi se le videli ali spre-
govorili le en sam slog med seboj. Tako je bilo in tako bo. Preživo je v naših zvestih srcih, kar smo doživeli! Odpuščamo, ker je naša krščanska dolžnost. Bog nam pa ni dal moči in nam tudi ni zapovedal, da to pozabimo. Hočešnočeš ostanejo v našem spominu neizbrisno vse hudobije in grdobije izvestnili ljudi, ki povrh še skrunijo našo sveto vero s tem, da jo reklamirajo samo zase, češ, da so oni poklicani branilci, predstavniki in zaščitniki čestitlji-ve vere naših očetov. Poleg tega pa gonijo naše zapeljano ljudstvo od katastrofe do katastrofe, od zla do hujšega in še hujšega zla in naprej v pogubo! Samo za to, ker iščejo samo svoj osebni dobiček, zadoščenje svoje osebne častihlepnosti... Kam plovemo?
Usoda je na poti in skoro se že sliši brenk njene godbe. In potem se bo vse čudilo, kako da je kaj takega mogoče! Nihče pa ne bo po nauku Kristusa pogledal v svoje lastno srce, upošteval svojih lastnih zmot in pregreh. In vendar klije sreča naroda le iz odkritosti, značajnosti, delavnosti, zvestobe in hvaležnosti ljudstva, pa tudi iz nie-gove trdne volje, držati se utrjene, dokazane resnice. Obrekovalec, laž-njivec ne -more in ne -sme biti niti od daleč voditelj ljudstva. Če pa sme biti ali če je, — žalostna nam majka!
Naša država, kraljevina SHS, se nahaja sredi odločilne borbe za unitarizem ali federalizem. Pomen teh besed se nam pa zdi globji: za obstoj ali neobstoj naše mlade države. V tem so vsi edini, da je sedanji položaj nevzdržljiv, da je bolezen tu, katero treba ozdraviti. In vsak strankarski klicar hvali in hvalisa medicino svoje stranke. K sreči ne morejo vsi naenkrat priti do zdrav-ijenja, kajti sicer bi bilo naše države prav gotovo in hitro konec. Preveč zdravnikov ne prenese niti robusten pacijent.
Ali prineso volitve popolno ozdravljenje! Dvomimo. — Volitve nam prineso definitivno vlado, to se nam zdi verjetno. Ozdravljenje nam pa zamere v potu svojega obraza, s slvojim modrim delom in trudom, pridelati vlada in zakonodaja tekom let. Preveč se je skvarilo v šestih letih, da bi moglo hitreje iti! Kljub temu vsemu je naša država v jedru zdrava, popolnoma zdrava. Zato bo premagala sedanje neprijetnosti in neizogibne težave, katere je prinesla povojna doba kot ostalino vojne dobe. Svet še ni videl take katastrofe, kot nam jo je prinesla svetovna vojna. Posledice te katastrofe se nikakor ne dado popraviti v par letih, osobito ne na svetu,. kakršnega žal imamo. Ta svet je popolnoma izprijen, nima smisla za delo in ne razume, da je glavna moč za rekonštrukcijo narodov in držav — solidarnost vseh. Pred vsem pa solidarnost državljanov ene in iste države. Vsaka raz-
cepljenost nam bi vsem enako škodila.
Danes res ne gre za stranke, danes gre za celoto. Naj pripada posameznik tej ali oni stranki, to je postranska stvar. Udarjen bo vsak, ako se ne prerinejo vse stranke do spoznanja ali realiziranja solidarnosti celokupnih interesov celine. Stranka, katera ne pozna te resnice in je ne izvršuje, katera se nikakor ne more odločiti za nekoliko višje stališče, ker se ne more preriniti do višjega obzorja, nego le rine naprej svoje včasih že več kot dolgočasne in mnogokrat naravnost otročje pro-gramne točke in priučene neumne fraze, taka stranka ni za nič in njeno kretanje je škodljivo narodu in državi. Stvar malih Ijudij je, oklepati se malenkosti. Preiti preko malenkosti do višjih ciljev, preko strankarskih celic in korite do službe splošne koristi, to je stvar večjih duhov. Stvar velikih duhov pa je, Služiti splošnosti svoje domovine, ne glede na to, ali to koristi trenotno tej ali onj stranki ali strančici. In stvar naivečjega duha je, da popolnoma zatre v sebi vsak pojav osebne maščevalnosti in dela le to, kar je prav in splošnosti v korist. Osebna strast, osebno sovraštvo, osebna maščeval-oost — na tem spoznaš najmanjše ljudi. In če imajo ti odločilno besedo v državi, je splošna nesreča. Polom je neizogiben, kakor je bil polom zadnje vlade „zakon poštenja in pra-yice“, ko je prosvetni minister pošiljal revne učitelje na stotine na selitev ali v prezgodni pokoj.
Prihodnje leto nam hitro prinese rešitev volilne uganke. Splošna volilna pravica je sfinga, katera se razkrinka na dan volitve. Z rešitvijo te uganke pa ne bo še rešen naš drž--ni problem. Potreba, katero vsi občutimo, ki se prištevamo Ijud-
Slavimo praznik, ki je vsemu krščanskemu svetu najsvetejši.
Preganjan in ubog se je rodil na slami v hlevu kot sin tesarjev Bog, da bi dvignil človeštvo iz zemeljskih temin v nebeške višave.
In ko se je rodil kralj vseh kraljev, je poslal v svet poslanico: Mir ljudem, ki so dobre volje ...
Prve besede nebogljenega dete-ta, Boga-človeka, so bile besede ljubezni. Tisoč devetstoštirlindVRiset let se ponavlja njegova poslanica miru vsem, ki ga hočejo, ki so dobre volje...
Vsakemu prinaša mir, Id ga želi. Tu imate mir, ako ga hočete!
Bratstvo, ljubezen do bližnjega, strpnost, nesebičnost slo lastnosti tistih, ki so dobre volje.
Ali dobre volje je malo in še manj je lastnosti, ki so v zvezi s to dobilo voljo. Radi tega tudi miru ni.
Sebičnost, nevoščljivost, brato-morstvo so znaki sedanjega modernega sveta, ki se utaplja v najhujšem materijalizmu. Ne dvomimo, da bi se Bog v naših časih moral rav-
stvu, eni zavestno in drugi znabiti nezavestno, je: da pridemo vendar enkrat do stalnih razmer v državi. Da bi enkrat mogel državljan in ne-državljan, mogla domovina in inozemstvo računati končno s fiksnimi faktorji v naši državi. Glavna stvar je stabilnost. Ako nam sfinga 8. fe-brv^-i-ta to prinese, blagor nam.
