m
assa

pa
lasilo Jugoslovanske kmetske zveze. - Cena HK Din za celo leto. — £a inozemstvo 60 Din. - Posamezna številka 1 Din. — V Inseratiieui delu vsaka drobna vrstica aii nje prostor 10 Din
izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu ..Domoljnba". naročnina reklamacije in inserati pa Upravništvn »Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjeva nlica štev. 6.
Ob Radičevi smrti.
V sredo 8. avgusta ob devetih zvečer je umrl v Zagrebu Stjepan Radič, predsednik Hrvatske seljačke stranke in voditelj večine hrvatskega naroda.
Vzroki smrti.
Zdravniki, ki so g. Radiča raztelesili, so ugotovili sledeča dejstva: »Smrt je nastopila radi slabosti kot posledica močnega omaščenja srca. Nadalje kot posledica sladkorne bolezni, ki se je ojačala po za-dobljenih poškodbah. Direktna gnojna vnetja, ki bi izvirala .od zadobljene rane radi strela, se v trebuhu niso našla. Trebušna votlina je čista. Rana, ki jo je prizadejal strel, se je po izvršeni operaciji zacelila S te strani ni bilo neposrednih posledic. Pač pa so posledice posredne. Na eni strani dobljena rana, na drugi strani operacija sla poslabšali stanje tako, da je končno radi slabosti nastopila smrt.«
Iz Radičevega življenja.
Stjepan Radič se je rodil 11. julija leta 1871. v Trebarjevu pri Sisku na Hrvatskem kot kmetski sin. Že njegova mati in tudi babica sta bili odločni ženski, polni neugnanosti in odpornosti ter sta prišli zato večkrat navskriž z oblastjo. Zato ni čudno, da se je tudi Stjepan kot otrok na-vzel takega duha. Že kot mlad dijak je bil poln čuvstva ljubezni do svojega, po Madžarih tako zatiranega hrvatskega naroda. Smelo in samozavestno je povedal svojim učiteljem, pa tudi višjim predstavnikom države vse, kar je po njegovem idealnem mnenju žalilo hrvatski narod in ga zapostavljalo,
Stjepan Radič je zelo mnogo potoval. Že kot dijak je bil v Rusiji., potem v Pragi, nato v Franciji, kjer je dokončal politično šolo. V Pragi se je poročil s Čehinjo gospo Marenko, ki mu je podarila več otrok in s katero je živel zadovoljno zakonsko življenje.
Leta 1902. je osnoval s svojim bratom Antonom Seljačko stranko. Anton je bil duhovni vodja, Stjepan pa kot boljši agitator predsednik stranke. Iz te dobe začenja hrvatski seljački pokret, Stjepan Radič je doživljal kot opozicijonalec proti madžarskim oblastem burne dogodke in je
bil tudi večkrat radi svojih političnih izjav zaprt.
Radič in Jugoslavija.
Kakor ima Stjepan Radič nevenljive zasluge, da je s svojo, na množice naroda tako učinkovito besedo iztrgal hrvatski narod madžarskemu vplivu in utrdil v tem narodu samozavest delovnega ljudstva, tako mu zgodovina povojne dobe ne bo mogla priznati, da je bilo njegovo politično delovanje kronano z uspehom, ki ga je
hrvatski narod zaslužil. Le poglejmo brez katerekoli strasti prijateljsko resnici v oči.
Prostovoljno smo se združili 1, 1918. Srbi, Hrvati in Slovenci, da si osnujemo v bratskem sporazumu skupno državo. Tedaj je prišel Stjepan Radič na dan s svojo človečansko republiko, za katero je znal navdušiti hrvatske množice tako kot nihče drugi. Po izvršenih volitvah v usta-votvorno skupščino pa je ostal s svojimi poslanci doma in dobili smo s pomočjo prečanov žerjavovcev in pucljevcev vprav radi Radičeve odsotnosti centralistično ustavo, ki ni samo prekrižala Radičevih republikanskih računov, ampak tudi potisnila za dolgo dobo v ozadje hrvatski sabor in njegova prava, ki bi jih bil voditelj hrvatskega naroda, ako bi bil prišel
v skupščino, izvojeval z lahkoto tedaj, ko je bil na dnevnem redu ustavni zakon. To je bila prva usodna pogreška Radičevega nepravilnega političnega ravnanja.
