Št. 2i.K V Gorici, sredo 21.Julija 1915 dok^r bd nvhg&če in’ z;i čaka-vojske oh sredah in sobotah ob n!'’ nriih popoldne. Gtfž sam sestavil: presrčno prošnjoiiiža.imir, ;ki maj. jo kristjani molijo povsod.i.On je bit tud1, ki sr je največ prizadeval, da bi se Vojne grozote ublažile n ujetnikv>; k}er \le mogoče, i poslali.,.zopet v domov rnu.mazaj., ,On si je kpnečno na vso moč, prizadeval, da bi Italija, ko že Avstriji ni hotela pomagati;^ vsaj nevtralna ostala in se tako obvarovala prelivanja krvi in potokovb solžar V. tenV! smislu je-bil dal tudi mavod la . vsemu katoliškemu časo-p-lisjunaieIvsjem duhovnikom v Italiji. ■ Sedhj pa'še dviga vedno več sovraž-nikovjmvfi papežu. Itabjanska vlada stoji nrt Pjill strani. Vse liberalno časopisje ji poitrrtga. FfaMrtžonskf 'krogi ščtijejo 'proti sv. Očetus‘ sutntučertjVbi, z lažmi in izmišljotinami, • kjer ‘ ‘ i e morejo,' !:v Ital ij i tn ziVnrtj nje. Ljudske diUltali v Rmtt komaj čakajo prilike, da bf še navrtlile profr d-mui, kjer PapbžJ pTebrvrt. Papežu očitM,''lJa‘ je sovražnik Italije, OonVtm ll? .TCm si proti papežu že vse upajo. Vlada očitno ferl? celo neod-višrtprtt, ki mu 'jb j'e Mirt sama bila zajam čila. V Bologni. kjer je papež toliko Časa kot škof deloval, je priohčil pesnik Lorenzu Stoccheiti V „Travasb" 'Skrajno šrrt-mtitilho iri podlo 'p e st'rti na papeža ip nje govfek fl'Ptenč. Ahrno je to vh da pustila. Ko ptij jč ..OŠservafore Ri mano", glasilo Vatikanh [n ramrejnttuf)(l19ionia izvzeto od vjflli^i ‘I&šKth r$BlWsti, prinesel nuttui napadu protest, ga je i t a I i j a n-s ka uf| u r a z a plenil a. To je nezaslišano. Katoličani v Itahji so pričeli pro t&ilUati, 'a je Me6?# man izdalo. V. Rimu so haje dobili celo vrsto O&jBdliiVov - talo se govori, ker njih imenjrt iiikdb’rte ve ; ti ogleduhi so vsi v zveži, z jVrttikanojn j — Ker liabja ne ntorč iikažovali pa Svojih bojiščih z Avstriji} Vspčlipv in zhfag, kriv je tega zopčt tako naprej, se'je fes bati najlvujšega. ■’t .'zpoj, junija je priobčila »Miincheuer Abemdzeitung" v Alonakovem pismo iz Rili)a, ki piipoveduje, da hodijo zločmski ljudje, oblečeni v tltiliuvniško in redovniško obleko, po rimskih uličah š poživi, naj odpadejo vsi od papeža tu naj si 'novega izvolijo, Češ, sedanji papež Benedikt XV. je pocjkupljen od Berlina, Vse mogoče .brbšhre se širijo med IjudsTvopi, ki so polne naj,gV§!li fažj in sumničenj pfoti njemu. Lažejo, da je bil že pred vojsko v tesni zvezi ■): ličmškim poslanikom "Bii-lo\vom,!(jjwRin)!i; da sta mu Nemčija in Avsiiija’ ža "slučaj1 žifiage obljubila zbpBi obnovitev cerkvene države i. t. d, Ker še: papež svoji nčddvišhbšti ne more in ne sme’odpovedati žrttrt piše jiberalrib čašo-1 pisjc’ v Italiji,1 drt'jb papfež'riajvečjh nesreča za deželo, ker jo v njenem razvoju najbolj ovita Tako hujskajo v Italiji. ! ! Dtugo^časoplsje,zunaj Italije, tudi dunajsko1 v Avstriji;*! pa »fc'svoje • strani trdi. da je papež proti nam. da so njegovi kardinali naši sovražniki, kar1 je seveda le te""'* "h l,U(i "l83W fi; <'•" Zelo resne1 postajajo'Torej razmere, v katerih nahaja 'sv. Oče. Lahko se utegne zgoditi, da ga od frainbsonstva nahuj-. iskane in podkupljene druhali dejansko v Rimu napadejo, posebno če bo Italija poražena. — „Papež je tega kriv! Proč ž njim!" Tako'bodo kričali in temu primerno nastopali. Zavedajmo še vsega tega. Mi smo tudi in najprej katoličani. Žal, da glavarju katoliške cerkve ne moremo v dejanju pomagati. Pač pa smo mu ob srrani s tem da odločno zavračamo vse podle izmišljotine, ki se vzdigujejo proti njemu in proti škofom, in da iskreno molimo zanj brez prestanka, kakor je brez prestanka prva ceTkev molila za Petra, ko ga je Herod držal v ječ1 in ga nameraval umoriti. »Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osre čuj ga na zemlji in ne daj ga v rokč injegovih so v r a ž n i