Poleg državnega imamo slovenski problem. V naši ožji domovini se vse prenavlja in kuha. Kaj se bo skuhalo? Tega nihče ne ve, ker je vse še premalo zrelo, kolikor toliko v prvih početkih. Jasno je pa občutiti, da se stare linije spreminjajo. Prav je tako, ker je napočil popolnoma nov čas, z novimi potrebami in zahtevami. S starimi formami in šla-gerji ne pridemo nikamor. Sestaven del države SHS smo, to stoji in ostane. Edina pametna borba bi bila, izvojevati si v tej državi, ne zmeneč se za stare obrabljene fraze, primerno in zadovoljivo mesto in si zgraditi prijazen dom v te} državi. Kar je zamujeno, je neminovno izgubljeno. Ne ozirajmo se tedaj nazaj, temveč glejmo pogumno naprej in delajmo za naš novi nrijazni in veseli dom. Zakaj bi ne doseglo tega slovensko ljudstvo? Zakaj se ne bi osvobodilo svojih zmot preteklosti in ne bi našlo poti v jasne poljane solnca, zdravja, dela, značajnosti? Še ne obupamo nad nami! —
Poslavljamo se od javnosti ravno ob božičnih praznikih. Prav nič tesno nam ni pri srcu. Praznik rojstva našega Izveličarja je, začetka čim največje tragedije celega svetovja. Kako malenkostno je vse, prav vse, kar nas danes razburja, v primeri s to največjo tragedijo, s tragedijo vseh tragedij!
Vesele praznike in srečno novo leto!
no tako roditi v hlevu na slami med živino kakor takrat, ko se je včlo-večil.
Pravo krščanstvo zahteva dejanj ljubezni do bližnjega in samo tako krščanstvo more prinesti mir človeštvu.
Ker tega krščanstva ni, vidimo, kako pretresajo ves svet silni prevrati, kako se danes kljub temu, da je svetovna vojna uničila na mili-. človeških življenj, še vediio ubijajo tisoči fizično in duševno s pravico močnejšega nad slobejšim. kako se celo med najbolj sorodnimi narodi bijejo do skrajnosti razvneti boji, kako stremi vsak posameznik za tem, da bi se prikopal na škodo bližnjega do gmotnih dobrin, bodisi na račun lastne vesti.
Besede modernega časa o demokraciji in enakopravnosti, o socialni pravičnosti itd. so prazne fraze, ako jih ne preveva oni duh pravega krščanstva, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« To vidimo najbolje iz povojnih poizkusov preosnovanja družabnega reda pri nas in drugod.

Nobeno sredstvo in nobena sila ne morata prinesti zadovoljstva človeštvu brez duševnega prerojenja v zmislu pravega krščanstva.
To je rečeno že v poslanici Bo-ga-človeka ob njegovem rojstvu, v kateri napoveduje slamo »Mir ljudem, ki so dobre volje!«
Prazni
Časopisje SLS ima navado, da si vsak dan izmišljuje nove vzroke neuspehov politike dr. Korošca in tovarišev. Te seveda samoobsebi umevno pripisuje vsem mogočim činiteljem, samo nesposobnosti voditeljev SLS ne.
Jasno je, da je dolžnost tega časopisja, da brani kot strankarski tisk svojo SLS. Božja hčerka resnica je sicer pri tem delu zelo potisnjena v ozadje. Zato pa tudi izgovori, ki jih navajajo listi SLS, nimajo pravega učinka.
Glavni izgovor v tisku SLS za vse, kar se pojavi slabega v našem političnem življenju in državni upravi, je stara pesem:	„Temu je kriv
centralizem!“ Saj je v mnogih slučajih res kriv. Kdor pa prelistuje n. pr. „Slovenca" iz 1. 1918, 1919, 1920 in tudi še pozneje, ko so se ustvarjali temelji naše uprave, bo našel vse polno člankov in izjav, ki zagovarjajo centralizem in centraliziranje vseh upravnih poslov v Belgradu s pomočjo voditeljev SLS. Ne smemo pozabiti, da je bil dr. Korošec predsednik Narodnega veča v Zagrebu, da je imela SLS v ljubljanski narodni vladi večino, da so bili voditelji SLS ponovno ministri v belgrajski vladi. Takrat je bila njihova dolžnost, pobijati centralizem, česar pa storili niso. Zato je izgovor na centralizem, ki so ga pomagali sami ustvarjati, — prazen.
Drug izgovor za politične neuspehe je: „Premalo nas je!" Je že res, da je slovenski narod med vsemi tremi jugoslovanskimi narodi najmanjši, res pa je tudi, da številčna moč v politiki ne igra vedno glavne vloge, pač pa duševna premoč. Bil pa je Jugoslovanski klub ponovno v najtesnejši zvezi z radikalno stranko, ki je številčno zelo močna, ravnotako tudi z demokratsko stranko in Radičevo stranko, s pomočjo katerih bi v danih prilikah lahko marsikaj dosegel za slovensko ljudstvo, napravil pa le nič ni. Dosegel zato nič ni, ker je bilo premalo soli v glavi, in ne zato, ker je imel premalo poslancev. Zato tudi izgovor, da jih je bilo premalo, nič ne drži.
Tretji izgovor, ki ga tudi radi ponavljajo tako voditelji SLS kakor njihovo časopisje, je: Nismo na vladi! Mi smo že nekoč zapisali, da pametna opozicija dostikrat mnogo doseže, ako zna izrabiti položaj, in da ni res, da mora biti stranka zastopana ravno v vladi, ako hoče delati za ljudstvo. Za stranko, ki ni zastopana v vladi, je marsikdaj delo za ljudstvo celo lažje kakor pa za vladno stranko, ker ne nosi nobene odgovornosti za delo vlade. Glavna stvar je, da zna izrabiti dani položaj. Pa je bila SLS tudi ponovno na vladi. Kljub temu ni imelo slovensko ljudstvo nič od tega. Kaj pa so naredili pravzaprav kot ministri? SLS je imela že toliko ministrskih sedežev na razpolago, da je iz vrst svojih poslancev le s težavo izbrala malo bolj pismene in sposobne za ministre. Kljub temu tudi kot vladna stranka nima pokazati nobenih uspehov za ljudstvo. Morebiti je kakemu svojemu pristašu preskrbela malo boljšo službo, od tega pa slo-
IPolItlčnl
Protiboljševiški blok.