Drugo veliko napako je napravil Stjepan Radič leta 1923.: ni se hotel o pravicah hrvatskega ljudstva razgovarjati s srbskim narodom, ampak je odšel v inozemstvo. Angleži so odklonili njegove načrte, nakar je odpotoval v Moskvo k ruskim boljševikom. Tedaj je bila na površju Da-vidovič-Koroščeva vlada, ki je bila naklonjena Radičevim željam, v kolikor so se te tikale razširjenja hrvatske avtonomije. Radič se je vrnil lahko v domovino, a namesto pomoči Davidovičevi vladi, ki edina bi mogla vsaj kolikor toliko uresničiti njegove cilje, je prinesel s svojo vrnitvijo njen padec. Na krmilo je prišla vlada Pašič-Pribičevič, ki je Radiča vtaknila v zapor in razpisala volitve. Vzlic nečuvenemu vladnemu pritisku zloglasne PP vlade, je izkazal hrvatski narod tudi to pot Stjepanu Radiču polno zaupanje. Tedaj se je zgodilo čudo: Radič, obtožen po zakonu o zaščiti države, ni le pustil popolnoma na cedilu svojih zaveznikov v opoziciji, to so bili Davidovičevi demokrati, mohamedanci in SLS, ampak je zavrgel program, na katerega ga je ljudstvo izvolilo, je priznal ustavo, postal monarhist in vstopil v vlado. A kljub temu ni znal pridobiti s svojim vladnim sodelovanjem hrvatskemu narodu kakršnekoli večje gospodarske in kulturne dobrine, temveč je moral radi svojih čudnih izjav zopet iz vlade in po zadnjih skupščinskih volitvah se je zvezal s svojim najhujšim pretivnikom od vseh zapuščenim Svetozarjem Pribičevičem in njegova stranka je ovirala skupščinsko delo do neopravičljive skrajnosti in do neznosne napetosti. Konec je znan. — In ko se je Radiču po strašnem ubojstvu v narodni skupščini ponudila sestava delovne vlade, je mož pod Pribičevičevim vplivom to odklonil, dasi bi kot predsednik vlade in voditelj tako velike stranke mogel marsikatere cilje hrvatskega naroda uresničiti
Brez dvoma je bil Radič izreden talent, mož, ki je silno veliko znal in vedel, sijajen govornik, ki je znal v svoje poslušalce spraviti ognja in silnega navdušenja. Toda manjkalo mu je eno, kar naredi dobrega politika: samega sebe, svojega znanja in vsega svojega velikega talenta ni znal držati na vajetih. Načela, ki jih je znal hrvatskemu narodu
tako sijajno in tako gorko opisati kol najsvetejša, je z lahkoto zavrgel ter z isto gor-koto začel zagovarjati baš nasprotna. Radič ni imel določene in trdne politične smeri, zato hrvatskemu narodu ni priboril uspeha, kot bi ga po svojih zmožnostih zamogel. Njegova vihrava politika brez trdnih tal je končno izročila nrvatski narod smrtni sovražnici hrvatskega naroda, pribičevičevski stranki, ki je pred leti preganjala hrvatski narod bolj, kot so ga svojčas madžarski mogotci. To je žalostna usoda Radičeve politike. V resnici je škoda tega velikega talenta, ki je znal svoj narod do skrajnosti razgibati za gotovo idejo, za gotov cilj, pa ni znal dosledno in brez ozira na levo in desno krmariti svoje politične ladje proti določenemu cilju. Velika in iskrena ljubezen, ki jo je imel Radič do svojega naroda, žal ni bila dovolj obrestonosno naložena. Vendar je bila vprav ta res iskrena in dobrosrčna ljubezen njegova do hrvatskega naroda vzrok, da je Stjepan Radič obdržal zaupanje svojega ljudstva kljub usodnim političnim napakam, ki jih je delal.
Oporoka Stjepana Radiča.
Burno je bilo življenje Stjepana Radiča, a za nas vse in zlasti za hrvatski narod so bili ganljivi in vzpodbudni zadni dnevi tega ljudskega voditelja. Ko je bil v narodni skupščini. ranjen, je bila njegova prva skrb, kaj bo z državo. Pri sestanku a kraljem v bel-grajski bolnici je pokazal g. Radič izredno ljubezen in spoštovanje do vladarja. In ko se je Stjepan Radič vozil po operaciji iz Belgrada v Zagreb, je on, ki je še nedavno imel čudne pojme o papežu in Cerkvi, spo-korao izjavil nunciju Pelegrinettiju: . »Prosim Vas, sporočite Njegovi Svetosti Sv. Očetu mojo globoko vdanost .in zvestobo.«
Ljubezen, vdanost in zvestobo edinstveni državi, kralju in papežu je torej znova izrazil Stjepan Radič, ko se je bližal pragu večnosti. To je oporoka, ki jo je zapustil toliko preizkušeni voditelj hrvatskega naroda nam vsem in zlasti svojim ožjim rojakom. Naj bi bil testament Stjepana Radiča njegovim političnim naslednikom svet, da izvršijo v prid hrvatskega naroda to, kar g. Radiču ni bilo dano. Slovenci z odprtim srcem in iskreno željo težko čakamo, da izrečejo pravi zastopniki hrvatskega ljudstva po tolikih bridkih preizkušnjah odločilno besedo miru, vzajemnega plodonosnega delovanja in pa večne bratske ljubavi.
V Zagrebu.