k o v r Svetovna vojska. Avstrijsko idško bojišče. Cafoma po navadi pita potrpežljive i Italijane po svoje. Ne poroča sicer več toliko; o slabem vremenu, odrekel se je - tudi fantaziranju; ni pa opustil netočnega j ter pretiranega poro-čevanja. Tako poročilo je poslal med svet glede koroških trdnjav; Predi), Rabelj, ITensel, Bovec tamkajšnji forti namreč so po italijanskih veste v že vničeni. Vse te izmišljene : vesti pa, enostavno zavrže vojni ponoče--alec »beri. TagbL«, ki jasno in odločne , pravi, da Italijani glede teh trdnjav niti j od daleč niso dosegli stavljenih si ciljev.U-! speli vseh neštevilnih laških granat, iz-; streljenib na te forte je bil do sedaj ta, da j še vsi stoje, vsi delujejo in prav s topovi jiridno plačujejo sovražnika in njega podlo nezvestobo. Na Tirolskem solaški uspehi ničla, naši stoje na nekaterih krajih celo na laških tleli; vrhu tega je Danki, po-poveljnik tirolske armade izjavil nekemu : vojnemu poročevalcu, da oo naši vojaki nepremgljid zid, ki i>u se zna kmalu spremeniti v vničujočo lavino. Oo Soški meniti tudi — kakor vedno — kljub velikim zgubam nima steče ne na Dober-dobski planoti, kamor bi tako radi prišli, da bi Svojemu malemu kralju zamogli še od bližje pokazati Trst, ki še vedno čaka, nd ob goriškem obrnostju. kjer se od predvčeraj sem vrše živahni boji. Naši vrh Dalatinci so še vedno trdna prepričani,' da vrag ne bo prišel črez Sočo. Tb-a-vo shlolo iajo Italijani s svojimi križarkami; niso še preboleli »Amalfi«, pa jim riasi torpedirajo in potope »Giuseppe Garibaldi«. Ne pravjio brez vzroka, da je basa mornarica majhna zato pa najboljša na svetu. 15. jdlija ponoči je bilo zopet mHogO italijanskih napadov na doberdob-ško planoto odbitih. Artilerijski boj traja na vseli frontah dalje. Hi. julija; Topovski boji na Primorskem m Kufuškcm. V Dolomitih je b lo .odbitih več laških bataljonov, ki so napadli naše postojanke pji Rufriedu in v (jejnarku. 19. julija. — Na Goriškem so začeli včeraj znova resni boji. Zjutraj na vse zgodaj je pričela italijanska artilerija vseh kalibrov obstreljevan robovje doberdobske planote. 1 Obstreljevanje je postajalo vedno hujše ter je doseglo opoldne svoj višek,, Nato je prešla sovražna infautprija k napadu. Boj i so bili zelo trdovratni ter so trajali Čelo tloč; kom-čno se je našim čfetath posrečilo babjrtne, ki so - prispeli do prvih naših strelu h jailmv, povsod vrčči Pažrtj. Naši možnarji so prisilili pet težkih SPVražnih baterij: k mofkii. Drtnes g j utraj SO Se b' j, znova obnovili. v , Posamezni sunki proli obmostjii ,(j.o-riee so bdi zavrnjenn Tudi v pzeinlju Srednje Soče, prj Kinu in na koroški inejj je živahno delovala sovražna tjrb lorija, kar je trajalo deloma tudi ponoči. 'Na koroški meji so napravili posamezni bataljoni napade proti našim po s to Janka ih’ob pobočju Brsenreicha, na vrhu Pfghna in na planoti Filmoser, severno-iztočno od Kieuzberga, toda povsod so bih poraženi. V krajini Schluderbacha je, neki naš maloštevilen oddelek opustil mesto, ki je bilo povsod izpostavljeno. Posebno hvalo smo dolžni vrlim posadkam v naših obmejnih utrdbah, ki se v svojih skalnatih postojankah junaško ustavljajo vsakemu ognju. .Včeraj zjutraj se je približala pred Cavtat in Gruž osem laških križark in 12 iorpedovk, ki so pričele obstreljevati železnico, postajo v Gružu, nekatera ta-mošnja poslopja ter hribovje p.ri Cavtatu. Oddali so približno tisoč strelov. Lahko poškodovana so bila nekatera zasebna poshjija. Smrtnih slučajev ni in tudi ranjen ni bil nihče. Ob 5 40 zjutraj je bila križarka »Giuseppe Garibaldi" torpedirana in potopljena, nakar je laško brodevje s polh m parom zapustilo naše obrežno vodovje. ,i6iuseppe Garibaldi" .je Ip:i I. 1899 spuščen v. morje, obsegal je 400 tonelat ter -tnei luzino od 10-20 morskih m.lj na ura Oborožen je bil z 32 topovi raz: ličnega kal bra. Njegovi stroji so izvajali 13 ROG konjskih sil. Dolg je bit 105 m, širok nad 18 m. NjegrtVa posadka je ob s’ j «)a iz 556 mož +’ '•1" »Giuseppe Garibaldi" je bii napaden prejšnje nedeljo, 18 i. m zjutraj južno od Dubiovn ka od nekega našega podmorskega čolna. Potopil se je v 15 minutah; Osem tednov imamo vojsko z Italijo in naše vojno brodovje je zadalo laškemu prav mbčutne udarce, med tem ko ni njihovo našemu napravilo prav nobene škode do sedaj. Naši so uničili; 24. maja torped nega rušilca »Turbine", 1 junija pomorsko letalo »Citta tli Ferrara", 26. junija pomorski čoln, 5. julija torpedovko, 7. julija križarko „AmaIfi“ (10.400 tonelat). 18. j uti j a križarko »Giuseppe Garibaldi". * Naša vojna mornarica še izkazuje torej z najlepšimi čini na Jadranskem morju. Mala je, a če pojde takoj bodo Italijani mbrali kmalu skrbeti, da si ohra-i nijo svoje bojne ladje vsaj zunaj Jadran skega morja. Slava naši hrabri mornarici I Poslušajmo kako pišejo h potopu. »Giuseppe -Garibaldi*-ja nemški listi: »Lok. Anzeiger" pravi že 18. julija: Zopet italijanska križarka potopljena. Izgube italijanske mornarice se večajo od dne do dne. Radovedni suto, kako bo Italija Jo. nogp izgubo opravičevala in olepševaRi. Dokazano je skoraj, da ni naravna lega našega obrežja glavni vzrok vspeltov naših podmorskih čolnov. Tembolj moramo, priznati, da je to le zasluga hrabrosti in izurje nosti avstrijske mornarice, ki se drzne povsod napasti italijansko premoč, kjer jo dobi. Pozdravljamo torej s srcem tar novi uspeh našega zaveznika. mou b- Berlinska »Post“ piše: Italijanska mornarica poseduje samo Se šest križark, ki so res sposobne za bdj. ker So Ostale iz 1. 1892. in 1895. ..Vettor Pisani" in »Marco Polo" popolnoma zastarelega tipa: Tako in enako se izražajo Nemci p i vodopt potopitve „G useppe Garibaldi". W Tudi boji na Goriškem kažejo za nas naj lepše uspehe. U brzojavk, je .razvidno, da s,o bib do sedaj vsi laški napadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika, Najnovejše brzojavke z dne 20. julija: Bitka na Goriške n traja dalje. Včeraj in danes poimčt ljut napad ria obmostje Gorice krvavo odbit. Po močnem obstreljevanju sp naskočile soviažne čete okolico Podg^re. Na raznih mestih se jim je posrečilo prodreti v naše postojanke, a kmalu so bili zopet vrženi nazaj. : i » - » Opoldne se je pričelo, zopet topovsko obstreljevanje in ob 4 popoldne je pričel drugi napad, ki ja trajal do osmih zvečer, Boji za robovje pri Doberdobu se nadaljujejo. Včerajšnji napad proti Zdravščiui je ogrska deželna hramba zmagovito r odbila. Tudi trije drugi močni napadi La ho,v so se izjalovili. bcnnA Avsrljsko-rusko bojišče. Odmor, o katerem smo zadnjič govorili, je prenehal. Naša armada sama, kakor tudi avstrijsko-nemšKe čete so zop,et j pričele delovati, potem ko so zavrnile vse ruske protiofenzivne poskuse, od katerih Rusi niso imeli nobenega dobičKaj pač pa mnogo izgub na moštvu in vojnem ma-terijalu. Da jc nastojula od naše strani zopet večja akcija ne samo ob Dnjestru od Nižiovt navzdol ampak tudi na drugi končni točki gali.ške frontne črte, spoznamo iz več razlogov; tako n. pr. iz nara-ščujočega števila vjetuikov enkrat 56, dru, gikrat 1306; isto nam dokazuje dejstvo,.da so naši zavzeli sovražniku več zanj vaznih opirališč, med drugimi Bernardinski samostan, ki teži pravi blizu Sokola. Značilno i>ri tem je tudi to, da so ruski časniki. ki so preje vedno povdarjali .izbornost ruskega vojaštva ter prezirljivo pisal j in poročali o manjši vrednosti pa: šega nipštva, naenkrat spremenili to svoje mnenje. »Navoje Wrem‘ja prinaša namreč 'članek Menčikova, voditelja ruske bojne politike, ki išče in najde vzrok ruskih porazov v boljšem orožij), Boljši tnuniciji ter v Večji sposobnosti ter! izvez: banosti naših in .ne.tt^i ,T#0V-' ’ iliiubns v iJiitsovus oz