Na eni zadnjih sej ministrskega sveta so razpravljali o poročilu zunanjega ministra dr. Momčila Ninči-ča o sestavljanju protiboljševiškega evropskega bloka in o rimski konferenci. Govorilo se je o ukrepih proti boljševiški nevarnosti. Nadalje so na seji razpravljali o uporabi zakona o zaščiti države proti tistim strankam, ki so nasprotne današnjemu režimu. V prvi vrsti pride v poštev HRSS. Vlada še ni napravila končnega sklepa, ampak bo o tem vprašanju razpravljala še na prihodnji seji.
Radičeve zveze z boljševiki.
Belgrajska „Reč" je objavila dokument, ki vsebuje 22 točk o sklepih, ki so jih napravili zastop. HRSS in III. internacionale. Od strani inter-
A----------------
Vesele božične praznike
----—------in-----------
srečno novo leto
želi gg. naročnikom, somišljenikom in prijateljem „Ljudskega Tednika"
uredništvo in upravništvo.
Ob zaključku leta.
V prvi številki našega lista smo ob začetku leta zapisali, da je prvi .pogoj za zboljšanje naših javnih razmer pogoj, da naše ljudstvo nikdar več ne izvoli takih poslancev, ki so zlorabili njegovo zaupanje, ničesar pa storili zanj ter vse svoje delo usmerili samo za svoje strankarske težnje. Nadalje smo rekli, da je našim neurejenim razmeram kriva tudi lahkovernost našega ljudstva, ki le prerado verjame lepim besedam in lepim obljubam, polaga pa premalo važnosti na dejanja. Dejali smo, da bo le tedaj, ako bo ljudstvo imelo zaupanja vredne zastopnike in ako jih bo sodilo samo po dejanjih, prišla do veljave ljudska politika, da bo samo v tem slučaju moglo ljudstvo narekovati svojo voljo svojim političnim predstavnikom in se ne bo godilo ravno nasprotno, kakor'so je doslej.
Kako prav smo imeli, ko smo to pisali, vidimo ob zaključku leta, ko gledamo na delo zastopnikov slovenskega naroda v narodni skupščini tekom letošnjega leta.
Ob zaključku leta se moramo vprašati, ali je politična bilanca leta 1924. za Slovence aktivna ali pasivna. Kaj smo dobili in kaj smo dali? Ali smo kaj na boljšem ob zaključku leta kakor pa ob njegovem pričetku?
Veliko so obljubovali, malo smo pričakali. Predvsem so nam obljubovali avtonomijo, avtonomije pa še nikjer ni in je tudi še kmalu ne bo. Obljubovali so nam nekak sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, tega sporazuma pa nikjer ni in se je razdor še povečal, kakor vse kaže. Obljubovali so nam, da bodo potom državnega proračuna poskrbeli za gospodarske potrebe Slovenije, zgodilo pa se ni nič. Ko je bila v narodni skupščini proračunska razprava za 1. 1924-25, so slovenski poslanci nastopali v narodni skupščini tako nerodno in nespretno, da tudi svojih upravičenih zahtev niso mogli uveljaviti. Zgodilo pa se je tudi, da so najvažnejše dele proračunske razprave naravnost bojkotirali in sploh niso stavili nobenih zahtev.
Rekli so potem: Ne moremo nič napraviti, nismo na vladi. . Pa . so vstopili v vlado in imeli štiri ministre. Pričakovali smo, da se bosta ob tej priliki razlila mleko in med preko Slovenije, pa ni bilo od nikoder obljubljenih darov. Davki se niso nič zmanjšali, da, še hujše je pritiskal davčni vijak.
Od vsega, kar so nam obljubovali, nismo nič prejeli. Izgovarjali so «e na Pašiča in Pribičeviča, vse njihovo delo proti tema dvema politikoma pa je bilo tako, da sta prišla Paši6 in Pribičevič zopet na vrh. Niti v enem, niti v drugem oziru se niso obnesli.
Slovensko ljudstvo pa je bilo potisnjeno v stran. Samo mi in mi sami, so proglašali voditelji 'SLS. Samo mi smo zastopniki slovenskega ljudstva, nam je poverilo zaupanje, nam je dalo skoro vse slovenske poslanske mandate v roke, samo mi mu moremo dati, kar potrebuje, so razglašali.
Samo mi in mi sami!
Tn res*-
Samo voditelji SLS so imeli dobiček, bogate poslanske dnevnice in ministrske plače ter druge priboljške, ki so v zvezi z voditeljstvom večje politične stranke. Ljudstvo pa je seveda ostalo tam, kjer je bilo ob začetku leta. Plačevalo je in plačevalo račune svojih poslancev, — dobilo pa ni nič.
Tako je bilo letos, tako je bilo lani in vsa prejšna leta, odkar vodijo takozvano slovensko, vseslovensko in jugoslovansko ljudsko stranko dr. Korošec in tovariši.
Bilanca politike voditeljev SLS izkazuje torej velik primanjkljaj. Dali smo vse, kar smo imeli, dobili pa nič. Sama zguba! To zgubo je plačevalo in plačuje slovensko ljudstvo!
Ob koncu leta smo tam, kjer smo bili ob začetku. Da, še na slabšem. Izgubili smo zopet celo leto v brezplodni politiki, ki nam ni drugega prinesla kakor nove volitve.
Tam smo, kakor pred marcem 1. 1923. Poldrugo leto se ni nič storilo za naše ljudstvo, po poldrugem letu svojega »dela« nimajo poslanci ničesar drugega pokazati kakor zgubo, ki jo mora plačevati delovno slovensko ljudstvo.
Doktor universae polomije g. Korošec se je izkazal vrednega svoje preteklosti tudi to leto.
Dr. Korošec je bil opozicijona-lec, dr. Korošec je bil na vladi. Uspeh pa je bil vedno eden in isti. Velika ničla za slovensko ljudstvo.
Nam je žal, da SLS nima pokazati na nobene dejanjske uspehe za blagor našega ljudstva. Četudi nismo prijatelji dr. Korošca in tovarišev, nam je žal, da izkazuje največja slovenska stranka toliko pasivnost v svoji politiki, ker nam je za koristi ljudstva. Z veseljem bi pozdravili vse, kar bi dobrega storila SLS za naše ljudstvo. Tega žal ne moremo storiti, ker ni ničesar storila in ker radi tega nimamo nobenega vzroka za to.
