politične glasilo
asa S!©weii©e
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio ieto 8 K, za pol leta 4 K. za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej.
jjf Z mesečno prilogo
ijl Slovenska Gospodinja
t
iti
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravuištvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Politični komiki. — V francoski šoli. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — P r i m o rs k o: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. Podlistek: Simon Gregorčič. — Žena in socializem. — Nezadovoljni konj.
Zadnje tedne so se vršile na Moravskem deželnozborske volitve iz splošne in kmečke kurije, ki so končale s popolnim porazom mladočeške ljudske stranke. Izid ni nikogar presenetil, kdor je le količkaj zasledoval politično življenje v češkem narodu, zlasti razpadanje mladočeške stranke. Notranja neodkritost in oslabelost te stranko — Masaryk označuje mladočeštvo kot — duhovno in politično hiranje — nemoč, organizovati lastne vrste na podlagi naprednega in demokratičnega programa, to so vzroki, ki so ugonobili stranko.
Volitve, kakor rečeno, niso donesle nič novega: njih pomen je v tem, da so obstoječe dejstvo statistično označile. — Številke kažejo vzrast soc.-demokratične in klerikalne stranke — za poslednjo je opravljal izvrstno službo ves cerkveni aparat. Iz volilnega boja so odšle kot zmagovalke stranke s krepko strankarsko organizacijo, z določenimi političnimi smotri, dočim so neorganizo-vane stranke, ki se zibljejo od kompromisa do kompromisa, ostale na bojišču. — Številke kažejo, da imajo le odločne napredne smeri bodočnost, dočim se dvomljivo vedenje gotovo kaznuje: napredni element na Moravskem je po volitvah dosti jačji, kot pred njimi: izvršilo se je radikalno čiščenje.
Smrt mladočeške stranke v teh okolnostih ni prav nič tragična, ali končno tudi nič komična stvar.
Neizrečeno komičen vtis pa napravlja na človeka način, s katerim je Slov. Narod (št. 268) sprejel in pozdravil ta poraz.
Simon gregoreie.
Z Gregorčičem je umrl zadnji slovenski „guslar". Na križišču najbolj širokih in razhojenih cest človeške duše je vstal s svojo liro, tam, kjer mora mimo vsakdo, kdor ne nosi kamena v prsih. Po teh cestah vriskajo množice narodnega navdušenja, tod hodijo sanjavih očij in negotovih korakov oni, ki so jih varali upi, ljudje v pretesni meniški kuti, tenkočutni „Zorini", deklice v pestri narodni noši, solzeče sramežljive oči pokrite s pisanim predpasnikom :---Gregorčič je bil popularen
pesnik!
In če pomislimo, da se je moderna svetovna lirika, in z njo tudi slovenska, umaknila iz hrupnega torišča Gregorčičevega čustvovanja na samotne, le izvoljenim pristopne steze, ki peljejo v nova, dotlej nepoznana, pravljična kraljestva človeške duše, tedaj šele vemo ceniti Gregorčiča kot zadnjega slovenskega popularnega lirika. — Gregorčičeva lirika je kakor kladivo, ki v krepko akcentovanem ritmu kreše iz jekla iskre, da svetijo daleč na okoli in da odmeva udar po celi vasi, moderna lirika pa je kakor tenkočuten sejzmograf, ki zariše samo naj-
Mladočehom očita, da so se izneverili svoji preteklosti, svoji svobodomiselnosti itd. Končno patetično vzklika: „Alle Schuld racht sich auf Erden." — To so besede, vredne junaka, ki se mu hoče življenja, ki premika hribe in tre skale; če pa jih deklamira starec, siromašen da se vanj vidi, so neizkončno smešne. — Toda glas prihaja spet ponižnejši: mladočehi so krivi razpada liberalne stranke! —Dalai-Lama je vzrok, da raste klerikalna stranka . . .
Naš liberalizem se je historično zanesel od Čehov sem, kakor so tudi sicer obili stiki našega in češkega naroda. Pa tudi po svojem bistvu slovenski liberalizem ni druzega kot cenejša izdaja mladočeštva s slabšim tiskom, na slabejšem papirju . . . Ista neodkritost in oslabelost, ista desorganizacija tu in tam. Oboji so izgubili ves politični upliv, zapravili ves moralični kredit. Eno prednost imajo mladočehi vendar pred svojimi slovenskimi bratci: več estetičnega okusa. Mladočehi so si s tem, da so se povrnili nazaj na svoj demokratični program (splošna in enaka volilna pravica!) z neko nobieso vzeli politično življenje, ki bi jim tako ali tako pošlo; naši liberalci pa hočejo v počasnem umiranju na vsak način posnemati starega konja.
Tudi na to ne morejo biti naši liberalci ponosni, da pišejo svoji mladočeški materi (ki je sororis loco!) nekrolog; tozadevno se imajo zahvaliti golemu slučaju, da so bile moravske deželno-zborske volitve prej razpisane, kot one za drž. zbor.
Navada je, pobotati se pred smrtjo s sovražniki : zakaj ni lepo, če zapusti človek svet, preden je zravnal svoje račune. Čuden pojav pa je, če se človek v hipu, ko so se mu utrnile po izmučenem obrazu poslednje solze, spre s prijateljem in ga kolne; mi tega — pojava ne umemo. Bazložiti nam bi ga mogla le nam nepoznana tajinstvena psihologija hiranja,
finejše tresljaje in jih odkriva le izvedenemu očesu — lirika je postala aristokratska umetnost.
*
Na široki podlagi zapadne kulture je vz-rastla monumentalna Prešernova osebnost, — in nismo je tedaj razumeli, ker segala je previsoko iz tesnih kmetiških naših razmer, iz katerih so vzklile našemu mišljenju in čustvu tako pristopne Vodnikove pesmice. Tudi nad Gregorčičem je še deloma vladala ta tradicija i d i 1 i z m a, ko je leta 1864. v Janežičevem „Glasniku" ukresal svoje „Domorodne iskrice", trinajst po ritmu in vsebini priprostih nežnih pesmic. Lahkokrili so ti verzi, mehko žuborečega ritma in polni globoke domovinske ljubezni. Ni po vsebini ni po obliki nimajo še pristne Gregorčičeve fizijognomije, saj še niso bile priče onim odločilnim življenskim momentom, ki so Gregorčičevi duši vžgali individuelni pečat.
Šele 1. 1870. ga srečamo v „Zvonu" v zanj značilni družbi Stritarjevega „Zorina"; pisatelj pesimizma — Stritar — ga je uvedel v salon poezije. In stopil je vanj s široko mladeniško dušo, ki bi se najraje razlila črez celo božje
v kateri so si naši liberalci na podlagi moderne introspektivne metode pridobili bogate vednosti.
X
V francoski šoli.
(Češko napisal Edvard Beneš; z njegovim dovoljenjem
pvevel L. L.
Pariz v oktobru 1906.
Iz moje sobe se vidi na dvor. Tu imam priliko opazovati dvakrat v tednu vzgojevanje v francoski šoli. Omenjam, kako bi mogla učinkovati pri nas podobna vzgoja, kolikim otrokom bi naredila prijetno mlado življenje, kolikim mladim dušam bi zapustila krasne spomine na najsrečnejšo dobo njihovega življenja.