Ve3 Zagreb je bil pretekli teden pod vtisom smrti Stjepana Radiča, Raz hiše so plapolale orne zastave, in tisoči naroda eo obiskali voditelja hrvatskega naroda, čigar truplo je ležalo na mrtvaškem odru v Seljačkem domu. V nedeljo 12. avgusta se je vršil slovesen pogreb. Hrvatski narod je oboževal živega Stjepana Radiča in je tudi mrtvemu z velikansko udeležbo pri pogrebu izikazal izredno čast. Splošno človeško pravilo je, da Sni sovraštva ob smrti niso na mestu. Tega ee Pribičevi-Seva družba, ki ima sedaj glavno besedo pri hrvatski politiki, ni zavedala, ko jo odklonila sožalje vlade in vseh parlamen-i
tarmih klubov ln tudi izjavila, da ne prevzame nobene odgovornosti, ako bi se udeležili pogreba zastopniki vlade ali pa kdorkoli izmed poslancev, ki sedaj vrše svojo dolžnost v narodni skupščini. Zato zastopnikov vlade in parlamenta pri pogrebu ni bilo, kar hrvatski stvari in tako potrebnemu sporazumu gotovo ne more biti v korist. — Dr. Gregor Žerjav, voditelj slovenskih liberalcev, ki že več let boleha na jetiki, se je podvrgel pretekli petek v Nemčiji težki operaciji, ki jo je po izjavi »Jutra«, srečno prestal.
Plodonosno delo v narodni skupščini*
7.	avgusta je bila razprava o vladni deklaraciji, ki smo jo priobčili v uvodnem članku zadnjega J Domoljuba«. Vsi poslanci, tudi oni iz opozicije so stvarno go voriM,. kot se spodobi izobraženim ljudem, ki jim je korist naroda in države nad vse. Opozicija je sicer kritikovala pogreške raznih vlad, vendar ni niti z eno besedo napadla ministrskega predsednika dr. Korošca.
8.	avgusta je v narodi ' skupščini pred dnevnim redom prišel v razpravo nujni predlog našega poslanca Dušana Serneca glede podpore pogorelcem v Gorenjem Jezeru. V imenu SLS je g. poslanec utemeljeval sledeči zakonski predlog: Finančni minister, kmetijski minister in minister za socialno politiko se pooblaščajo, da določijo kot prvo pomoč za vas Gorenje Jezero, okraj Logatec, 2 milijona Din. Skupščina je predlog sprejela. — Istotako je bil sprejet nujni predlog poslanca Timotije-viča za pomoč prezadolženim kmetom.
Nato se je nadaljevala razprava o vladni deklaraciji. Govorili so razni poslanci. Posebno zanimiv je bil govor poslanca Ti-motijeviča, ki je dokazal, da so nettunske dogovore pripravile in sprejele že prejšnje vlade, v katerih so bili žerjavovci in radičevci. Povedal je tudi, da so demokrati iz Črne gore vložili pritožbo proti izvolitvi Puniše Račiča, a je bil ta poslanec potem vseeno potrjen, ko je Stjepan Radič zaklical: »Puniša Račič je sijajen človek! Kaj pa hočete vi? Če bi vsi radikali bili taki, bi bila sreča.« — Poslancc Ti-motijevič je končno poudarjal, da je Pu-niša Račič bil vedno proti radikalnemu klubu, je vedno delal na lastno pest in da ima torej edini Račič na vesti umor radi-čjnvsikih poslanca*'.
9.	avgusta je bila žalna seja za umrlim Stjepanom Radičem. Globoko sožaljte so brzojavno izrazili pokojnikovi vdovi in rodbini, pa tudi vodstvu hrvatske seljačke stranke vlada in vsi parlamentarni klubi.
10.	avgusta se je v narodni skupščini Še vedno vršila razprava o vladni deklaraciji. Ta dan je imel tudi sejo finančni odbor, ki je izvolil novega predsednika radikala Tlijo Mihajloviča. — V zakonodajnem odboru, ki je zboroval pod predsedstvom poslanca dr. Hohnjeca, je bil spre-et v celoti zakon o odvetnikih. — Posojen odsek ministrov je ta dan pregledal zakonski predlog o dalmatinskih agrarnih odinošajih in ga v načelu sprejel
11. avgusta Je bila končana razprav, o vladni deklaraciji iu je pri glasovanh, ogromna vecma narodne skupščine i™ žila dr. Koroščevi vladi popolno zaupanih Na koncu seje je bil soglasno izročen so. dišču poslanec Puniša Račič.
13. avgusta. Pred dnevnim redom skupščinske seje so prišli v razpravo razni nujni predlogi. Sprejeti so bili sledeči' nujni predlog o likvidaciji agrarnih odno^ šajev v Dalmaciji, nujni predlog o likvidaciji kmetskih dolgov in nujni pr posl. Strcina in Brodarja za nujno pomoč 1,200.000 Din za poškodovance po toči v
kamniškem in kranjskem okraju._Skup.