od mufoT Avstrijsko uradno poročilo z dne lo. ij^ll^d f^usko bojišče. Ljutr ruski protinapadi ob Dnjestru so ostali brezuspošnii lRri teh bojih,'V kojlh smo ujeh 12' Častnikovnih 1306 mož in srtio zaplenili tri strojne pttške, se je posebno izkazal koroški pešpolk št; 7ii Pri Sokalu se je tudi ljuto hojeviailai Naši zavzeli v jurišu Bernard nkki1 sa-; mostaUji Drugod puložaj rmiz/premenje«. i /u H Dunaj, 17. julija 1915. Med Vislo in Bugmu;soobširnejši,boji v razvoju, ki potekajo za zaveznike po polnoma ugodno. Čete nekega avstro-ogrskega korp, ki m ,:sti Jskuppo bojevtde z Nemci, šo vzele zahodno od Graboviec sovražniku po sedemkrpitaotd) Juriju važno opirališče in so Verle tam v sch vražnikove pozicije. — Jugozajiadnoi od Krasnostava so pr^T^ nemške čete sovražnikove, vrste. ; Ob zgornji Bistrici in .spVenid .od Krasnika so vzeli naši sovražnikojve mednje pozicije. Tudi zapadno od Visle šp naši začeli zopet zmagonosno ofenzivo. V všhodni čaliciji polo^al heizpT^- menjcn. riti oiiS odiuR. ni Nemško-francosko bojišče. Eno dejstvo je tu gotovo, dia se je turmreč zadnja francosko-artgleska ofenziva izjalovila. Nemške bojne i črte vsi' ned pori Francozov in Angležev niso mogli predreti. T la ki so ji pasedik Nemci trdino drže; žato je govor, ki ga je Boinearč i- I mel v proslav Ronget de Loslesi, uglasbe-telja Mursollnise, malo da ne srnešeti; zdi se' datodo Nemci zase d e n©! f r an oos ko ozemlje tudi nadalje jistotako tardno držali kakor do sedaj; pesem o zmagi Francozovi in o uničenju Nemčije in Avstrije je po Vi sejJpiriliki pesem i-i- daljnei bodočnosti, ki je Pomicalč ne bo dodivtel. Žrtve, ki jih imajo Fmnod2ii' jrač nistt vhpehom /ipjji-merne: če hočemo 'Verovali rvemškiin .oew nit Vam, so imeli satrto pri Arrasm nad 78.000 mrtvih, ranjenih Itd. »- Nemško uradno poročilo z dne 16. julija: 3apadno bojišče. V Argonih ljuti boji, ki so končali z našo zmago. Poleg mnogo inaterijala smo ujeli tudi 116 častnikov in 7009 mo?. V okol ci Geradmorja so naši zrakoplovci uspešno obmetavali sovražn ka z bombami. Poročilo nemškega generalnega štaba. Berlin, 17. julija 1915. Artilerijski boj in metanje min na mnogih krajih fronte. Nemško rusko bojišče. 16- julija. Na vshodnem bojišču zmagonosn > napredovanje. Na jugovshodnem bojišču položaj ne- izpremenjen. * 17. julija Vzhodno bojišče. Pred par dnevi pod Hinderburgovim poveljstvom pričeta ofenziva ima lepe uspehe pokazati. Armada generala pl. Belov-a, ki je pri Kuršani in severno od nje prekoračila Vindavo, je v zmagovitem prodiranju. Naša kavalerija je večkrat potolkla sovražno. Vjeli smo 11 častnikov in 2450 tnož; zaplenili pa 3 topove in 5 strojnih pušk. Med vjetnimi častniki nahaja se tudi poveljnik 18. ruskega polka strelcev. Armada generala pl. Qallwitz je napadla južno in jugovzhodno od Mlave ruske pozicije, ki so bile od marca sem z jačene. vsemi novejšimi sredstvi utrjevanja o- V izvrstnem jurišu so predrli Nemci tri zapoedne ruske črte severozapadno in severovzhodno od Przasnija in jih zavzele ter došle do Dzielina in Lipe. Po izpraznitvi Przasnisza dne 14. julija so se umaknili Rusi vsled našega hudega pritiska v svoje že davno pripravljene in utrjene postojanke v črti Ciecha-n ov-Kr asnosielce. 2e 15. julija so brzo zasledujoče nemške čete jurišale tudi te pozicije, jih južno od Cielone v širini 7 km predrle in prisilile sovražnika k umikanju. Podpirane so bile od vojaštva generala artilerije pl . Scholz, ki je od Kolna sem na zasledovalnem pohodu. Od včeraj se pomikajo Rusi na celej fronti med Pisso in Vislo proti Narevu. Pridobitev v teh dneh znaša: Pri armadi oenerala pl. Gallwitz-a vjetih 88 častnikov, 17.000 mož in zaplenjenih 13 topov (med tem 1 velikega kalibra), 40 strojnih pušk in 7 metalcev min. Pri armadi generala pl. Schoilz je število naraslo na 2500 ujetnikov in 8 