Igrajo se tu otroci iz francoske šole. Niso le otroci, so tu tudi odrastli, ki prežive vsako nedeljo popoludne skupno s šolsko mladino pri igri, zabavi in vzgojevanju. Toda med igrajočimi ni razlike, če prav so razne starosti. Vsi postanejo otroci, in le ljudje, ki poznajo otroško dušo, morejo razumeti, kako dalekosežni pomen mora to imeti na vzgojo, ako učitelj zna postati otrok, ako se more vmisliti v njegovo notranjost in ako ga ne uči, ampak vzgojuje.
Tu postane učitelj oče in prijatelj. Nikdar še nisem videl zaupljivejšega in odkritosrčnej-šega razmerja med učiteljem in otroci, nikjer še take vdanosti učiteljic k otrokom in otrok k njim. Učitelj živi življenje teh otrok. Pride na dvor in podaja vsem otrokom — bodisi peto-šestoletnim — roko, govori ž njimi o njihovih skrbeh in radostih, pripovedava jim in odgovarja na njih vprašanja, igra ž njimi, ponagaja jim, trga se z njimi, a vendar vedno s takim taktom in pedagogično premišljenostjo, da otroci čutijo, kaj jim je on in kaj jim biti mora. V teku celega leta nisem videl ne enega osornega pogleda na kateregakoli dečka, ne enega po-
stvarstvo in se privila ob njegove krasote v sladkem ganutju, in stopil je vanj s tesno črno suknjico, ki mu komaj da prosto dihati. Z lahno tožno sentimentalnostjo so navdahnjene te pesmice, pa naj si bodo narodno-erotične ali refleksivne; ponižen lahen je še njihov ritem, da jih človek nehote spremlja s priprosto melodijo, kedar jih čita — a vendar so že pristno Gregorčičeve, saj iz vsakega stiha spoznavaš, da so „ujetega ptiča tožba".	(Dalje prih.)
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bebel.
Žena v sedanjosti.	(Dalje.)
Nekoliko boljše se uredi tako življenje, ako je bil zakon že vnaprej s privolitvijo obeh polovic sklenjen le z ozirom na denarne ali stanovske razmere. Oba zakonca se akomodi-rata v novih razmerah, da najdeta nekak „modus vivendi". Preprečiti hočejo vsaj javne škandale. Dostikrat store to iz ozira do svojih otrok. Kako vpliva na vzgojo otrok tako hladno in brezijubezensko življenje starišev, je očividno. Včasih se akomodirajo takemu življenju tudi vsled gmotnih koristi. Prvi, ki vrže kamen po-
svarjenja, niti ene kazni. Otroci čutijo, kaj hoče učitelj, so mu vdani, ljubijo ga. Učitelj živi z otroci in za otroke.
In čisto isto razmerje je med ostalimi do-rastlimi, ki se tu igrajo z otroci. Tudi oni postanejo otroci, delajo ter pomagajo učitelju. So to bivši gojenci šole in učiteljev. Ostajajo v stiku s šolo tudi tedaj, ko so jo že opustili, ker prirastli so na njo tako, tako se zaljubili v svoje učitelje, — kateri pravzaprav niso in niso bili njih učitelji, ampak najz-vestejši prijatelji, ko so zapustili šolo — da se čutijo v krogu njihovem in v krogu teh otrok najsrečnejše. So tam tudi očetje, katerih otroci se tu igrajo in s katerimi oni skupno sem prihajajo.
Tako je šola tukaj to, kar mora biti — vzgojevateljica naroda, vzgojevateljica v pravem pomenu besede. Očetje, otroci in matere se ne oddaljujejo od šole niti tedaj, ko so jo že zapustili. „Mutualite scolaire“ igra tu neizmerno važno vlogo. Šola odločuje v celem življenju, v rodbinskem in javnem, političnem in socialnem. Ko se otroci in odrastli naigrajo, nastane odmor in po njem se razgovarjajo, učitelj razklada tako, kot je razkladal starišem, dokler so bili še otroci. Poučuje in vzgojuje jih še vedno, če prav jo morda preteklo že dvajset let, odkar so zapustili šolo. Učitelji imajo vpliv na celo življenje, imajo v rokah narod v pravem pomenu besede, morejo narediti iz njega, kar oni hočejo.
Enkrat v tednu zvečer — navadno v nedeljo — se zbirajo k duševni zabavi. Snidejo se v svojih prostorih, kateri so okoli dvora in si izobražujejo duh, ko so si prej okrepili telo. Igra se, poje, predava in konča se vse s skupno večerjo. In vsi tisti, ki so odšli že pred kakimi desetimi leti iz šole, se vdeležujejo vsega tega s svojimi otroci, tako da tvorijo vsi brez izjeme eno rodbino, v kateri so učitelji prvi med enakimi. Tiste ideje, katere je skušal učitelj vcepiti v njih duše, vtrjuje danes, deluje dalje, svetuje, poučuje, vzgojuje in tako kaže, kaj je in kaj mora biti učitelj, kaže, kako morejo biti ljudje celo svoje življenje v šoli —• kako je življenje samo na sebi šola za te, ki se od nje nečejo oddaljevati in kako je šola vir sreče in zadovoljnosti.
V šolskih prostorih se shajajo vsak večer izven tega delavci t. j. bivši učenci, sedaj do-rastli mladeniči. V zdravih prostorih posede, razgovarjajo in zabavajo se, igrajo šah, biljard, poslušajo razlage učiteljev, telovadijo ter tekmujejo, vzgojujejo in izpopolnjujejo se telesno in duševno in ne poznajo smrdljivih z dimom napolnjenih beznic, kart, alkohola ter sprijenosti.
„Mutualite scolaire11, kot sem že rekel, slavi tu triumfe, šola in učitelj sta tu resnično v službi naroda, izpopolnujeta v resnici ljudi in jim kažeta vznesenejše življenske ideale. Tesni stik državljana in učitelja, učitelja in učenca, otroka in dorastlega učinkuje v nravnem oziru res čudežno. Kako se otroci počutijo v tem ovz-
dušju, kako jih to povznese, more razumeti le tisti, kateri je preživel in spoznal naš sistem bodisi ljudskega ali srednjega šolstva, ali kateregakoli drugega.
K temu pripomnim še nekaj: Ti učitelji so republikanci in napredni ljudje, izvrstni pedagogi in izobraženi možje, šola je svetna, demokratična in nima z vero ničesar skupnega, poučuje nravnost in njen glavni cilj jo najprej vzgojevati in šele potem učiti. Ne bodemo se toraj čudili, zakaj se toliko piše, daje bila ravno francoska šola, ki je pridobila zmago republiki pri zadnjih volitvah, katere niso presenetile le tujino, ampak tudi Francijo samo, katere zagotove Franciji srečno bodočnost.
Posvetna šola francoska eksistira dvajset let. Predvsem je nje zasluga, da je na Francoskem nazadnjaštvo za vedno poraženo in so ne vzdigne nikdar več.
Vmislite se v situacijo, da bi bila vpeljana taka šola tudi pri nas in prevdarjajte logično o posledicah take šole po dvajsetih letih.
foliiičsi pregled.
ilvstro-ogrska monarhija.