ščina je ta dan sprejela še sledeče zakone: zakon o narodnem priznanju zaslužnim zi domovino, zakon o dobrovoljcih in je iz. volila odbor za proučevanje zakona o zemljiških katastrih in odbor za proučevanje zakonskega predloga o pohijanju korupcije. Nato se je izvolilo osem članov in osem namestnikov za komisijo za ugotovitev dohodkov po zakonu o neposiej. nih davkih. Za Slovenijo sta kot člana ij. voljena Robert 'Košar, posestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču, kot namestnik Hinko Lebinger, oblastni poslanec v litiji. Končno so bili sprejeti tudi nettunski dogovori.
Kofo se vrti.
Namreč kolo Pribičevič-Žerjavove stranke. Se pred par leti je ta stranka na križ pribita vsakogar, ki si je drznil biti preti centralistični ustavi, proti vsakomur, ki ni •prisegal na en jugoslovanski narod v treh plemenih. Avtonomija je bila veleizdaja, av-tonomisti pa protidržavni elementi, ki jih je treba iztrebiti ter so jih dejansko iz državnih služb vprav krvoločno trebili.
In danes, ko Pribičevič ni več v vladi in ko je tudi na Hrvatskem nevarnost, da ga postavijo na hladno: danes Pribičevič izjavlja v Zagrebu, da je za — federacijo. To se pravi za samostojno hrvatsko državo, ki bi bila le v nekaki zvezi z ostalo državo.
In Vendar je Pribičevič še pred kratkim govoril o edinstvenosti jugoslovanskega naroda. Odkod kar čez noč spreobrnitev ne samo k avtonomiji, temveč kar k federaciji?
Razrešitev uganke je kaj lahka. Dr. Maček je postal predsednik Radičeve stranke ter se je takoj izjavil za — federacijo. Ce hoče Pribičevič imeti vsaj malo besede še pri Hrvatih, mora z volkovi tuliti. In odtod njegova izjava za federacijo in sicer takoj za izjavo dr. Mačka.
Zdaj pa iščite po celi r aši državi pa- ( metnega človeka, ki bo Pribičeviču tudi sedaj verjel. Pribičevič je ostal to, kar je bil: zagrizen centralist, ki bi takoj pokazal svoje centralistične rožičke, kadar bi zopet ime) oblast v državi.
človeku pa se v dno srca zagabi p0''' tika brez značaja, brez sramu, brez načel.
Kako visoko in častno pa stoji politika dr. Korošca.. Kar je bil od začetka, je danM. SLS se je od začetka borila za avtonomijo kljub vsemu preganjanju, in je še dan« prav tako njen program, kot je bil pred leti Razlika je samo v načinu borbe: preje smo se borili skupno s Hrvati, da bi dosegli av
d Ne pozabite, da sta »Jutro« in »Domovina« Kristusovo bridko trpljenje zlorabljala za grdo in podlo obrekovanje dr. Korošca, ter s tem najsvetejšo skrivnost naše sv. vere zlorabila za velik greh proti osmi božji zapovedi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.
d V Kranju je umrl tamošnji župnik in duhovni svetnik g. Anton Koblar. Naj v miru počiva!	.
d Službe za cestarje. Ljublj. oblastni odbor razpisuje v območju cestnega okraja vrhniškega 11 mest oblastnih cestarjev. Prošnje je vložiti najkasneje do 28. avgusta 1923 pri ljubljanskem oblastnem odboru. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri cestnem okrajnem odboru in županstvih tamoš-njega okraja.
d Prva pomoč pogorelcem r Gorenjem Jezeru. Prve dni po požaru so prišli v Zgornje Jezero gg. oblastni preds. dr. Natlačen, veliki župan dr. Vodopivec, okrajni glavar iz Logatca ter poslanec Oblak. Komisija si je natančno ogledala kraj nesreče in dala inicijativo za podporno •'»kci-jo. Sestavil sc bo pomožni odbor, obstoječ iz župnika Jerneja Hafnerja, župana Ludvika Kržiča, obč. odb. Sepca in Ivana Avseca. Oblastni predsednik je ob tej priliki dal za pogorelce 30.000, vel. župan pa 12.000 Din. Pohvalo zasluži g. župan Kržič za svojo požrtvovalnost, prav posebno pa g. župnik Hafner, ki je gmotno obilno podprl prebivalstvo. G. poslanec Oblak je dal na razpolago stroje za cementno opeko. Ljudstvo je s polnim zaupanjem sprejelo komisijo in se delno pomirilo. Oblastni odbor bo na lice mesta poslal stavbnega inženerja; upati je, da bo prebivalstvo že letos za silo pod streho.