strojnih pušk. Jugovzhodno bojišče. Potem ko so zavezniki v zadnjih dneh vzeli mnogo ruskih prednjih pozicij pri Bugu in med Bugom in Vislo, so se včeraj razvili na tej fronti pod vodstvom gen. feldmaršala Mackensena večji boji. Zapadno od Wieprz v krajih jugozapadno od Krasnostaoa so prodrle nemške čete sovražne vrste. Dosedaj smo vjeli 28 častnikov in 6380 miofž in zaplenili 9 strojnih pušk. Tudi zapadno od gornje Visle je pričela armada generalnega polkovnika pl. Woyrsch-a z ofenzivo. * Na avstrijsko - srbskem bojišču se zadnji čas ni pripetilo nič važnejšega. Slike iz bojne črte pri Gorici. IV. Trpini. Pon del jek 12. julija sem jih videl na lastne oči. Opravki so me vodili iz Gorice v Grgar čež sedlo na Prevalu. Bilo je krog 6. zjutraj. Prihajali so mi nasproti brez števila, možje prihetni, starčki, slabiči, dečki in deklice — skoraj še otroci, dekleta, žene in starke. Bilo jih je za ogromno procesijo. Nosili so nahrbtnik, vreče, koše na Gečih in na glavi. Čudno se mi je zdelo vse to. Vprašal sem starčka, odhod prihaja. »Iz Avča«, mi je odgovoril, otrok mi je dal isti odgovor, starka prav isti. »Kedaj ste pa šli z doma?« — »Ob eni popolnoči!« Pot je strma in dolga, dolga!« — »Pa zakaj?« — »E gospod« — je bil pretresljiv odgovor — »že tedne nimamo kruha, nimamo moke! Včeraj smo zvedeli, da dobimo v Gorici sirk, pa smo šli na pot. Kdor je mogel, je šel! Vas je skoraj prazna«. »Odkod pa Ti?« vprašal sem deklico z vrečo na hrbtu. — »Iz Lokovca« je odgovorila. »Iz Bat« je rekla druga. »Iz Kala« je povedala tretja. Vsa gorska planota od Soče do Če-povana se je vzdignila. Kakor da bi se cel narod seli. Vzdignil se je, hodil sedem do osem ur proti Gorici, da bi dobil malo sirka in prišel do kruha... Okoli treh popoldne sem se vračal. Solnce je žgalo. Sapice nobene. Prah povsod. Nikjer sence. Pot strma. In prišli so mi zopet nasproti. Bilo je na rebru pod Prevalom. Starčki in starke; žene in slabiči; dekleta, deklice in dečki so prihajali. Prepoten je bil vsak. Vročina je kar žarela iz ordečenih zabuhlih obrazvo. Sopli pod težo. ki so jo nosili. »Koliko pa nesete«, vprašal sem starčka. »Gospod, 45 kilov jih bo...« — Meni se je zdelo, da mi je nož porinil v srce. Ves jaz sem postal ena sama želja, da bi mu pomagal »Odpočijte se malo!« sem mu rekel; v vsi svoji domišljiji nisem mogel drugega dobiti. »Ne morem« ^ — odgovoril je počasi, »pot je dolga; še šesi ur pred menoj...« »Koliko pa Ti neseš?« vprašal sem dečka. — »15 kilov, gospod!« — »In Ti, mala?« — »10 kilov.« — »Koliko pa Vi na glavi, mati?« — »25 kilov!« — »Pa boste zmogla?« — »Mora biti! Doma i-mam otroke, že tedne jokajo in vprašajo po kruhu«.... Novice. Nadvojvodinja Marija, hči zmagalca nad Napoleonom pri Aspernu, Nadvojvode Karla, je umrla v oboto, 17 .t. m. ob 9h zj. v Badenu pri Dunaju. Rojena je bila 10. sept. 1825; nahajala se je torej v svojem90. letu. Leta 1852 se je poročila z nadvojvodo Rainerjem, ki je pred dvema letoma v starosti 86 let preminil. Otrok nista i-mela. Leta 1913. je mogla visoka dvojica obhajati slovesnost svoje dijamantne poroke. Plemenita gospa je bila povsod znana po svojem neizmerno dobrem srcu. Za uboge in za bolnike je imela vedno odprte roke. Znani P. Abel ji jepodlilsv. zakramente za umirajoče. Njen spomin o-stane kakor spomin njenega Visokega soproga povsod neizbrisan. Povišanje našega prestolonaslednika. Z merodajne strani poročajo, da je cesar imenoval prestolonaslednika nadvojvoda Karla Franca Jožefa za generalmajorja in kontraadmirala. Nov škof v Linču. — Vsem je še dobro v spominu pokojni Hitmaier, ki si je nalezel smrtno bolezen v vojnovjetniškein taboru in na njej umrl. Sedaj poročajo, da je imenovan za škofa v Linču bogoslovni profesor dr. Janez Ev. Gfoller. Bivši zunanji minister grof Berch-told se nahaja —- tako pišejo listi — kot kavalerijsk