(Delegacije.) Minulo nedeljo sta se sestali delegaciji in sicer v Budimpešti. Skupni proračun za leto 1907. znaša: zunanje zadeve — 12,145.894 K, armada — 291,160.046 K, mornarica — 42,850.180 K, finance — 4,355.769 K, računski dvor — 320.179 K; skupaj 350 miljo-nov kron, toraj za 20 miljonov več, kot lansko leto. Z izrednimi potrebami, dalje krediti za mornarico in nove topove, znaša cela vsota, ki naj jo delegacije dovolijo: 417,340.273 K. — Zunanje ministrstvo t. zv. r d e č o knjigo v treh zvezkih, ki vsebujejo akte izza maroške konference, dalje dokumente, nanašajoče se na reformno akcijo v Macedoniji in trgovsko-poli-tični spor s Srbijo. — Po sprejemu avstrijske delegacije, je cesar govoril s posameznimi delegati. Pri tej priliki je z vso resnostjo in odločnostjo manifestiral svojo voljo, da se v o-lilna reforma na podlagi enakosti čimpreje reši; s tem je obsodil namero pluralno navdahnjene gosposke zbornice, da vrne predlogo posl. zbornici in jo s tem pokoplje. Napram dr. Šušteršiču je cesar izrazil željo, da se razmere v kranjskem deželnem zboru zboljšajo.
(Združitev mesa). Nerazmerna združitev mesa v poslednjem desetletju pomenja za avstrijsko prebivalstvo zvišanje izdatkov za več sto milijonov kron na leto; ugodna rešitev tega vprašanja je naravnost življenskega pomena za revnejše sloje. Predvsem je zvišala mesne cene avstrijska carinska politika, ki je zaprla tuji živini našo mejo. Priznavamo, da potrebuje naše kmetij stvo carinskega varstva, vendar pa je skrb modre politike, da ob obstoječem nedostatku domače živine ne seže predaleč: kajti z zmanjšanjem
konsuma se zmanjša tudi produktivna moč prebivalstva, ki utegne imeti dalekosežne narodnogospodarske posledice. Odpomoči se da sedanjemu zlu tudi s scenitvijo krmil in znižanjem prevozne tarife za živino na državnih in zasebnih železnicah. Končno z organizacijo živinorejskih zadrug, da se zviša živinska produkcija in z ustanovitvijo občinskih klavnic, da odpade često predrago in neracionalno posredništvo mesarjev.
Salkan.
(Bilanca srbske politike Glolu-c h o w s k e g a). Goluchovvski je naslanjal svojo politično operacijo na napačni kalkul, na padec Pašidevega kabineta. Nasprotno je Pašidevo stališče zelo vtrjeno in te slabe informacije le kažejo, da naš diplomatični zastopnik v Belemgradu, baron Czikann, ni mož na svojem mestu. Gospodarska bilanca dosedanje naše politike: za avstrijsko industrijo je srbski trg izgubljen, avstrijskim konsumentom jo zdražila meso in jim iz žepe vkradla nekaj sto milijonov kron; Sko-dova tovarna, če tudi je imela tako v visoki osebi grofa Goluchovvskega agenta, je brez srbskih naročil. Francoska tvrdka Pigeon v Bor-deaux je sklenila z belgrajsko klavnico pogodbo za 160.000 prešičev na leto v teži 15 milijonov kg, dočim jih je Srbija v Avstrijo prejšnje leto izvozila le 140 000. Z Angleško se bode srbska vlada v kratkem začela pogajati in tako se Srbija emancipuje od Avstrije . . . Politični uspeh Goluchovvskega v Srbiji: zvišala so je srbska državna zavest, sovraštvo do Avstrije, ki nam ob našem izpostavljenem položaju na Balkanu utegne biti usodno; Srbija se nagiblje k anglo-francoski koaliciji, ki v velikih obrisih že obstoji. — Če bomo hoteli obnoviti trgovsko pogodbo s Srbijo, se bo to zgodilo le z veliko gospodarsko in politično kapitulacijo. — Naloga sedanjega zunanjega ministra Ehrenthala je, da v svojem delegacijskem ekspozeju poda uspešnejši in modrejši srbski program.
(Prestolni govor v črnogorski skupščini). Knez Nikola je ob otvoritvi prve črnogorske skupščine naglašal poleg prijateljskega razmerja z Rusijo, Avstrijo, Nemčijo in balkanskimi državami uspehe dosedanje vlade: kovanje lastnega denarja, razvoj trgovine in industrije, zgradba barske luke, železnice Bar-Podgorica, cest, dalje plovba na Skadrskem jezeru, načrti za privabljanje tujega kapitala, načrt za armadno reformo. Kot zaslugo svoje vlade je naštel tudi dvignjenje kredita v inozemstvu, ki pa, žal, ni kdove kako dvignjen; to pričajo ponesrečeni poskusi dobiti potrebni kredit za nabavo topov in potreba v tem pogledu naslanjati se na druge (Bolgarijo, Srbijo).
(Rekonstrukcija bolgarskega kabineta). Žurnalistika pozdravlja enoglasno odstop Petrova. Zlasti opozicijski listi, ki mu pripisujejo vse neuspehe v zunanji politiki, zlasti v macedonskem vprašanju. Novi predsednik
hujšanja v zakonsko življenje, je navadno mož. To kažejo mnogi procesi. Zbog svojega močnejšega stališča kot mož se lahko oškoduje kje drugje, če mu žena ne ugaja in če ne dobi za-dostenja v zakonu. Žena stopa po stranskih potih mnogo težje, deloma iz fiziologičnih vzrokov, kot sprejemajoči del, ker je to lahko nevarno; deloma zopet, ker je njeni prestopek označen kot hudodelstvo, ki ga naša družba sicer možu odpusti, ne pa ženi. „Pregrešek" stori samo žena — bodisi kot soproga, vdova ali devica — mož je ravnal v enakem slučaju kve-čem nepravilno, „nekorektno". Eno in isto dejanje obsoja družba različno, če je stori mož ali žena. Dostikrat se zgodi, da obsoja ravno žena svojo „padlo" sestro najkruteje, brez vsega usmiljenja. Francoski pisatelj Aleksander Dumas pravi zato popolnoma prav: „mož si je vstva-ril dvojno moralo: eno zase, eno za ženo; eno, ki mu dovoljuje ljubezen z vsemi ženami, in eno, ki dovoljuje ženi kot nadomestilo za vedno izgubljene prostosti ljubezen samo z enim možem".
Ženska zahteva ločitev od moža navadno le v najhujšem slučaju moške nezvestobe ali grdega ravnanja z njo, ker je gospodarski od-
visna in je vsled tega prisiljena smatrati zakon kot nekako oskrbovalnico; deloma pa tudi vsled tega, ker nima potem v človeški družbi nič kaj zavidljivega stališča. Smatra se ločeno ženo kot nekak srednji spol, če niso okoliščine ravno take, da obeta občevanje z njo kake koristi. Če so torej vendarle ženske tiste, ki zahtevajo v najvećih slučajih ločitev od svojega moža, je to samo znamenje, kako moralično torturo morajo prenašati. Na Francoskem so bile že leta 1884, torej še pred novo postavo, ki olajšuje zakonsko ločitev, ženske tiste, ki so zahtevale skoro vse ločitve od mize in postelje. In do tega leta m mogla žena zahtevati drugače zakonske ločitve, kakor če je pripeljal njeni soprog žensko, s katero je imel intimno občevanje, proti njeni volji v njuno stanovanje. Tako je bilo podanih zahtev po ločitvi zakona povprečno na leto
od žensk od moških
od 1858-1861 „ 1861—1866 „ 1866-1871
1729	184
2135	260
2591	330
Pa tudi statistike iz drugih krajev in dežel nam pričajo o tem. Poleg tega nam kažejo, da
število zahtev po zakonski ločitvi hitreje narašča kakor pa se množi istočasno število prebivalstva. V Švici je zahtevalo leta 1892. ločitev zakona 229 mož in 492 žensk. Torej zopet število pri ženski mnogo večje. Na Dunaju se je ločilo od leta 1870. do 1871. le 148 zakonov, osem let potem že 319. Ali na Dunaju, v pretežni večini katoliškem mestu, je ločitev zakonov razmeroma težko doseči, ali vendar se je izjavil že v sredi osemdesetih let neki sodnik: „Tožbe zaradi kršenja zakonske zvestobe so že tako pogoste kakor tožbe zaradi ubitih šip". Na Angleškem je prišla ena ločitev v letu 1867. že na 652, leta 1886. na 527.