d Napredno občinsko gospodarstvo na Bledu. »Napredno« časopisje takrat, ko je vladal * napredni« duh nad »črno« Slovenijo, nikoli ni moglo dovolj napisati, kako vzorno vodijo občine naprednjaki iz takozvanih gospodarskih strank, ki so v boju s SLS. — Koliko hrupa in vrišča je bilo, če so mogli nasprotniki SLS ugotoviti samo senco na kakem našem pristašu. Mi bi jim bili lahko marsikaterikrat vračali nemilo za nedrago, pa smo to običajno opuščali, ker smo bili pač kavalirji tudi nasproti političnim nasprotnikom. Vseeno naj napravimo danes izjemo in naj lzpre-govorimo par besed o gospodarstvu v eni izmed res zelo zelo naprednih občin: o gospodarstvu z javnim občinskim denarjem na Bledu. Saj o tem se je itak ze pisalo. Ko je prišlo občinsko gospodarsko kolesje na tak zavoženi tir, da si živa duša ni vedela^večDomagati^ m izvleči voz^iz
tonomijo kar vso obenem. Ko pa so nas ti zapustili in nas je ostala samo slovenska peščica, skušamo polagoma doseči vedno večje pravice Sloveniji in se tako dejansko približujemo avtonomiji. Od programa pa nismo odnehali niti za črtico. To je politika načel, doslednosti in poštenosti
blata, je po sklepu občinskega odbora morala prositi občina, da se izvrši uradna revizija občinskih računov in občinskega gospodarstva. Mislimo, da je ni bile revizije, ki bi bila zahtevala toliko truda in časa kot ona na Bledu; trajala ni nič manj nego 53 dni! — Iz tega izhaja in to dejstvo priča samo več nego dovolj, kako »vzoren« in napreden red je moral biti v občinskih računih. Podrobnosti sicer ne moremo navajati, ker bi bilo vse preobširno in nimamo prostora za to. Omenjamo le — kolikor smo mogli poizvedeti, da je bilo računovodstvo samo že glede oblike pod vsako kritiko, in da je bilo mogoče z načinom knjigovodstva in z bilancami prikriti ali vsaj zatemniti jasno sliko finančnega položaja občine. Kako so se pobirale občinske in zdraviliške takse in kam so se porabljale v manjših ali večjih zneskih, to bomo — pričakujemo — že izvedeli iz revizijskega poročila. Bomo že še takrat morda kaj povedali. Nedovoljeno so se prekoračevali občinski proračuni, pa tudi naravnost razsipal se jc občinski denar. Primanjkljaj se je pokrival z nedovoljenimi posojili, ki jih bo morala vrniti seveda občina, a plačati kdo dnigi nego — davkoplačevalec. O razsipnosti naj bo naveden le en primer, da se jc namreč izdalo samo v enem letu (1924.) samo za umetni ogenj povodom običajne razsvetljave na en sam večer Vidovega dne 38.454 Din. Glede posojil pa samo to (saj je dovolj! Op. ur.): Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da bo treba plačati samo letos deloma že zapadle obveznosti in one, ki še zapadejo tekom 1928. leta (anuitete, neplačane račune, zamudne obresti) — v znesku nič manj nego 606.000 Din. V tej -so t i je obseženih samo zamudnih obresti nič man) nego 35.000 Din. Ce to ni res »napredno« gospodarstvo, potem sploh ne vemo, ka| je še bolj napredno. Kdo bo vse to plačal? Tisti, ki je zakrivil tak nered, najbrž — ne. Plačal bo pač blejski davkoplačevalec, ki bo pa seveda vzlic temu slej kot pre) volil — »napredno«.
d Iz seje mariborskega oblastnega odbora. Dovoli se kredit v znesku 105.000 Din za štiri mostove v Medjimuiju in sicer na cesti Mursko Središče _ Razknzje in Čakovec — Strigova. Tudi so se oddala tozadevna dela. — Za popravilo mostu čez Bolsko se dovoli okrajnemu zastopu celjskemu .10.000 Din. — Za podaljšanje radmežanskega kanala v Slovenski Krajini se dovoli kredit 40.000 Din. - Prične se z regulacijo Žičnice in Pesnice. — Ud-dajo se dela za zgradbo izohrnice v Ma riboru. — Ker je naval gostov zelo velik in ker dosedanji zdraviliški prostori ne ustrezajo več svojemu namenu, se je izkazala nujna potreba, da se v Dobrni zgradi nov hotel. Z zadevo se ,e bavil tudi obl odbor, ki je v načelu sklenil, da se bo zgradil v Dobrni nov hotel, k|er bo prostora za 50 oseb. - Odobri se proračun in sprejmejo se načrti za zgradbo nove
stanovanjske hiše v Mariboru, ki bo stala na voglu Gregorčičeve in Strossmayer-jeve ulice.
d Sprejem deklet v kmetijsko-gospo-dinjsko šolo. S 1. oktobrom 1928 se otvori sedemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 meseev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, za stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računati {zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti tb-vesno pismo staršev aH varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 1. septembra 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — Kmetijska družba za Slovenijo.