stotnik v vojski proti Italiji. Za prestop primorske meje kakor tudi za potovanje iz ene občine v drugo je izdalo c. kr. namestništvo v Trstu tozadevne predpise, ki zahtevajo sledeče: Kdor hoč eprestopiti primorska mejo na Koroško, Kranjsko, Hrvaško mora imeti potovalni list s fotografijo, ki ga dobi na glavarstvu; držav, uradnikom zadoituje njih starost legitimacija potrjena od policijske oblasti. Vsem zadostuje pa tudi tako imenovana posebna legitimacija brez fotografije, ki jo izdaja c. kr. policijska oblast ter podpiše etapno poveljstvo v dotičnem kraju. Fred prestopom na kranjska tki, mora se pa dati vse legitimacije v podpis etapnemu komandu, ki se nahaja v Ajdovščini, Opčini, Sv. Luciji. Ravno tako je treba i-ineti iste papirje za prestop iz Kranjske ali druge dežele na Primorsko. 1 udi za občevanje med bližnjimi občinami mora se imeti legitimacije, ki jih izdaja domači župan ter podpiše najbližnja orožništva postaja. Kdor se hoče Izseliti iz Gorice, si mora priskrbeti istovetnostni list (Identitats-schein), ter tega dati potrditi od vojaške oblasti. List o istotnosti dobijo meščani na mestnem uradu, oni iz okupiranih krajev pa na glavarstvu. Fo tej odredbi ni treba iti prej na policijo po nobeno dovoljenje. Vsled odloka c. kr. namestništva v Trstu je na podlagi odredbe najvišjega vojaškega poveljstva prepovedano ob nedeljah, praznikih in tržnih dneh točiti žganje, vse druge dni pa morajo biti zga-njarne zaprte že ob 4. popoldne. I udi izven tega časa je strogo prepovedano točiti žganje vojakom in pod vojaštvo u-pravo spadajočim osebam, kakor tudi pijancem iz navade, nasilnim osebam in starim pod 18 let. Maksimalne cene so se postavile za liter mleka 40 v, za liter vina 1 K, za m trdega lesa K 14.50 in za m8 mehkega lesa jo. — Ce bi vsled teh cen lastniki teh predmetov blaga ne prinašali na trg, ima vojaška uprava pravico isto zaseči pri vsakem. Seveda veljajo te cene za prodajanje na debelo. Prepovedano je prodajati sveže kumare in dinje in tu iz zdravtvenih ozi- rov. Kdor bi kljub tej prepovedi iste pro- I dajal, bo občutna kaznovan. Vojaška uprava rabi večje število malih steklenic. Kdor ima iste, naj jih odda .vojaštvu, če le mogoče z zamaškom. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani Dunajska cesta št. 38, prosi: 1. da ji naznanijo begunci iz Goriškega, o-beh narodnosti, ter begunci iz Istre v svrho evidence svoj sedanji in prejšnji naslov. — 2. Da se ji po možnosti naznanjajo stanovanja v Ljubljani in na deželi, ki so na razpolago za begunce boljšega in nižjega stanu. — 3. Da se ji naznanijo službe, ki so v obrtili, na kmetih in v zasebnih družinah na razpolago za begunce. Begunci iz Goriške, ki so morali vsled v-pada verolomnega sovražnika zapustili vse svoje imetje in svoje domove, so nujno potrebni, da se jim gre v vseh ozirih na roko. Ker se povpraševanja po svojcih po časopisih in drugače množijo, bi bilo veliko dela in skrbi manj, če bi se begu n-c i, ki bivajo še na Goriškem naznanili pri posredovalnici v Ljubljani, na gorajšnji naslov. Boj kužnim boleznim: griži, logarju in koleri! Krvava griža in trebušni legar (tifus) sta domači kužni bolezni, kolera pa je k nam za-nešena kuga. Vse se silovite rade širijo v vojski med vojaki in drugim prebivalstvom rad posebnih in izrednih razr^er, ki spremljajo vojsko. Te tri kuge so hujše in nevarnejše od vojske same in vendar se jih obvarujemo lahko in zanesljivo ler gotovo zatremo! Kako? Vsakdo izmed nas, posebno pa vsaka gospodinja in gospodar, vedi in stori to-le malo: 1. Griža, legar in kolera so tri različne kužne bolezni, glede nastajanja, pa tudi glede prenašanja in razširjanja, preprečanja in zatiranja pa so vse enake. Vse tri kuge nastajajo iz neznansko malih, s prostim očesom nevidnih kali, vsaka iz svoje posebne vrste kali. Te kali prihajajo iz bolnega človeka naravnost ali posredno na zdravega, same se te kali ne izcimijo nikjer. V okuženem človeku se te kali naselijo ponajveč v črevesu in tekom kratkega časa (pri koleri v 1—5 dneh, griži 3 — 8 dneh, legarju 2—3 tednih) strahovito razmnože, da človek oboli. Iz okuženega človeka odhajajo bolezenske kali po izločinah, ponajveč blatu ali govnu, pa tudi vodi (scalnici), slini, smrklju, potu in krvi. Najmanjši, tudi s prostim očesom nevidni delec katerekoli izločine kužno bolnega človeka provzroči, ako pride v zdravega, isto kužno bolezen. 