V Združenih Državah Severoamerikanskih so ločili leta 1867. 9927 zakonov, devet let kasneje 25.535. Vsega vkup je bilo ločenih od leta 1867. do 1886. dobro tretjino miljona zakona in sicer so bili krivi ločitve moški v dvakrat toliki meri kakor ženske.
Vzrok, da je število ločenih zakonov ravno v Združenih Državah tako visoko, je pač iskati najprej v tem, da se tu ločitvi ne stavlja bogve kakih ovir, drugič pa tudi v dejstvu, da z a-vzema žena v Z druže nih Drža va h mnogo bolj neodvisno stališče k a-
Priloga „Našemu Listu“ št. 70 z dne 30. novembra 1906.
Petkov, je voditelj stambulovske stranke, ki je Avstriji prijazna. Zunanje ministrstvo je prevzel Stančev, ki ima v evropski diplomaciji obširne osebne zveze. Prvi uspeh premembe v ministrstvu je zboljšanje odnošajev z Rusijo: ruski diplomatični agent v Sofiji, Ščeglov, ki je bil dalje časa na dopustu, se povrne sredi decembra nazaj na svoje mesto.
Traticija.
(Demokratizacija armadnega in diplomatičnega zbora.) Vzlic temu, da je republikanska večina v volilnem boju numerično sijajno zmagala nad protirepublikan-skimi strankami, vendar nje vlada toliko časa ni na trdni in solidni podlagi, dokler poleg že obstoječega republikanakega uradniškega zbora ne postavi armadni in diplomatični zbor; kajti na teh treh stebrih sloni vladanje v moderni državi. Temu cilju služi odprava vojnih sodišč, kojih justica je v Dreifusovemu procesu in v slučaju inventarizacije cerkvenega imetja (ko so nepokorni častniki odšli nekaznovani) postala uprav neznosna; sedanji vojni minister Piquart jo je občutil na lastnem telesu. S tem da zapadejo vojaške osebe, ki zagreše kak kazenski delikt, civilni justici, se'brezdvomno zlomi kastovni duh v armadi, j Vojni minister je demokratiziral avangement s tem da je določil starost — izimši izredne slučaje nadarjenosti in zaslug — kot edin razlog avancementa. — Zunanji minster Pichon (Pišon) namerava premeniti diplomatični personal: za informacijsko in reprezentacijsko službo v tujini hoče poiskati v republikanski stranki pripravnih mož, ki so zmožni dati državi strokovno in politično poroštvo.
jlnglija.
(Svobodna šola). Sedanja liberalna vlada je v volilni kampanji obetala, da odpravi šolski zakon z 1. 1902, ki določuje državno subvencijo verskim šolam. Ker je največ konfesij-skih šol v rokah anglikanske državne cerkve, so pripadniki sekt, takozvani konkonformisti odpovedali davke. Liberalna stranka, ki so ji konkonformisti in katoličani izdatno pomogli do volilne zmage, je izpolnila obljubo s tem, da je podržavila ves pouk, izločila konfesionalni pouk iz učnega načrta in napravila nastavljanje učiteljev na državnih šolah neodvisnim od njih konfesije. Spodnja zbornica je ta zakonski načrt že odobrila, lordi — med njimi dva tucata anglikanskih škofov — pa ga je izpremenila z vsemi proti liberalnim in katoliškim glasovom z neštevilnimi dodatki, da je po izjavi liberalne stranke nesprejemljiv. S tem se je rodila politična kriza, ustavni konflikt med gorenjo zbornico na eni, in spodnjo ter vlado na drugi strani. Ustavno sta obe zbornici ravnopravna faktorja, dejansko pa tiči težišče angleške politike v spodnji zbornici, ker temelji na širokem, demokratičnem fundamentu. Zato izide iz tega ustavnega boja gotovo kot zmagalka, kakor hitro se ni mišljenje v ljudstvu od zadnjih volitev sem prevrglo.
kor v katerikoli drugi državi, in zato se tudi ne da v taki meri tiranizirati od svojega moža, kakorje to žal drugod v navadi.
Povsodi opažamo tudi, da se dogodi v višjih krogih skoro polovica več ločitev kakor v nižjih. Vedno rastoče število zakonskih ločitev nam še izpričuje, da so zakonske razmere v obče vedno slabše in da se faktorji, ki povzročajo ločitev, množe vedno bolj. Spoznamo pa tudi iz tega, da je vedno več žensk, ki se hočejo otresti neznosnega jarma.
Zakonske nezgode rastejo in korumpiranje zakona jemlje na obsegu v isti meri, kakor postaja boj za vsakdanji kruh vedno hujši in se poniža zakon vedno bolj do denarne špekulacije. Rastoče težkoče, ustanoviti si lastno družino, preplašijo marsikoga, da se sploh ne poroči. Tako postaja obče govorjenje, da se mora ženska omejiti samo na domači krog, da mora izpolnjevati le svoje dolžnosti kot gospodinja in mati — vedno v večji meri nezmiselna fraza. Po drugi strani množe take razmere iskanje izvenzakonskega zadostenja spolnemu nagonu. Tako se množi število prostitutk, število
v
Štajersko.
Narodni svet za Štajersko. Slovenski štajerski državni in deželni poslanci so imeli v nedeljo 25. novembra 1906 v Mariboru zaupno posvetovanje, pri katerem so sklenili naprositi Slovensko društvo v Mariboru, da isto v imenu sedanjih državnih in deželnih poslancev skliče zaupni shod v Maribor, na katerega naj se pokličejo vsi sedanji državni in deželni poslanci ter 30 zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse sedanje politične struje štajerskih Slovencev. Na tem shodu se ima izvoliti Narodni svet za štajerske Slovence terjednoten centralni volilni o ribo r z a bodoče državnozborske volitve. Zaradi ustanovitve narodnega sveta stopi naj Slovensko društvo v dogovor s političnim društvom Naprej v Celju.
Akad. telm. društvo „Tabor1* v Gradcu je imelo 28. listopada 1906 ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „zum Bier-Jakl** žalno zborovanje povodom smrti pesnika Simona Gregorčiča.
Društvo „Zvezda* na Dunaju priredi v nedeljo 2. decembra 1906 v restavraciji Schwarz (prej Matalloni) I. Auerspergstrasse 6 (ozir. I. Doblhofgasse 9) zabavni večer. Na vsporedu so pevske in klavirske točke, tamburanje, dalje šaljiva pošta in prosta zabava. Prijatelji društva dobro došli!
V Celju bodo morali vsi, ki v mestu stanujejo, plačevati za novo nemško šolo v Ga-berjah od začetka prihodnjega leta davek 1 vin. od vsake krone^ ki jo dajejo za stanovanje.
Ptujski „Stajerc* postane baje z novim letom tednik. Ta nemškutarski list je v slovenskih krogih silno razširjen. Najmanj krivde v tem pogledu ne nosi klerikalizujoča politika slovenskega vodstva, ki je napredno misleče elemente šiloma pehala v nemški tabor.
Odbor celjske čitalnice je sklenil v zadnji seji ustanovitev javne ljudske knjižnice.