V novo leto gremo. Nočemo biti preroki, ker zastopamo stališče, da mora trezen in pameten politik računati vedno le z dejstvi. Ravno radi tega pa lahko rečemo, da nam tudi 1. 1925. ne bo prineslo nobenih izprememb na boljše, ako bo ljudstvo še nadalje verjelo ljudem, ki imajo zanj samo lepe obljube, pa prazne roke.
Kakor ob začetku leta tako pravimo tudi ob koncu leta., da je za zboljšanje naših političnih, kulturnih, ' gospodarskih in socialnih razmer predvsem potrebno, da si slovensko ljudstvo izbere za zastopnike svojih koristi ljudi, ki bodo vredni njegovega zaupanja, ki tega zaupanja ne bodo zlorabljali, ki bodo za naše slovensko ljudstvo tudi kaj naredili, ki bodo s sjvojo sposobnostjo pokazali, da so na svojem mestu, da so mož-besed a
Z željo, da bi se to zgodilo, da bi došla slovenska politika do resnega ustvarjajočega dela, želimo vsem, ki jim je ' blagor splošnosti glavni smoter, — srečno in veselo novo leto!
Pošljite naročnino!
izgovori.
vensko ljudstvo ni imelo nobenih koristi. Torej je tudi izgovor, „da niso na vladi," prazen.
„Avtonomije nam je treba", pravijo sedaj, ko vidijo, da v velikem loncu ne znajo kuhati. Po prevratu so imeli Slovenijo popolnoma v svojih rokah. V tedanji ljubljanski narodni vladi so se igrali ministre in izdajali naredbe, da smo imeli komaj čas prečitati jih. Kdo se ne Spominja kakšne oslarije so uganjali takrat?! Ali so sploh kaj pametnega napravili, ko so bili sami absolutni gospodarji Slovenije? Tako sposobni so bili, da so sami sebe odžagali kot gospodarje v Sloveniji, — sedaj pa kriče po avtonomiji, Opravičevanje nesposobnosti z izgovorom na pomanjkanja avtonomije, je torej prazno, ker so ravno takrat napravili največ grehov, ko so samostojno upravljali Slovenijo.
Srbi so krivi! vpijejo nekaj časa, drugič pa: Hrvati so krivi! Da Srbi skrbe v prvi vrsti za svojo kožo, Hrvati pa za svojo, je samoobsebi umevno. Oboji se razumejo na ta posel, če se pa nanj ne razumejo dr. Korošec in tovariši, niso krivi ne Srbi in ne Hrvati, ampak omejenost voditeljev SLS.
Korupcija je kriva! Najprej je treba pobiti korupcijo, potem bo pa boljše! In so prišli na vlado, pa so pobijali korupcijo po istih metodah kakor prejšnje vlade!
Takih in podobnih izgovorov čitamo stalno lahko vsak dan v časopisju SLS ali pa jih čujemo na shodih njenih poslancev. Vsi pa so prazni, zakaj, imeli so proste roke in so lahko delali, kar so hoteli, nihče jih ni oviral. Svojo sposobnost bi lahko pokazali na en ali drug način. Pokazali so pa nesposobnost.
Vsi izgovori ne morejo premotiti človeka, ki sodi s trezno glavo kot nepristranski opazovalec, da bi ne spoznal, koliko škodo pomenja za slovensko ljudstvo brezplodna politika SLS.
Iz bridke izkušnje, ki smo jo doživeli s SLS pod vodstvom dr. Korošca, lahko spoznavamo resničnost besed, da ni glavna stvar program stranke, ampak to, kako se ta program izvaja. Vsak še tako lep načrt je brez praktične vrednosti, ako stavbenik hiše ne zna sezidati po njem.
Od praznih izgovorov in demagoških fraz voditeljev SLS seveda slovensko ljudstvo nima ničesar, koristiti morejo samo njim, v kolikor lahkoverni ljudje še verjamejo v vsako tiskano besedo njihovega tiska in lene fraze na njihovih shodih. •
Dvomimo pa tudi, da bi ti prazni izgovori in fraze mogle trajno vplivati na lahkovernost ljudstva. Enkrat se bodo vendarle odprle ljudem oči! K-': pa potem?
Ali voditelji SLS na tb nič ne mislijo? Ali bi ne bi bilo tudi zanje bolj pametno, če bi opustili slepomišenje in revidirali svojo taktiko in svoje — možgane?
Naj poslušajo naš prijateljski nasvet ter ga tudi izvedejo, saj že dovolj časa vodijo za nos slovensko javnost.
prepled.
nacionale so podpisani Zinovjev in Smirnov, od strani HRSS pa Radič in Avgust Košutič. Predsedništvo HRSS izjavlja, da je ta dokument ponarejen in pravi, da je seljaška internacionala konferirala tri tedne o vstopu HRSS v to internacionalo, pri čemer bi obdržala HRSS svoj dosedanji program in svojo pacifistično taktiko. S tem ni imela nobenega posla III. internacionala, pravi predsedništvo HRSS, pač pa je stvar končno rešila sovjetska diplomacija in sicer sam zunanji minister Cičerin, ker se je šlo za to, da se Radič prizna kot predsednik hrvatskega narodnega zastopstva obenem kot predstavnik hrvatskega naroda. Nadalje pravi predsedništvo HRSS, da ob tej priliki ni šlo za odnošaje komunistične stranke in HRSS, temveč
o vstopu vsega hrvatskoga naroda v zvezo petdesetih drugih seljaških narodov. Pripomniti je še, da „Reč“ vztraja na tem, da je dokument pristen in da bi imel biti objavljen v dunajskem komunističnem listu „La Federation Balcanique“, kar se pa radi Radičeve intervencije ni zgodilo.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo.