2. Kužne kali ima v sebi vsakdo, kdor je bolan na kužni bolezni, časih jih ima še dolgo potem, ko je okreval. Pri vseh ljudeh kužna bolezen ni enako huda, marsikdo umre na-gloina, drugi ozdravijo težko, drugi lažje, nekateri pa obole tako na lahko, da komaj bolezen občutijo in še opravljajo svoja opravila, kakor zdravi. Ti so drugim najbolj nevarni, ti najbolj raznašajo kužne bolezni. Naj ne misli nikdo, kdor ima kužno bolezen v lahki milejši obliki, da mora pri tem ostati. Ako ne pazi, se bolezen hujše povrne ali pa izprevrže v najhujšo, smrtno ! Zato se je treba v vseh slučajih kužnih bolezni, hudih in lahkih držati z istjo resnostjo in vestnostjo vseh potrebnih na vodil! 3. Prenašanje kužnih bolezni se vrši na ravnost ali posredno. Z dotikanjem kužnega bolnika se okuži oni, ki ga streže, obiskuje in biva v njegovi bližini. Posredno pa preidejo kužne^kali na zdrave ljudi na različne načine. Uporaba stranišča, kamor hodijo kužno bolni, v ž i v a n j e z e- 1 e n j a v i n s a d j a, ki jih nabirajo ljudje z okuženimi rokami, vživanje istotako okuženega mleka1 pitje vode iz vodnjaka, potoka ali reke, kamor so prišle kužne kali. Kužne bolezni prenaša tudi navadni m r č e s, bolhe, stenice, uši, najbolj nevarne pa so m uhel 4. Vsak resnični in sumljivi slučaj griže, legarja in kolere treba nemudoma naznaniti županstvu ali orožniški postaji. Ti sporoče politični oblasti, ki po uradnem ali epidemijskem zdravniku slučaj preišče, vse potrebno glede varstva vkrene in bolnike, posebno uboge, brezplačno zdravi. Toda ne se zanašati v teh veleresnih časih samo na javno pomoč; vsakdo izmed nas stori v boju proti tem strašnim kugam vse, da jih že v kali zatremo in iztrebimo! Pomagaj si sam, in Bog ti pomore! 5. Vsakega kužnega ali take bolezni sumljivega bolnika hreba takoj izolirati, to je osamiti in od drugih ločiti. Ž njim v stik sme priti samo oni, ki ga streže in oni, ki imajo pri njem posla po poklicu, duhovnik in zdravnik. Vsem drugim bodi vstop v bolnikovo sobo strogo zabranjen ! Nevarne so bolnikove izločine, te treba sproti dezinficiratj, razkuževati, to je bolezenske kali vničevati. a) Bolezenske kali v izločinah vničujemo, ako jih za dve uri vsaj spravimo v apneni belež (1 liter ugašenega apna na 3 litre vode) ali v raztopino klorovega apna (1 liter klorovega apna na 5 litrov vode) in dobro premešamo! Nerazkjiženih izločin se ne sme nikamor spravljati, ker iz straniščnih ali gnojniščnih jam se lahko zanesejo v vodnjake, potoke, na hrano posebno po muhah 1 Z istim razkužilom spiramo posodo, kamor naj opravlja bolnik svoje potrebe. b) Onesnaženo bolnikovo perilo, telesno in posteljno, namakaj za 2 uri vsaj v močan lug ali močno razstopino sode. Še bolje je, ako namakaš okuženo perilo v močni 2 — 3 oustotni razstopini lizola ali lizoforma. Lizol ah hzoforni kupiš v lekarni ali jnirodilnici, 2 žlici te tekočine deneš na 1 liter vode. Perilo mora biti seve popolnoma pokrito v ti razstopini! Še le čez 2 uri sme priti med drugo perilo v žehto. c) Orodje in priprave, ki jih rabi bolnik, žlice, čaše, krožnike in drugo razkužiš najbolje sproti v vročem lugu ali močni sodi in jih splahneš z vročo kuhano vodo. č) Okužena tla v bolniški sobi, steno, posteljo razkužiš, ako krepko odrgneš okužena mesta z močno