Primorsko.
Pogreb Simona Gregorčiča se je izvršil nad vso mero sijajno. Udeležilo se je sprevoda do 7000 ljudi, med njimi notar Gruntar, goriški okr. glavar grof Attems, sežanski okr. glavar Rebek, ljublj. župan Hribar, pisatelji Meško, Vrhovnik, Trinko, Medved, dalje ravnatelji srednjih šol, šolska mladina iz „Šol. doma*, vadnice, realke, gimnazije in ženskega učiteljišča, dalje Sokol, Kat. delavsko društvo, Delavsko podp. društvo z zastavami. — Na Goriščeku so zapeli pevci in pevke „Glasbenega in pevskega društva*: „Nazaj v planinski raji*; v cerkvi pa: „Blagor mul* Za časa pogreba so bile zaprte trgovine v vseh ulicah, koder se je pomikal pogreb. Iz slovenskih in italijanskih hiš so vihrale črne, žalne zastave. Na Goriščeku sta se poslovila od pesnika profesorja Berbuč in dr. Ozvald. Truplo so prepeljali v rodni kraj, na pokopališče
zakoncev pa pada. Poleg tega se množi še število onih, ki zadoščajo svojemu spolnemu nagonu na nenatorni način.
V posestvujočih slojih naše družbe ni čestokrat žena nič druzega, prav kakor svoj čas pri starih Grkih, kakor navadni aparat za roditev legitimnih otrok, čuvarica hiše ali strežnica v razuzdanosti ruiniranih soprogov. Mož ima v svojo zabavo in ljubezenske potrebe hetere (ljubavnice) — pri nas kurtizane ali me-trese imenovane — ki stanujejo v krasnih palačah naj lepšega dela velikih mest. Tisti, ki jim premoženjske razmere take potratnosti ne dovolijo, pohajajo tako pred kakor po poroki svoje frine, (frina je bila ena izmed najslovi-tejših grških heter. Prevajal), za katere jim srce mnogo bolj bije nego za lastno ženo; pri njih se zabavajo brez vsakega sramu — kaj, saj je dobiti celo nekaj zakonskih žen v takozvanih „višjih in omikanih slojih", ki se jim zdi tako amiziranje nekaj povsem naravnega I
(Dalje prih.)
v Libušnjem; v Solkanu, Kanalu, Vovčah in Kobaridu so mrtvemu pesniku priredili žalno manifestacijo. — Masko rajnika je napravil kipar Peruzzi, fotografiral je mrtveca na mrtvaškem odru G vaj c v Gorici.
Ločitev cerkve in občine. Pri razpravi o proračunu za 1. 1907. je tržaški mestni svet na predlog svetnika dr. Mracha sklenil ločitev občine in cerkve; dosledno so se črtale skoro vse postavke iz proračunskega oddelka: Bogočastje in slovesnosti. Predlog je bil sprejet z 22 proti 21 glasovom.
Kranjsko.
„Slov. Narod" je že zopet nalagal svoje bralce. Kot nepoklicani zagovornik dež. odbora (naj nam vendar odgovori na vprašanja, čemu ravno on zagovarja dež. odbor?) je v soboto prinesel senzačno vest, da v zadevi dr a. Robide tudi naj višja zdravstvena oblast odobrava sklep dež. odbora in da smatra odpust dr a. Robide iz službe v s 1 e d njegovega naravnost bre z pr i m ern e g a postopanja kot popolnoma utemeljeno in zasluženo, dasi obžaluje, daje zavod izgubil nadarjenega zdravnika. Ta vest je imela namen zbegati javnost ter delati „stimungo* za dež. odbor in njegovo „brezpri-merno postopanje*. Vsled tega se je podala deputacija permanentnega odbora obstoječa iz gg. E. Kristana, dr a. V. Ravniharja in d r a. J o s. S t o j c a k dež. predsedniku, ki je na tozadevno vprašanje izjavil, da k o liko r j e njemu znano, se zdravstveni svet mej tem časom ni zbral, da pa tudi povoda ne bi imel pečati se s to zadevo. Na to je šla deputacija še do predsednika zdravstvenega sveta gosp. svetnika d r a. Zupanca, ki ji je zatrdil, da zdravstveni svet, ki je posvetovalni organ dež. vlade, te zadeve sploh ni obravnaval, da v to ni bilo povoda ter da aktov dež. odbora ni niti imel na upogled. Tako torej. Vprašamo pa, ali je tako bojevanje pošteno? „Ne ubijaj* — pravi božja zapoved. „Narodu" ni bilo dosti, da je neutemeljeno sodbo dež. odbora napravil za svojo sodbo; v celi vrsti notic skrajno obrekljive vsebine je potem svoj strup brizgal na od dež. odbora na cesto vrženega slov. zdravnika. Dež. odbor je ubil dra. Robido samo enkrat — „Narod" pa, ki ga cela zadeva prav nič ne briga in ki ga nihče ni spravljal v kako zvezo, ne prejenja ubijati nesrečno žrtev. Junaško, pa plemenito delo je tol O tem ima vsa poštena slovenska javnost svojo sodbo in na tej sodbi ne bo prav nič izpremenila kaka naročena zaupnica kakega županstva tam pri D. M. v Polji. Da v svoj zagovor izrablja „Narod" klerikalnega dra. Divjaka in klerikalno županstvo, je najboljši dokaz za njegovo — slabo vest.
Kezadouoijm konj.
Bajka za odrasle. Spisal R.
Nekoč je živel konj, čeden in močen po telesu. Pa tudi pameti je bil tolike in z lahkoto je uvidel, da je njegova natura konjska, tedaj zavzemajoča prav častno mesto v božjem stvarstvu.
Prišel pa je polagoma do spoznanja, do čudnega spoznanja. Ogledal si je svojega gospodarja dodobra in videl je, kaj se skriva v njegovi notranjosti. A, ni mu bilo treba napenjati svojega duha: nameni tega človeka so se brali na njegovem obrazu, kljub temu, da je zavijal svoje oči in vzdihoval k nebu.
V konju se je vzbudilo nekaj posebnega; postal je nezadovoljnež. Zavedel se je svojega siromašnega življenja, kajti, v potrti kripi in dan na dan je vlačil težke tovore po rebrih in razdrapanih cestah. Ako je omagoval pod težo bremena, je dobival ostre švrke po rebrih, zvečer pa le pest ovsa. Njegov gospodar je bil enak večini drugih ljudi: trdo in naporno delo konjevo mu ni koristilo prav za prav nič, njegovo nrav ni postala nič boljša in plemenitejša.