Po izjavah našega delegata za trgovinska pogajanja z Avstrijo, dr. Ploja, je večina poslov že ugodno rešenih in je mnogo upanja, da se pogajanja v kratkem končajo. Nove tež-koče so se samo pojavile v vprašanju carinske tarife in v splošnem delu trgovinske pogodbe. V ostalem dela tudi ovire vprašanje obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogajanja z Avstrijsko delegacijo so bila prekinjena, ker je bila k temu prisiljena avstrijska delegacija, ki je morala premagati velike napore pri pogajanjih s Češkoslovaško republi-
+ Radič napoveduje v božični številki „Slobodnega doma41, da bo dobila HRSS pri prihodnjih volitvah nad 700 tisoč glasov in nad 100 poslancev. Pravi, da bo HRSS v bel-grajskem paralamentu prva stranka sama zase, z združenimi strankami dosedanje parlamentarne večine pa ne bo več štela 169, temveč 210 poslancev,, t. j. nad dve tretjini. Potem se bo videlo, pravi Radič, koliko velja poleg neomajljive organizacije HRSS poštenost takega Srbijanca, kot je Ljuba Davidovič, sposobnost takega Slovenca, kot je dr. Korošec, in. drugi značaji ter poštenjaki, ki načeluje jo številnim manjšinam. Zanimivo je, da pripisuje sedaj Radič dr. Korošcu veliko sposobnost, medtem ko mu njegova podružnica v Sloveniji Prepeluhovo glasilo „Slov. republikanec" odreka vsako politično zmožnost. Še nedavno je Radič -govoril o „krajskih magar-cih“, pri čemer je mislil na dr. Korošca in tovariše, kar mu je „Slovenec" tudi zelo zameril. Radiču se zdi sedaj dr. Korošec najsposobnejši politik. Bržkone se Radič drži pregovora, ki ga je pred dnevi v podobni obliki citiral „Slovenec": Kdor osla lovi, mu seno moli!
■+ Zanimivosti Iz „Slovenca44.
„Slovenec" piše, da je udarjen s kurjo slepoto, kdor ne vidi zveze med SDS in SRS, ki se kaže v tem, da „Jutro" Prepeluha podpira, Prepeluh pa Žerjava, oba se pa v bratski slogi zaganjata v SLS. „Slovenec" tudi piše, „da republikanci, ki resno in odkrito mislijo, o Prepeluhov! akciji nočejo nič slišati, ampak bodo volili SLS, v kateri imajo vsi prostora, ki dejansko hočejo politično samostojnost slovenskega naroda, ne pa, da bi Slovenci bili velika županija hrvatske „republike", v kateri bi nam komandiral Radič, oziroma njegov kompanjon, veleindu-strijalec Prpič. Žerjav nas prodaja Pašiču, Prepeluh pa Radiču, ki je nas Slovence imenoval javno „kranjske magarce" zato, ker mu ne nosimo jajc in puranov kakor hrvatski kmetje, če misli Prepeluh, da bodo Slovenci morebiti njemu nosili kot Radičevemu namesbiiku v Sloveniji velikonočne košare, se presneto moti, ker „magarci" nismo. Svojo samostojno Slovenijo si bomo sami uredili brez Radiča in Prepeluha, ki sta dozdaj dokazala samo, da znata pač dobro poskrbeti zase, ne pa za Slovenijo. V svojih napadih na SLS se Prepeluh seveda laže in sicer pobira vse laži iz „Jutra". Tako pravi, da je bil on — Prepeluh — republikanec že takrat, ko je dr. Korošec bi! prvi ministrski predsednik. To Prepeluh pfcavi, danes, takrat pa je o republikanstvu molčal kakov riba in ga je začel oznanjati šele zadnje čase, ko ni vedel druge poti, kako se dokopati do mandata." — Mi g, Prepeluha ne mislimo braniti, —- naj se brani sam. Ugotavljamo pa le, da je dobro znano, da je g. Prepeluh tLpravil voditeljem SLS marsikako uslugo, od katerih naj-
ko. Od 1. januarja 1925 stopi v Avstriji tudi v veljavo nov carinski tarif. Tudi mora avstrijska delegacija popreje stopiti v stike z industrijskimi krogi, ki so interesirani na izvozu v Jugoslavijo.
Naši odnošaji z Italijo.
Razmejitveno vprašanje v Sloveniji še ni končnoveljavno rešeno, ker je moral zunanji minister dr. Ninčič popreje odpotovati v Pariz. Vprašanje razmejitve se reši na nadaljni konferenci v Benetkah. Doslej je že izdelanih devet pogodb, med njimi pogodba o prometu na Reki v zvezi s Sušakom in ostalim jugoslovanskim zaledjem. Končana je konvencija o železniškem tarifu glede Reke. Rešeno je v glavnih črtah vprašanje našega izvoza lesa. Končana je tudi konvencija o plačilu dolgov, ki se tičejo Reke ter konvencija o pristaniškem bazenu Thaon de Revel na Reki.
večja je bila ta, da se je lani s svojim „Avtonomistom" z vso silo zavzel pri volitvah za SLS. Ker reklamirajo voditelji SLS purane in jajca samo zase, je seveda postal g. Prepeluh največji lopov, ko je pričel nadaljevati na svojo roko politiko, ki so jo voditelji SLS v zvezi z Radičem prvi pričeli. Za nepristranskega opazovalca je ta komedija res zabavna!
+ Kandidati SLS. V kranjskem volilnem okrožju kandidira SLS 3 duhovnike, 3 posestnike, 2 profesorja in 2 novinarja; med namestniki kandidira 2 odvetnika, 2 profesorja, 2 posestnika, 1 duhovnika, 1 novinarja in 1 učitelja. Kakor je videti, je kmečki stan zelo slabo zastopan.
+ Poslanske dnevnice. Radičevi poslanci so morali del svojih poslanskih dnevnic odstopiti za strankin fond. Nekateri Radičevi poslanci se niso uklonili tozadevnemu sklepu vodstva HRSS in zato jih Radičeva stranka sedaj več ne kandidira. Radič je priobčil v „Slobodnem domu" daljši članek, v katerem označuje svoje stališče glede poslanskih dnevnic ter navaja tudi imenoma poslance, ki niso hoteli odstopiti poslanske dnevnice za čas nezasedanja narodne skupščine strankinemu fondu. Zanimivo pa je, da „Slobodni dom" popolnoma molči na očitke bivšega Radičevega poslanca Lo-vrekoviča, da je Radičeva družina izkoriščala strankin fond za svoje osebne namene.
+ Izza kulis SLS prinaša zadnji „Slov. republikanec" tole vest: „Glavni tajnik „Jugoslovanske strokovne zveze", osrednje strokovne organizacije krščansko - socialnega delavstva, France Žužek, znan govornik in organizator, je na nasvet zdravnika iz zdravstvenih ozirov odstopil. — Mi bi s svoje strani sumili, da je ta odstop v zvezi z zadnjimi dogodki med vodstvom SLS in med delavsko strujo SLS, s katero si dr. Andrej Gosar ne upa odločneje nastopiti. Zlasti nas v tej sumnji potrjuje dejstvo, da je delavski starosta Jože Gostinčar propadel kot kandidat v logaško-radovlji-škem okraju v korist inž. Sernecu. Druge za enkrat še ne kontrolirane govorice pa vele, da bo Jože Gostinčar proglašen za narodnega borca s primerno pokojnino, nakar bi on prevzel glavno tajništvo JSZ. Oboje:	kandidaturo Serneca proti Go-
stinčarju kakor tudi Gostinčarja kot strokovnega tajnika proti Žužku so sforsirali takozvani „prvaki" iz SLS „pod mizo" ne da bi bili vprašali o tem delavstvo". Kakor se vidi, je enodušnost v SLS, ki jo proglaša „Slovenec" zelo počena. „Slovenec" o celi zadevi molči.