d Na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano (Zavod sv. Stanislava) se vrše razredni iapiti od ponedeljka 27. avgusta 1928 dalje. Začetek ob 8 zjutraj. Prijave se morajo kolkovati s kolkom 5 Din in za vsak predmet priložiti 10 Din drž. takse. _ Vpisovanje v I. razred bo v nedeljo 2. septembra, v ostale razrede pa v ponedeljek 3. septembra dopoldne. -- Fo čl 198 fin. zakona za 1. 1928.-29. mora vsak učenec pri vpisu plačati 20 Din za »Fond za zdravstveno zaščito učencev«. Oproste se samo siromašni učenci, ki pri-neko potrdilo o siromaštvu po čl. 5, t. 6 Zakona o taksah. To potrdilo izdaja pn-stojna davčna oblast. Poleg tega plača vsak učenec 30 Din vpisnine; skupno torej 50 Din. — Ravnateljstvo.
3*
d »Žegnane pijavke in kobilice« je imenoval »Kn^etslii listi katoliško duhovščino v Mehiki, ki se bori in umira za svobodo vere in Cerkve.
d Borza dela v Ljubljani. Delo je na razpolago: moškim: 6 kotlarjem, 5 kovinskim strugarjem, 1 mehaniku za pisalne stroje, 15 pleskarjem in črkoslikarjem, 7 mizarjem, 1 Žagarju za cirkularko, 1 sedlarju za izdelovanje torbic, 2 pilarjema, 1 kurjaču, 6 stroj, in stavb, ključavničarjem, 2 eleidro-menterjema, 4 kleparjem, 1 tapetniku, 3 čevljarjem za šivano delo, 2 mlinarjema, 1 slaščičarju, 1 hlapcu, 1 vodoinštalaterju, 12 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trgov, potnikom za razpečevanje kuhinjskih predmetov, 10 navadnim dealvcem, 9 vajencem; dalje ženskam: 4 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničanki, 1 prodajalki slaščic, 1 sobarici, 1 šivilji perila, 2 orožn. kuharicama, 2 kuharicama.
d Shod SLS pri Sv. Miklavžu nad Kresnicami se vrši Jernejevo nedeljo 26. avgusta po 10 sv. maši pred cerkvijo. Govore poslanci SLS za Litijski okraj in dr. Ccpuder,
d »Zapenj'an'e.« Začetkom julija t. 1. je pijan človek do smrti ustrelil tri mladeniče. 400 dinarjev je bilo namreč treba zapiti. Fantje so zaprli nevesti cesto in jim je moral ženin plačati 400 dinarjev za odkup. V nedeljo so potem pili in v pijanosti se jc zgodil strašen zločin. Navada zape-njanja v sedanji obliki je izrodek. To je navadno izsiljevanje denarja, 400 dinarjev ni nikaka malenkost! In ta izsiljeni denar se potem zapije! Skušaj nabrati za kak dober namen 400 dinarjev! Zbiral sem pred kratkim za cerkev v Hrastniku. Potreba t'c skrajna in cerkev ne stane malenkost. Pa sem dobil od ljudi, ki ne žive od roke v usta, po tO, 20, 30 dinftrjev! Nobenega govora, da bi nabral 400 Din! Tu pa ti izsilijo 400 dinarjev, da jih zapijejo! — Morda je bilo to zapiranje ceste nekoč lepa, častitljiva navada. Danes je izrodek v svrho pijančevanja. Boj pijanstvu — torej boj tudi takim izrodkom starih običajev! Oblast naj bi ta malovredni običaj omejila, da bi n. pr. zahtevana vsota ne smela presegati 100 Din; ali naj bi izsiljeni denar kasirala, da se porabi v dober namen, n. pr. za kak dečji dom ali podobno; ali pa naj bi ta izrodek nekdanjega običaja enostavno prepovedala!	I. M.
d Dne 9, septembra v Komendo! 9. septembra bo v Komendi fantovski dan združen s prireditvijo dom.-.čega odseka. Fantje iz kamniške dekanije ter bližnjih župnij kranjske dekanije prav lepo vabljeni; pridite!
d Sadno drevje Kmetijske šole na Grmu. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejema od posestnikov in ustanov iz Ljubljanske oblasti naročila za visoko-debelne jablane (pisani kardinal, dolenjska voščenka, parkerjev kosmač, štajerski rna-šanckar, baumanova reneta, kanadska re-neta. ontario, renski bobovec, harbertova reneta, prinčevo jabolko, carjevič, lipov-ka, viržinski rožnik, dr. Starčevič, rdeči kuzinot) od 1, do 30. septembra 1928. Od-daja sadnega drevja se bo izvršila v jeseni. Naročilo mora vsebovati števi!o in ime vsake sadne sorte in točen naslov naroč-
nika (ime, priimek, občina, hišna številka, pošta in železniška postaja). —Sadiarii, ki so naročili sadno drevje lani ali pretečeno zimo in ga niso prejeli iz kateregakoli vzroka, pa še reflektirajo nanj, naj ponovijo svoja naročila.