Kako je prišla ljubljanska plinarna v slovenske roke. O tem poroča neki delničar te delniške družbe iz Monakovega v listu „Wiener Deutsches Tagblatt11 nastopno. „Pogodba med plinarno in mestno občino ljubljansko je potekla letošnje poletje. Glasom dne 16. julija t. 1. na občnem zboru plinarne predloženega letnega poročila so bili pogoji za novo pogodbo z občino nevzprejemljivi, na drugi strani pa je občina ponudbo za nakup plinarne odklonila. P r i-čakovati je bilo torej pravde med občino in plinarno. Razsoditi bi bilo o pravnem vprašanju, je-li občina dolžna prepustiti mestni svet za polaganje cevi — brez odškodnine. Za pravdo je imela plinarna na razpolago rezervni fond 125.000 K, ter je potemtakem tem mirnejše se zamogla spustiti v pravdo, ker je celovška občina v podobnem slučaju zmagala v vseh treh inštancah. Glasom omenjenega poročila upravnega sveta plinarne je bilo torej očividno, da namerava plinarna pričeti pravdo. Namesto tega pa je delničarje nakrat presenetila vest, da je upravni svet na zadnjem občnem zboru svoja mesta odložil ter da so bili v upravni svet voljeni člani slovenskega občinskega sveta, ki so bili vže v posesti polovice vseh delnic — od 500 — 276." Imenovani časopis poroča, da je bil pri tej kupčiji režiser upravni svetnik O. B. (Bamberg) ki je baje že od 1. 1904. delal na to, da bi delnice odstopil občini. Kako se je pogajal, ni znano; dovelj, g. B., ki je imel doslej le 10 delnic v svoji posesti, je štel nakrat 70 delnic kot svojo last. Nakupil jih je v Avgsburgu in Monakovem. Mej tem je obč. svet v tajni seji dovolil potrebne svote; občina je bila pripravljena, kupiti delnice, toda le toliko, pa tudi ne manj, nego jih je potrebno za varovanje večine, to je 250 komadov. Na to se je sklepala kupčija — seveda strogo tajno. G. B. kot mešetar je slednjič dosegel trikratno ceno nominalne vrednosti vsake delnice, t. j. 1200 K namesto 400 K in g. viceprezident S. (Samassa) in upravni svetnik J. L. (Luckmann), mladi dedič pok. bankirja, ki so ga po očetovi smrti spomladi ko-optovali v upravi svet, sta prodala vse svoje delnice, pri čemer je g. B. baje 45.000 K, g. L. 80.000 K „profitiral". Sedaj so morali tudi drugi upravni svetniki hočeš nočeš iti za njimi — in Judeževa kupčija je bila sklenjena. Ob času torej, ko se je bilo pisalo letno poročilo, ki še govori o pravdi z mestno občino, o kaki pravdi sploh ni moglo biti več govora, ker je občina vže imela delnice upravnihsvet-n i k o v v s v o j i h r o k a h. Da je upravnim svetnikom pač postajalo nekoliko vroče, dokazuje dejstvo, da so pred občnim zborom skh-cali izreden občni z b o r, ki so na njem spremenili ono točko pravil, ki pravi, da prepire med družbo in delničarji razsoja razsodništvo. To točko so tako spremenili, da naj to točko
Nekaj pač: redila sta se mu podbradek in trebuh. In to je bilo vse. Časih pa je postal celo zverinski. V takih trenotkih je bil ubogega konja, da so se mu odpirale krvave rane, a on sam je klel na vse pretege: njegova natura je bila takrat nižja od konjske. Kljub naporom konjevim je ostal navaden človek, s sirovim, rdečim obrazom, kakor tisoči drugih. Njegovi možgani so vodeneli od brezdelja in zadovoljstva.
Kdo bi se tedaj čudil, da sta vrela v konjevem srcu srd in zaničevanje nad človekom in kdo bi mu zameril, da se je zahotelo našemu konju po stepi, po onih brezmejnih ravninah, kjer je dom jasne prostosti! Oj, kako je hrepenel po njej . . .
„Brezmejna step, prosta, brez vhoda in izhoda, z večnim solncem, s skladi sočne trave in s srebrnimi studenci... O, brezmejna step!...“
O teh čudnih željah so zvedeli njegovi tovariši. Ali, oj žalost, kako malo jih je bilo, ki so mu pritrjevali in ž njimi vred hrepeneli po življenju, vrednem konjske nature. Ogromna večina, predvsem oni, ki so vlačili najtežja bremena in zobali le osat, oni so se mu posmeho-
razsoja — redno sodišče. Tako piše uvodom imenovani časopis, ki se poleg tega izraža v ne baš laskavih izrazih o upravnih svetnikih ter kranjskem Nemštvu. Za nas je velikega pomena, da je gospodarsko podjetje, ki je bilo dosedaj v nemških rokah, dobilo slovenske gospodarje. Bo li pa založena glavnica donašala zadostnih obrestij, o tem bo govorila — bodočnost.	—r
K občinskim volitvam v Železnikih. Glede na dopis, priobčen v Vašemu listu z dne 16. t. m. št. 66 pod zaglavjem: „K občinskim.volitvam v Železnikih", zahteva podpisano županstvo na podlagi § 19 tiskovn. zak., da sprejmete v zakonitem času in na zakonitem mestu sledeči popravek: 1. ni res, da je sebičnost in častiželjnost dosedanjega občinskega odbora priti rala nekdaj znameniti trg tako daleč, da se bo kmalu reklo: Železniki so bili. — 2. Ni res, da se je podpisani župan, šele po nalogu deželno vlade prisiljen, začel brigati za železno obrtno zadrugo; res pa je, da ni prejel nika-kega tozadevnega naloga od deželne vlade, nego je takoj pri ustanovitvi te zadruge prostovoljno prevzel mesto zadružnega blagajnika in odposlal prošnjo za podporo na c. kr. ministrstvo.
—	3. Ni res, da je dosedanji očinski odbor bil popolnoma v rokah Globočnikov; res pa je, da je obstojal iz nezavisnih in samostojnih mož.
—	4. Ni res, da je občinski odbor vsako fuži-narjem neugodno pritožbo radi „Kovaškega vrha" enostavno prezrl oziroma odklonil; res pa je, da občinski odbor v tem oziru ni mogel ničesar storiti, ker se je prepričal, da je „Kovaški vrh" neovržna lastnina fužinarjev in ker v takih zadevah sploh nima odločevati občinski odbor, ampak c. kr. sodišče, na katero sta se tudi dva posestnika v tej zadevi brezuspešno obrnila. — 5. Ni res, daje občinski odbor pozval orožnike v svrho, naj bi z bajoneti prisilili ljudstvo k molku, res pa je, da je županstvo zavezano, če treba, tudi s pomočjo c. kr. orožnikov skrbeti za javni mir in javno varnost v občini.
—	6. Ni res, da je podpisani župan igral v tej zadevi klaverno ulogo, in ni res, da je bil tukaj le poojžen sluga Antona Globočnika; res pa je, da je uradoval v celi petletni dobi svojega županovanja po najboljši vesti in vednosti in po lastnem prepričanju. — 7. Ni res, da so v občinskem odboru sedeli možje pristaši fužinarjev, ki po zakonu niti volilne pravice niso imeli; res pa je, da so bili vedno občinski odborniki postavno izvoljeni in da ni bila proti njihovi izvolitvi vložena nikdar nobena pritožba. — 8. Ni res, da se je svoječasno popravilo volilni imenik zadnjo noč pred volitvami pod Devičnikovim vodstvom tako, da je bila zmaga pri volitvah zagotovljena omenjenim gospodom (scil. fu-žinarjem) in njihovim pristašem; res pa je, da je volilni imenik odgovarjal vedno točno predpisom zakona in da ni bilo v tem oziru nikdar nobene pritožbe. — 9. Ni res, da se je zgodilo v občinski upravi še nebroj drugih krivic, res pa je, da se je vedno pravično postopalo. —
vali in rogali najbolj. Rekah so mu, daje sanjač, da so njegove besede goljufive in bogokletne.
„Konj je konj; grdo je, če se punta proti svojemu gospodarju, ki ga mu je Bog odločil, da mu dela, da ga živi. Siromaki smo; kaj hočemo?11 . . .
Celo obsojali so ga, da se sramuje svoje hoje po štirih in mu očitali, da hoče odslej hoditi le po dveh. In to so bili njegovi tovariši!