+ Radič je tokrat sam zajahal magarca in prišel na Slovensko, je zapisal pred dnevi „Slovenec" z ozirom r-' volilne kandidature. Da je igral vlo^o manarca dr. Korošec, na katerem je Radič prijahal v Slovenijo, je „Slovenec" seveda „pozabil" povedati.
+ Bolševizem in HRSS. Nedavno je napisal zagrebški „Obzor" članek pod gornjim naslovom, v katerem piše o razmerju HRSS z boljševiki ter se sklicuje na izjave Radiča, da bo zahteval in dobil moralno in gmotno pomoč iz Moskve, nadalje na njegovo potovanje v Moskvo, na poset dr. Mačka v dunajskem sovjetskem poslaništvom in na vstop HRSS v selja-ško internacionalo. Predsedn. HRSS izjavlja sedaj v „Slobodnem domu", da se je vse to zgodilo radi tega, da bi pa za slučaj amputacije Italija in Mažarska ne razdelili Hrvatsko s Srbijo, kakor je Pruska pred 150 leti
Vse p. n. gg. naročnike prosimo, naj v najkraješem času poravnajo zaostalo naročnino, v kolikor svojim obveznostim še niso zadostili.
—70 letnico svojega rojstva je praznoval 21. t. m. ljubljanski kanonik g. Ivan Sušnik. Eodil se je 21. dec. 1854 v Škofji Loki. Ljudsko šolo je obiskoval v domači mestni šoli, nižjo gimnazijo v Kranju, višjo pa v Ljubljani, kjer je dovršil tudi bogoslovje in bil 27. julija 1877 posvečen. Služboval je v Radečah in potem dolgo vrsto let kot kaplan in župnik v Selcih. L. 1894. je bil imenovan za kanonika v Ljubljani, a je ostal še eno leto kot kanonik v službi v Selcih. Svoje delo je v prvi vrsti vedno posvečal cerkvi, v prostem času pa se je bavil-z znanostjo, predvsem z naravoslovjem in matematiko. Jubilant je bil vedno vzor duhovnika, ki vživa v vseh slojih mnogo simpatij. K njegovi sedemdesetletnici naše iskrene čestitke!
— Posnemanja vredna stanovanjska akcija. Mestna hranilnica v Zagrebu bo slavila v kratkem 25 letnico svojega o-bstoja ter je sklenila, da bo v proslavo te obletnice zgradila 1000 družinskih hišic. Stroški za posamezno hišico bodo znašali 60.000 Bin. Polovico zneska posodi hranilnica na zemljišče, drugo polovico pa proti zastavi zavarovalne police. Tako bo mogoče tudi nepremožnim priti do lastnega doma.
— Invalidske podpore. Naredba o razdelitvi 100 milijonov dinarjev bo
g Perutninarstvo. V naših krajih je premalo zanimanja za perutninarstvo. Perutninarstvo — ako se pravilno redi in vzgaja — je v mnogih krajih glavni vir dohodkov. Kakor pri vseh živalih, tako imamo tudi pri kokoših razna plemena, kakor: laško pleme, orptingtoni, plymouth-rocki itd. Mnogi narodi so poskusili vzgojiti iz domačega plemena dobičkanosno pleme. Tako sta n. pr. danes Amerika in Angleška na prvem mestu. Kokoši dobrih plemen morajo znesti na leto 150 do 180 jajc; tu je računan minimum. Toda še boljše jajčarice se lahko vzgojijo. Kokoš potrebuje za svoj življenski obstoj 90 gramov in za valenje jajc 40 gramov žita (ječmena in koruze) ali drugih redilnih snovi. Torej 'skupaj 130 gramov dnevno, kar stane približno 569 kron 40 vin. letno. Kokoš tedaj porabi v celem letu za hrano omenjeno vsoto. Ako znese kokoš letno 150 jajc po 6 kron, dobimo za nje 900 kron. Če odbijemo od te vsote izdatek za žito in drugo hrano, nam ostane čistega dobička 330.60 kron pri eni kokoši; a tn je računan minimalen dobiček. Lahko se pa doseže z rejo jesenskih jajčaric še enkrat tako velik uspeh, ko stane v jesenskem času 8 do 10 kron komad. Ako si hočemo vzgojiti dobre jajčari-
trikrat razdelila Poljsko z Avstrijo in Rusijo. Nadalje pravi izjava, da je Radič ponovno izjavil, da je bil namen njegovega potovanja v London in Moskvo informirati se, ali bi se mogla Hrvatska v slučaju amputacije, ki je HRSS ne želi in proti kateri se bori, rešiti razdelitve, ki bi pomenjala za gotov čas pravo narodno katastrofo. Nadalje, da je Radič izjavil, da je srečen, ker je za ta slučaj Hrvatski zagotovljena od Anglije diplomatska intervencija, od Rusije pa diplomatska intervencija in po potrebi tudi moralna in gmotna pomoč.
predložena ministrskemu svetu na eni prihodnjih sej. Invalidi dobe invalidnino za celo leto, določeni znesek pa se bo razdelil po stopnji nesposobnosti za delo.
— Stanovanjska beda. V ljubljanskem okolišu je še okoli 300 rodbin brez stanovanja. Nastanjene so za silo v barakah, kleteh in podstrešjih. L. 1V20. je bilo v Ljubljani nad 1100 rodbin b rez sta no van j a.
— Pobijanje analfabetstva. Po statističnih podatkih kaže pobijanje analfabetstva v naši državi lep napredek. V Dalmaciji je padlo število analfabetov za 7%, v Bosni je bilo prej 75% analfabetov, sedaj jih je samo 48%, v Srbiji pa je okoli 40% nepismenih,
— Nov gerent v Trbovljah. Namesto okrajnega glavarja Ludvika Pin-kave, ki je bil dosedaj občinski gerent v Trbovljah, je imenovan za gerenta višji nadzornik drž železnic v p. Fran Kokalj.