d Štirideset let pri enem gospodarju. Ana Vavpetič obhaja lelos 40 lelnicc, kar služi pri gospodarju Janezu Jermanu na Rovih št. 5, po domače »Pri Svetlimi«.
d Jože Lampret, p. d. Rcsm&nov iz Notranjih goric, pošta Brezovica, ksterega si' imeli že za mrtvega, se je javil po 14 letih iz ruskega ujetništva. Nahaja se v Nivno tagilskem okraju, v mestu Verha-turskoj, rajon: Potimskoj, kjer ie še več naših rojakov.
d Pismo iz Kanade. Iz Kajttskasinka je prejelo uredništvo »Domoljuba« daljše pismo, v katerem se naši izseljenci pritožujejo da ni bilo na vožnji preko morja vse tako lepo, kot sc obljubovaii doma agenti O parobrodu, s katerim so se vozili, nam poročajo: »Dobili smo !adjo. ki je bilo vsa drugačna kot je on) v Ljub-l«ni Bila je majhna, stara in razbila, da je bilo strah tvegati svoje živlien,c. Ko smo vozili kake štiri dni, se je ladja nekaj pokvarila. Imeli so ?e vsi mornarji rešilne pasove in tudi rešilni čo'ni so bili že vsi na vodi. Končno so jo vendar < kaj poprrvili. Majalo in metalo na> je sem-intja, da smo večinoma vsi oboleli.« Itd.
d 20 tihotapcev saharina so ujeli te dni organi mariborske davčne oblasti.
d Shramba za poštne cvtemobile je zgorela za Sv. Krištofr/si v Ljubljani.
d Hlev s prašiči in skedenj s stroji je zgorel g. Petschetu v Stari cerkvi pri Kočevju.
d Zrakoplov je zažgal hotel pri Polič-kem jezeru, ko se je zrakoplovno moštvo vadilo v metanju raket. Okrog 600.000 Din
škode.
d Neurje je prineslo preteklo soboto več nezgod. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Antona Štirna na Ježici. Pogorela je slama, seno in tudi vse ostrešje. — Treščilo je v Pleveljev hlev v Polianah pri Št. Vidu, kjer je strela ubila edino kravo v hlevu. V Št, Vidu je strela udarila v Magistrovo vilo. — Zvečer je treščilo v poslopje škofove pristave v Goričanah pri Medvodah. Tudi tu je zgorelo ostre šje, velika množina otepov in sena. — V Depali vasi pri Trzinu je strela udarila v Kotredežev hlev, ki je zgorel, — V Rodici »pri Trzinki« je šla strela v hlev, kjer je ubila konja. — O nezgodah poročajo tudi iz drugih krajev Slovenije.
d Otrok je utonil. Aladar Smodiš iz Otovec v Slov. Krajini, star poldrugo leto, je padel v domači vodnjak. Čeravno je bil vodnjak samo meter globok in bilo vode v njem le par centimetrov, je vendar otrok prej izdihnil, kot so mu prišli na pomoč. Proti neprevidnim staršem se je uvedla preiskava,
d Električni tok je ubil v Ljubljani 20 letnega delavca Antona Vidmarja iz Piševice pri Brezovici,
d Smrtna nesreča pri mlačvi. Pred dnevi se je pripetila v Beli cerkvi, na prostoru, določenem za mlačvo, huda nesreča, ki je zahtevala življenje mlade delavke
Danice Vlajkovac. Danica je prezrla, da se zobje mlatilnice dvigajo in je zašla z levo nogo v lijak, ki je potegnil vase vse spodnje telo, V trenutku ji je mlatilnica odtrgal nogo in popolnoma zmečkala ves trup. Nesrečno deklico so prepeljali v bolnico v Beli crkvi, kjer pa je že čez nekaj minut radi izkrvavitve umrla.	'
Breznica. Prireditev tombole v prid »Društvenemu domu« je privabila v nedeljo 12. t. m, izredno veliko ljudi na Brez-nico. Prišli so celo udeleženci iz Kranja in Ljubljane, Tombola je donesla prav dober uspeh. Glavni dobitek motor 5 in pof HP je zadel g. Klinar iz Javornika. Sobno opravo je dobila gdč. Zupan z Dobrave. Prvi zaboj sladkorja g. Ivetič iz Beograda (na njegovo tablico je mesto njega igrala društvena članica). Drugi zaboj sladltorja g. Resman iz Zabreznice. Vsak eno ovco sta zadela g. Šparovic in Prešeren iz Vrbe. Pred in po tomboli so jeseniški godci skrbeli za zabavo v splošno zadovoljnost vseh udeležencev. Ob devetih zvečer je bila prijetna zabava končana,
d Listnica uredništva. A. S. v C.: G. Poljšak ni zdravnik, ampak meščanske-šolski učitelj. Njegovo sredstvo proti raku preizkuša zdaj posebna komisija v mariborski bolnici. Ali je tudi g. Poljšak sedaj v Mariboru, nam ni znano. — M. E. v V,: Obrnite se s svojimi vprašanji glede »pa-davice« na kakega zdravnika, ki Vam bo bolezen gotovo bolje pojasnil, kot bi Vam jo megli mi. — J. O. v C.: Poročilo je pisano na obeh straneh lista, zato ga nismo mogli porabiti. — B, V, v R.: Pošljite Vaše izdelke uredništvu v pregled! — Dopisniku iz Malega vrha pri Mirni peči: Vaša odločnost je hvalevredna, a dopisa ne dopušča tiskovni zakon.