Nekega dne pa je porabil ubogi konj lepo priliko in veselo je zdirjal po cesti — v gozd, v log. Oj, to je bilo veselja! Sedaj je bil prost, prost kot nikdar poprej. Veselja pijan je skakal, enako žrebetu, rezgetal in kopal s kopiti, da je pršilo krog njega. Veselil se je solnčne svetlobe, ki je polnila vzduh vsenaokrog, ki se je razlivala po rožnatih preprogah livad, veselil se je velikanskega in prozornega svoda. Vendar enkrat! O, dragocena step! . . .
Ali, to ni trajalo dolgo. Ljudje, enaki njegovemu gospodarju, sirovi po obrazih in notranjosti, so ga obkolili in vjeli. Postal je zopet suženj, kot je bil poprej. Godilo se mu je še slabše. Gospodar njegov se je jezil nad njegovo pregrešno upornostjo, tepel ga je češčeje in v
10. Ni res, da misli podpisani župan, da je na župansko čast intabuliran; res pa je, da se bo z veseljem znebil tega težavnega posla, ki mu je povzročil poleg dela in sitnosti še škodo na zdravju in premoženju. — Županstvo Železniki, dne 19. listopada 1906. Franc Košmelj župan.
Nekoliko popravka. Pod tem naslovom je sklepal vsi Bistrici znani dopisnik v 270 št. Slov. Naroda neko reč, kakor ima sploh „on" navado. Braniti hoče osebo il,-bistriškega župana A. Tomšiča, češ, da ga je N. List osebno napadal. Bravci N. Lista dobro vodo, da župan osebno ni bil nikdar napaden, pač pa pozvan, da prepreči rabo nemščine pri občinskih sejah, kar je večkrat hotel uvesti znani dr. Žnidarič. O županu pa je bilo rečeno, da je narodnjak. Ker pa dopisnik Slov. Naroda javno poziva dopisnika N. Lista: s čim se je župan tako pregrešil, da ga N. List napada, in hoče javnost nalagati, naj sledi tem besedam najprej odgovor dopisniku Slov. Naroda. Prvo to, da naj bi se dopisnik N. Lista vselej podpisal s svojim imenom, naj bi poslal dopis temu ali onemu listu, in ne bi, iz strahu, da pridejo lažnjiva poročila na dan, podpisal tujo osebo. Narodov dopisnik že ve, kaj to pomeni; če bo pa še pošiljal zavite popravke, pa bo vedelo to tudi uredništvo nekega slovenskega dnevnika. Dopisnik pravi v Narodu: dopisnik Našega Lista hoče delati spor v občini. Narodovci smatrajo namreč za „delanje spora", če se razkrijejo škandali, ki javnost interesujejo. Tako je tudi v II. Bistrici mnogo gnjilega. Pač pa je sejal v Narodu ravno dopisnik tistega članka vedno dovolj neresnic; seveda takrat, ko je Narod stal pod „imuniteto". Sedaj pa spregovorimo še o po Narodu hvalisanem županu A. Tomšiču. Dopisnik Naroda pravi med drugim: ah je župan zato napadan, ker je velikodušno daroval prostor za gasilni dom. Resnici na ljubo: prostor, last županovih pastorkov, je župan, kot varuh mladoletnih, sporazumno daroval gasilnemu društvu, toda za 1000 K., ki mu jih bode društvo, če mu jih še ni, moralo plačati. Ah se pravi to „velikodušno darovati!?" Potem piše dopisnik: župan Tomšič je narodnjak; mi ne pravimo, da ni; toda pripomnimo:	o pravi narodnosti nima
pojma, ker bi sicer ne imel poleg napisa „kopališče" še „Bader", kar je v Bistrici čisto nepotrebno. Potem tudi piše dopisnik z uprav prirojeno zavitostjo: kako je samo olepšal pri „Ivetu", kar mu je le častitati. Smeh nas sili. Seve bravci Slov. Naroda ne vedo, da je tista olepšava pri „Ivetu" storjena na njegovem posestvu, pravzaprav posestvu pastorkov. Če bi se hotelo pa vsakemu posestniku, ki olepša svojo hišo in vrt, častitati, bi treba, da bi vsaj po leti, ko se največ olepšuje, imeli listi dnevno posebne priloge za te hvalospeve. Eno je pa Narodov dopisnik zadel; pravi namreč: dopisnik N. Lista naj okrog sebe pogleda, gradiva je več kot dovolj. Ko bi se dopisnik N. L. ozrl, ne daleč od svojega stanovanja, g.
jasli mu je pokladal odslej le suho slamo in osat. Drugi konji pa so se mu posmehovali in kazali nanj: „Glejte ga, uporneža; — sramuje se svoje nature! Za koga neki je vstvarjen bič in osat, ako ne za nas konje? Kaj hočemo? Res, siromaki smo, ah drugače" . . .
Oj, to je bolelo, bolelo . . .
Njegovo telo je postajalo od dne do dne mršavejše, kosti njegove so postajale vidnejše, kot bi hotele prodreti kožo in pokazati svetu svetu svoje najžalostnejše oblike. Dlaka mu je postala dolga in mršava, ogenj njegovih oči je ugasnil in glava mu je klonila globoko k tlom.
Ubogi konj!
Nekoč je moral zopet vleči težek tovor navkreber. Moči so ga zapuščale in pred očmi mu je postajalo megleno. Padel je v jarek. V tistem času se privleče mimo njega eden njegovih sodrugov, eden izmed onih brezštevilnih zadovoljnežev, ki so prodali v svoji zaslepljenosti in lažnjivi skromnosti svoje življenje za pest ovsa. Akoravno sam komaj živ, se ozre zaničljivo na umirajočega tovariša in ga v slovo krepko — brcne.
Nato je ubogi konj izdihnil.
dopisnik Naroda, kam bi zadel?! Ali ne ravno na ono, od vas po Narodu pred letom izkričano: „prodano posestvo, največje v fari." Tu bi moral vzeti v roke pero in javiti javnosti popolno resnico, in resnično zavito tedanje poročilo bi dobilo pravo luč. Pa tudi drugega podobnega bi se dobilo preveč. Toliko vam in vsem za danes. Če hočete še, na svidenje!	F.
Z Bučke nam poročajo: Bučljani smo kakor prerok v puščavi: že leta in leta kličemo po ureditvi naših cestnih razmer, toda nobeden pristojnih faktorjev se ne gane. L. 1899. je začrtal sevniški inženir novo cesto, in od tedaj spi vsa zadeva spanje pravičnega pri kompetentnih oblasteh. Deželni poslanec g. Dular se ne gane, okrajni cestni odbor se ne gane; cesta je pa taka, da sejmarji, ki prihajajo na naše sejme, pravijo: tukaj je gotovo hudič mlade imel. Prosimo in zahtevamo v to postavljene osebe, da preložitev ceste spravijo v pravi tir in da se iznebimo tega nadležnega izreka. Sicer nastopi za to gospode dan plačila ob volitvah: mi jih bomo tehtali in našli prelahke.
I3dl upravništira.
Prosimo vse tiste cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj jo blago vol e poslati takoj. V ta namen smo priložili današnji številki poštne nakaznice.
jUzaeterostl
Naši Zapiski, socialna revija (št. 11) imajo sledečo vsebino: Dva politična programa;
Dr. Demšar: O spolnih boleznih (konec); — As: Zanemarjena in pokvarjena mladina; — Poglavje o našem gledišču; — Pregled (gospodarstvo, politika, razno); — Književnost; — Juri Jager: Moj Bog (pesem).