—Nov most. Most na okrajni cesti Goričane-Sora, ki ga je v avgustu letos ob neurju narasla Ločnica razdrla in odnesla, so to jesen z nova zgradili. Most čez Soro v Medvodah, ki je bil tudi poškodovan, je tudi popravljen. Stroške je nosil cestni erar.
— Za ravnatelja ljubljanske železniške direkcije je zopet imenovan dr. Jakob Borko. Dosedanji ravnatelj Vrečko se vrne v centralo donavsko-ja-dranske-savske železnice na Dunaju.
ce, ne smemo gledati samo na dobro kvaliteto mesa pri kokoši, ampak na njen nagon k nesenju jajc. Najboljše je uporabljati za jajčarice laško pleme. To pleme je rumene, modre, bele, črne ali grahaste barve. Postave je srednje. Teža tega plemena je 2 do 2 in pol kg. Kokoš je dobra jajčarica. A kokoši niso vse enako vredne jajčarice. Zato je treba vsakemu večjemu vzgojevalcu kokoši zaklopna guozda in obročkov. Zaklopna gnezda potrebuje zato, da lahko kontrolira, katera kokoš mu nese dobro, a katera slabo. A to zna na ta način, da ima vse kokoši vpisane v knjigi; v njo vpiše vse kokoši in dan rojstva, da tako natanko ve, koliko je posamezna kokoš stara. Kokoši so namreč dobre za nesenje le eno leto in jih je treba potem prodati. Čim starejša je kokoš, tem večje nag-nenje ima do kokanja in s tem se zmanjša število jajc. Zato se da na nogo vsake kokoši obroček, na katerem je vtisnjena številka inventarja, pod katero je vpisana. In tako se lahko takoj ve, koliko je kokoš stara. Da pa vemo, katere kokoši so dobre, katere slabe jajčarice, si naredimo zapisnik znesenih jajc in ga vodimo 14 dni. Po tem roku slabe jajčarice odstranimo in si obdržimo samo dobre. Vzgojo je-
Dl’A.DA.
smmz
aguEMESATOE 5UVRLO FmEi
Politične vesti.
Domače vesti.
Gospodarstvo.
senskih jajčaric pa dosežemo s tem, da imamo zgodnje piščance, ki so že meseca oktobra godni za valenje.
g Dospelost nekaterih perijodičnih taka. (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) a) Dne 15. januarja 1925 je zadnji termin za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Če se taksa ne plača pravočasno, se naloži za kazen trikratna redna taksa (tar. post. 8. tarife k zakonu o taksah in pristojbinah). b) Odi kuponov ali dividende, kakor tudi od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1%. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse, c) Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12. pripomba 12. za leto 1925., kolikor ne do-seza višine 500 Din, je plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1925, ako pa taksa preseza 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za 1. 1925. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8% zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse, č) Do dne 15. januarja 1925 morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznam ek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din (na leto) prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso, d) Točarinsko takso (za pravico, da se točijo pijače) za prvo polletje 1925 je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s
trikratno redno takso. Pravico za točenje pijač morajo oni, ki vsled ob-čutnosti te takse od 1. 1925 dalje ne nameravajo več točiti 'pijač, odjaviti še tekom 1. 1924 pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, e) Letna taksa po 200 Din za biljarde za 1. 1925. zapade v plačilo do dne 15. januarja 1925, sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse, f) Takso za vozila (avtomobile, fijakerske in polfijakerske vozove) je plačati v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja, v drugih krajih pa do meseca januarja 1925, sicer se zamudniku naloži kazen, v izmeri trikratne redne takse.
g Obtok novčanic Narodne banke SHS se je od 1. do 8. t. m. povečal za 772.118 na 6.035,045.310 Din. Kovinska podloga je oslabela za 5.202.676.82 na 482,015.642.62 Din v izlatu. Posojila na menice in vrednostne papirje so se zmanjšala za 29,964.772.84 Din na 1 bi-Ijon 493202.191.77 Din.
g Reparacijska kvota za december t. I. Naša reparacijska kvota za december znaša 3,035.000 zlatih mark. Vlada je odločila, da se pretežni del te kvote porabi za namene ministrstva za promet in ministrstva za šume in rudnike. Za zasebnike je od kvote določenih 500.000 zlatih mark.
g Italijansko-jngoslovanski sporazum o potovalnih olajšavah. Med ital. in jugoslov. vlado se je sklenil sporazum glede potovalnih olajšav. Posebni komisiji se je poverila naloga, da izdela nove vodilne norme. Potni listi (vizumi) bodo veljavni 6 mesecev in bodo veljali za tja in nazaj 10 lir ali 10 zlatih dinarjev, za tranzit 5 lir ozir. 5 Din v zlatu.
RAZNOTEROSTI.
r Mažarski škofje za dostojno obleko. Mažarski škofje so na svoji zadnji konferenci protestirali proti prozornim ženskim oblačilom. V takih oblekah se ne smejo več prikaazti v cerkvi in katoliške učiteljice, tako površno oblečene, ne smejo poslovati v šolah. Vse to je bilo naznanjeno tudi s prižnic na Mažarskem.
r 3850 milijonov za vzgojne namene. Veleindustrijalec Georg Eastman je podaril raznim zavodom v Zedinjenih .državah znesek 3 milijone šterlin-gov. Sledeč njegovemu zgledu je podaril znani kralj tobaka J. B. Duce v ravno iste namene vsoto 8 milijonov šterlingov. Ker sta imenovana bogataša že prej darovala v človekoljubne namene okoli 19 in pol milijonov, znašajo sedaj njihovi darovi 30 in pol milijona šterlingov (približno 3050 milijonov lir).
r Potresni zvon. Neki italijanski profesor na bolonjski univerzi pravi, da povzročajo potrese elektromagne-tični pojavi v notranjosti zemlje. Sestavil je poseben aparat, obstoječ iz kompasa in galvanometra, ki bo z zvoncem naznanil vsak bližajoči se potres. S to iznajdbo so bili potresi v Er-zeramu, Genovi, Milanu in Kanadi signalizirani kake tri ure pred izbruhom, Bolonjski profesor misli, da bo s svojim potresnim zvonom rešil marsi-kako življenje.
r Naseljevanje na Francoskem. Pri proračunski razpravi pravosodnega ministrstva v francoski zbornici so dognali, da je po sklenjenem miru ostalo na francoskih tleh okoli 4,060.090 inozemskih državljanov, od katerih se je doslej pofraneozilo 2,800.000 oseb. Med temi je 700.000 Italiqanov, 750.000 Špancev, 400.000 Belgijcev, 200.000 Poljakov itd. Najhitreje so se pofrancozili Italijani, katerih otroci so takorekoč popolni Francozi po govoru in mišljenju.