lizolovo ali lizoformovo raztopino. Lizoform diši prijetnejše od lizola ter stane le malo več. d) V bolniški sobi bodi vedno napravljena skleda z lizolovo ali lizoformovo raztopino. V ti raztopini si razkužuje roke strežnik, zdravnik ali kdo drugi, ki ima opraviti z bolnikom. Z isto raztopino razkužuješ bolnika, kjer se je ponesnažil ali okužil. To raztopino se napravi za vsak dan sproti, če se je dostikrat rabi, pa dva-trikrat. Strežnik ali strežnica imej zavihane rokave in da se onesnaži pri strežbi, imej vedno snažen predpasnik s kratkima rokavoma. Ta predpasnik pokrivaj vso obleko. Ako se ti obleka onesnaži in okuži, razkuži jo v lizolovi ali lizoformovi raztopini, čevlje odrgni ž njo krepko ; obleko pa in drugo, kar ne moreš ne mokro razkužiti ne z lugom opariti, razobesi na zrak in solnce na ločenem prostoru za en teden! e) Ako bolnik umre na kužni bolezni, zavij ga, kakor je vsega, čez glavo, z rjuho, namočeno v lizolovi ali lizoformovi raztopini in ne puščaj nikogar k njemu, kdor nima stanovskih poslov pri njem ! 7. Snaga je Bogu in ljudem draga, v teh časih pa vsem nujno potrebna. O-sebna telesna snaga, snaga v jedi in pijači, snaga v hiši in spalnici, na dvo rišču in stranišču. Žal, žal, da je snage v mestu in po deželi v vsakem pogledu malo, strahovito premalo. Drži svoje telo snažno, umivaj si roke z milom pred vsako jedjo, skrbi za snažno perilo in obleko, drži snago v hiši, kuhinji in spalnici, da se ti ne zaredi mrčeš, in kjer je, zatiraj ga s snaženjem! Stranišča in gnojnišča naj bodo snažna in zaprta, vsako nesnago odstranjaj sproti z apnom I Seveda ni možno vseh napak in razvad odpraviti kar čez noč, toda v kratkem lahko dosežemo čuda, saj snaga je več ko pol zdravja, snažni ljudje se ne okužijo zlepa! 8 Glede jedi in pijač držimo se vsi v teh nevarnih časih pravila, da v živa mo vse jedi in pijače kuhane. Živo vodo iz izvira ali dobrega vodovoda smemo piti tako, sicer samo prekuhano. Tudi vodo za umivanje in drugo rabo treba prekuhati. Sadje in zelenjavo smemo uživati sirovo, ako vemo, da se ga ni še nikdo drugi dotaknil, da ni prišel nanje okuženi mrčeš, sicer je bolje vse kuhano vži-vati! Ne hodimo se kopat v potoke in reke, ki so lahko okužene, umivajmo se ali s čisto studenčnico ali prekuhano vodo! Za pijačo seve prekuhana voda ni prijetna, zato ji lahko dodamo nekoliko kisa, (žal, da ni več nenaravne ne umetne limonove kisline), sadnih sokov, Prijetni so kot pijača šibka jnavadna ali*ječmenova kava, š bek ruski, kamilični, lipov in dr, čaj. Kdor more, naj pije naravne mineralne vode; sodavico in pokalice se sme rabiti samo iz zanesljivih tovaren, kjer rabijo gotovo zdravo, neokuženo vodo. 1 9. Zmernost v jedi in pijači je poleg snažnosti g>avni pogoj, da se ne okužimo. Vsaka nezmernost nam pokvari preba-’-yila, v pokyarjenih prebavilih se lažje vgnezdijo in razmnože bolezenske kali. Skibno se je varovati poleg sirovih tudi težko prebavnih in pokvarjenih jedi in pijač, vsako motenje prebave je opasno, Nekateri meniju, da varujejo človeka pred okuženjem kaka sredstva, domača, ali iz lekarne ali celo iz žganjarij. Ni sredstva, ki bi človeka obvarovalo pred okuženjem, ne žganja, ne likerja izvzemši onih navodil, ki smo jih navedli. Varovanja pkuženja, razkuževanje, snažnost in zmernost nas pa gotovo obvarujejo teh kužnih bolezm. 10. Strogo se držati vseh navodil, H' jih predpisuje gosposka, saj ta navodila slone na tisočerih ii) stotisočerih izkušnjah i? dfuzill krajev. To malo uvažujmo in prav vestno izvršujmo ter veselo zaupajmo v pomoč Onega, ki nam je v svoji neizmerni ljubezni splpl strahovit bič, ne da nas vpiči in pogubi, ampak reši in poboljša! Naj nam bosta vojska in kuga v dušni in telesni prid posamezniku, v preroditev in ozdravljenje ter povzdigo našega ljubega hudo preiskušenega naroda. V to pomozi nam Bogi