„Slovenska šolska Matica" in pa „Društvo slovenskih profesorjev" nameravata izdajati: 1) znanstveno-poučne spise v popularni obliki in 2) komentarje k raznim šolskim klasikom rimske in grške literature. Uredniško delo prevzame „Društvo slov. profesorjev"; založništvo pa „Slov. šolska Matica".
Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljejo začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic roma ob božičnih praznikih iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki jim z veseljem čestita za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške židovske tvrdke, dočim je na Češkem „Matica Školska" vsako leto do-
bivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi poslej tudi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih nemških tujih razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi šel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice, zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem času razširjajte družbine razglednice in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril-Metodova družba lep novoletni dar, mi pa s tem na izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: „Mal položi dar, domu ne altar", to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božiču in novem 1907. letu. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 27. novembra 1906.
Zakonski načrt za ureditev dalmatinske plovbe, ki ga ima drž. zbor rešiti, obsega v glavnem sledeče odredbe: Za redni dalmatinski parobrodni promet se ustanovi nova družba obstoječa ob sodelovanju Lloyda iz vseh dalmatinskih obrežnih podjetij izimši lokalno tvrdko: Iva Račića v Cavtasu in plovbeno podjetje v Kotom. Nova družba — „Dalmatia" bo imela
41.000	delnic po 200 K, torej kapital v znesku
8.200.000	K. — Vrednost parobrodov, ki jih prevzame nova družba kot aport je cenjena na 6,056.106 K; diferenco bo treba plačati v gotovini; podjetje bo finansiral konsorcij Jadranske banke v Trstu, Trgovske banke in Hrvatske kreditne banke v Dubrovniku ter Prve ljudske dalmatinske banke v Spljetu. Državna subvencija bode znašala 1,500.000 K, torej 400.000 več kot jo je doslej dobival Lloyd in vse dalmatinske družbe skupaj. — Sedež družbe še ni določen; „Crvena Hrvatska" poroča od dobro informirane strani, da bo Dubrovnik.
Cene mesa nekdaj in sedaj. Rast cene mesa nam kažejo naslednje številke: Leta 1812. je veljal kg govejega mesa 37 vinarjev, 1. 1820. 38 v, 1. 1830. 43 v, 1. 1840. 50 v, 1. 1850 65 v, 1. 1860. 83 v, 1 1870. 1 K 13, 1. 1880. 1 K 23 v, 1. 1890. 1 K 21 v, 1. 1900 1 K 50 v. - V osemdesetih letih se je cena torej početverila.
V _____ ▲	v
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
MlTOi mOLLER
w Oosnžalah
-------(Kranjsko).------


Efektno!
6 pozi i č. angel,ji, :-{0 cm vis. Nastavek na vrhu nezlomen. Jamstvo za brezhibno delovanje.
Naj ga ne manjka v nobeni krščanski družini!
Od treh sveč proizvajana gorkota vrti gonilno kolesce, na tem kolescu viseče krogljice udarjajo na tri zvonce in na ta način nastane tako prijetno doneče zvončkanje, da napolnuje mlade in stare neko skrivnostno božično veselje.
Cena s kartonom in navodilom za uporabo franko proti predplačilu za komad
K 1-50
3 komadi K 4‘—
6 komadov „	7 50
12	„	„ 13-50
Proti povzetju 20 v. več. Če komu ne ugaja, dobi denar vrnjen! Naročiti je pravočasno pri tvrdki
liag-žos EC©nrad
prva tovarna za ure v Briix-u št.2075, Češko,
Moj 200 strani obsezajoč glavni katalog s 3000 podobami se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj in poštnine prosto.
Srezskrbno
družinsko svečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 03 v. v avstr, postnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S. W. 296 Lindenstrasse. 50.
Oglejte si -- efrmmi slamoreznic, čistilnic,
naj večjo zalogo |juSjuiS61J8iii8 Sil JjBVf mlatilnic, gepelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ------------—
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.
Ravnotam zamore te kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
čudovita zbirka sveta!
So kom. za samo gjSd.2-50
1 sprelepa večkrat z uradnim pat. varovana anker-remontoir - žepna ura s pismeno fab-fisko garancijo za dober in natančen tok, 1 fina oklepna verižica iz double-ztata, 2 prstana iz amerik. double-zlata z imit. briljanti (za Sospoda in damo), 2 gumba iz double-zlata Za zapestnice (ostaneta vedno nova), 3 na-hrsni gumbi, 3 gumbi za zavihano ovratnike, 1 fin žepni nožič z napravo, 1 zelo lepa svilena ovratnica, svetla ali temna, 1 dražestna 'Sla za ovratnico s simili-briljantom (doubli-fa.no), 1 dražestna bvoža za dame, zadnja no-^°st, 1 krasno toaletno zrcalo, 1 dražestna koristna denarnica, 1 par bontonov z amerik. “filjanti, prist. sreb. sekiricami, 1 f. nikelnasti Pjsalnik, 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pristnih inozem. Pisemskih znamk, 1 fini cigaretni odrezalnik 'hikel), 1 pat. držalo za ovratnice, 1 album najlepših razgledov sveta. — Vse skupaj z e'egantno anker-remontoir - žepno uro, koja ?a«ia je dvakrat toliko vredna, velja gl. 2’50. ~^°bi se, če se denar naprej pošlje ali po poletju pri centralni zalogi patent, ur in draguljev
S. Urbach, Krakov št. 58.
. NB. Pri naročilu dveh paketov se pri-?®ne 1 prima angl. britev zastonj. Neuga-JaJ°če se zamenja ali denar vrne, in je torej Sak riziko popolnoma izključen.
Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji naj novejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosii, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
J^dolf Hauptmann
v JLjuhljani
prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in
--------- steklarskega kleja. ---
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustrovani ceniki dobe se brezplačno.
.1 Cl O .I p T? LE T? j ir 1> O .1 C1
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr,, TschinkeS
Ljubljana e Kočavje
... -syv
Gdlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
patentiran?, v 30 državah.
Sufletr. ISchutzmarke
Strelia pribodnjosti!
iz porti an d-cem en tn in peska
Praktična!^^"Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
'HffljT Edino pravi je
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprekoslj iv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, ko-ITCH DIEN I	Pr6hlajel,je (katar), prsne bolezni,
influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra"
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	50
Lekaroar 1. IMerri v Pregradi pri logaški Slali.
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah.

Poskusite
in priporočite
izdelke.

f idrooe tonama tirani!
o Pragi Vlil.	faoonll?zastonj.

!OI
umv
Zdravnik-strokovnjak,
'zjzzzL J)a J^ogdan Dere
usoja si javiti, da ordinira
v JLjubljani, ^odnij^e ulice st 1, I. nd$trp.
vsaki dan od tO. do 11. in od 2. do 4. uro
otroške in notranje bolehni.
brezplačna ordinacija za otroško bolezni v mestnem ambulatoriju
„Mostni dom".

1!
Razpošiljanje blaga O na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Sutfner«»Sjubljana ®
Mestni trg nasproti rotooža, preje u Kranju
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
™ švicarskih ur ™
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
fd? JTSda je moje blago res fino in dobro, w tltaSfa.e$i<2Ž.^ je t0j ^ ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 26-30
£e „Zvezdna11 cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je pravi slovenski izdelek!
Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A«, SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. o d IZVRŠITEV VEDNO d PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH, d
I gsssmfisss ti 4	m d	I
Založništvo
„Našega Lista" s prilogo „Kamničan" in „Slov. Gospodinja" ter „Oglasnika". Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.