r Iz modernega in denarnega sveta. V Londonu je umrla 49-letna žena iz Poljske v Anglijo preseljenega trgovca Smith-Wilkinson, ki je veljala za prvo londonsko mode-damo. Ob smrti se je o tem prvaštvu mnogo pisalo in
ugotovilo se je, da je pokojna od svojega 21. leta porabila za klobuke 6, za toalete 3 in nakite 16 milijonov frankov. Radi teh ogromnih izdatkov je prišel njen mož večkrat v velike denarne zadrege ter je moral na vse kri-plje špekulirati, siromake odirati in gotovo tudi goljufati, da je njegova žena ostala prva modna dama. O tej modni prvakinji vedo tudi povedati, da je bila drugače silno skopa in da je ob smrti zapustila 980 oblek.
r Romanje v Rim. »Popolo d’ Italia« priobčuje dosedanja naznanila o prihodu romarjev v Rim v svetem letu. Iz Italije je naznanjenih doslej 95 romarskih skupin, iz Nemčije 42, iz Francije 10, iz Avstrije 10, iz Češkoslovaške 5, iz Portugalske 4, iz Švice 3, iz Belgije 4, iz Poljske 2, iz Azije 4, iz Afrike 3, iz Amerike 5, iz Avstralije 1, skupaj s 150.000 romarji. Vseh romarjev pa bo najbrže 500 tisoč ali pa še več.
r Polet od Atlantskega do Tihega oceana. Po poročilih iz Buenos Airesa sta dva zrakoplova nemškega tipa preletela pot iz Buenos Airesa v Santiago di Chile. Srečno sta preletela visoke Ande in pot 1250 km od Atlantskega do Tihega oceana.
r Važen izum za ladje. Anton Flet-tner je bil že prej znan v Nemčiji po svojem izumu novega krmila, ki de luje s pomočjo vodnega toka. Zadnje čase je zaslovelo njegovo ime še bolj, ker je izumil jadrnico brez jader. Z jadrnice se snamejo jambori in jadra, mesto njih pa se postavita dva ali trije okrogli stolpiči iz pločevine. Stolpiči so visoki okrog 11 metrov, v premeru okrog 3 m, pločevina pa je debela 2 mm. Ta tenka pločevina se vrti s približno 100 obrati na sekundo okrog stolpa, pritrjenega k ladji. Stolpič se vrti s pomočjo motorja z razmeroma neznatno gonilno silo. Stolpiči in stojala tehtajo petkrat manj nego odgovarjajoči jambor in jadra. Ladja se premi-,ka -s pomočjo teh stolpičev naprej ali nazaj, kakor želi krmar, z brzino, ki je ISkrat večja od one pri navadnih jadrnicah.
Za gospodinje.
Mramornate plošče in emajlirane plošče pri lijaku lepo osnažiš, ako namočiš krpico v petroleju in predmet z njo umiješ, nakar jih do dobrega obrišeš z drugo večjo, suho in snažno cunjo.
Steklenice, v katerih je bila kaka močno dišeča tekočina, osnažiš in odpraviš duh iz njih, ako jih izpereš z zmesjo, katero napraviš iz mlačne vode in črne gorčične moke, potem pa iz-plakneš v čisti mlačni vodi.
Predmete iz bakra in medi snaži z gevlinom, ki si ga lahko tudi sama
napraviš, če zmešaš 1 del špirita, 1 delili. Razgrnitev predpisnih izkazov in
salmijakovca in 1 del stearinovega	prizivni roki.
olja. To zmes hrani v zamašeni stekle-	O davkih, ki so jih davčna oblastva
niči in kadar rabiš, kani par kapljic na volneno krpo ter ob drgni predmet. Nato ga zbriši še s čisto, mehko cunjo.
Polže in gostonoge v kleti ali shrambi pokončaš, ako jim nastaviš nastrganega korenja, kateremu primešaš nekoliko fosfora, po čemer mrčes pogine. Polovi pa se polže po kleteh tudi, da se jih porabi kokošim za pico, in sicer tako: Nastavi jim solato ali zelje, okrog pa potresi nekoliko otrobov. Otrobi se oprimejo polžev, kar jih ovira pri gibanju, potem jih poberi in potresi kokošim.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
a)	Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za leto 1925 poteče koncem meseca januarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz last nega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih.
b)	Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1924 niso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in dav. uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več, nego 5000 Din, je dolžan vložiti naznanilo o izplačanih prejemkih v letu 1924. do konca meseca januarja 1925.
Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
odmerila v četrtem četrtletju 1921 bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15. dni meseca januarja 1925, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV. Jamstvo za dohodnino.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenja s členom 155, št. 4. finančnega zakona za leto 1924-25 pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletju 1924 pobrane zneske odprem iti davčnemu uradu do 14. januarja 1925. s posebnim izkazom v dveh izvodih.
V.	Davek na poslovni promet.
a)	Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1924. ni presegal zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din; potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do dne 31. januarja 1925 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na posebni poziv davčnega oblastva.
Napovedati je promet 1. 1924.
b)	Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet.
c)	Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1924 zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za četrto četrtletje 1924 do 30. januarja 1925.
Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili, jih ne hi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanjski opravljeni promet, azpadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
VI.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1925 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zaostanka.
m
Izšla je BLASNIKOVA
MELIKA PRATIKA
za navadno leto	ki ima 365 dni.
Velika Pratlka“ je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-števan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj so naroči po dopisnici pri
J.Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični zavod
jubijana, Breg štev. 12
i«aeggp«SBaMBBB—hjiihii ait.iiiw>.wA.ww8»naaa
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
UREDITEV
poslovnih knjig, sestava bilanc, in vsa v knjigovodstvo spadajoča dela sprejema strokovnjak. Ponudbe pod »Bilancist« na anonč-ni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Židovska ulica 5.

Ceneno češko perjeI
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200

Pošilja've carine prosto, p roli povzetju od 300 Din naprej p-atnine prosto. Vzorec zastonj. Blago ae tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachse!, Lobez št. 7S kot Pi zna, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
3
gl
Si
EDINI TIHI PISALNI STROJ
L. C. SMITH & BROS
MOD. 8, BREZ NAJMANJŠEGA ROPOTA
H
ZASTOPSTVO s LUDOVIK BAP ' X Ljubljana, Šelenburgova u
E