d Srečke državne, Vojna škoda, Rdeči križ in druge tudi tuje, pregleduje, shrani, prodaja, kupuje, daje pojasnila: Dr. Ivan Čeme, gospodar, Ljubljana, Miklošičeva 6, Za odgovor 1 Din znamka!
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in cjačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo 3 velike steklcnice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti zp. 128 Din razpošilja Laboratorij »Alga«. Sušak.
d Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »F r a n z - J o s e f«-voda celo najnežnejšim otrokom zelo ugaja. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah in špecerijskih trgovinah.
it Šestdnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi na dr. Krekovi mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški se prične 20. avgusta. Teoretična predavanja se iiodo združevala s praktičnimi deli. Ob koncu tečaja 25. in 26. avgusta bodo izdelki razstavljeni. Plača se za ves tečaj iu sicer takoj pri vstopu 200 Din. Notranje gojenke plačajo za hrano iu stanovanje še posebej 250 Din,	7511
©verjetna moč
je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
PO SVETU
Italija.
s Potopljena italijanska podmornica.
5. avgusta se je potopila v bližini Rovinja v Istri italijanska podmornica S 14. Reševanje je burja zelo ovirala. Dasi so podmornico drugi dan dvignili, ni ostal nihče od posadke, ki je štela 27 mož, pri življenju. Kako je prišlo do nesreče, ki je zelo razburila ljudstvo, še ni pojasnjeno.
s Razno. V Vojskem nad Idrijo je imrla Frančiška Čar, soproga bivšega župana. — V Soči je utonil 26letni Ivan Ko-bal iz Sv. Lucije. — V Trnovem pri Gorici bo 20. avgusta blagoslovitev nove cerkve, zidane na ruševinah stare, ki (e bila v svetovni vojni porušena. — Na novo ustanovljeno župnijo v Ročinju je imenovan za župnika g. Karel Reja. — V Vrtovinu in Šempolaju so blagoslovili nove zvonove,
Avstrija.
s Želodec nemških pevcev. Nemški pevci, ki so nedavno gostovali na Dunaju, so porabili v petih dneh: 18.000 hI piva, 10.000 hI vina, 250.000 kg mesa (1000 rej. volov), en milijon parov klobas (200 km dolžine), 400.000 hlebov kruha in za en milijon šilingov (osem milijonov dinarjev) tobaka. Druge malenkosti tukaj niso vštete. Pustili so tedaj na Dunaju ogromne vsote denarja, da so trgovci in obrtniki lahko zadovoljni,
s Razno. V Sv. Štefanu pri Vovbrah je umrl bivši nadučitelj Janez Dimnik, —
V Bistrici pri Žili je utonila tamošnja po-štarica gdč. Kronenvvetter.
Nemčija.
s Kaj bo s šolskim zakonom? Dobrega si ni nič obetati, kajti tretjina vseh državnih poslancev je označena kot taka, ki je brez verstva. Med poslanci je 180 protestantov, 116 katoličanov, 149 disidentov (odpadnikov, svobodomislecev); k poslednjim prištejemo še 41 takih, ki niso marali dati nobene označbe v verskem oziru. 4 so se priznali kot Žide; med desidenti je pa 14 rojenih Židov. Med 490 poslanci je torej 296 (dve tretjini) kristjanov, tretjina je brez verstva. Protestanti so večinoma med nemškimi nacionalci, v nemški ljudski stranki (liberalci) in med demokrati, do dve tretjini so pa zastopani v gospodarski stranki. Enotno katoliški je centrum in pa bavarska ljudska stranka. Med socialisti in komunisti je 16 Židov, drugi so pa večinoma disidenti ali svobo-domisleci. Število brezvernih poslancev vzbuja bojazen. Ker je protestantskega prebivalstva v Nemčiji 65 odstotkov, katoličanov 33 odstotkov (Židov en odstotek), bi moralo biti v zbornici 325 protestantov (v resnici jih je 180), 163 katoličanov (faktično jih je 116). Iz tega se vidi, koliko je med protestanti pa tudi med katoličani — žal — takih volivcev, ki so glasovali za brezverne socialdemokrate in za komuniste. Pravzaprav je njih gl .v-na krivda, ker so se v ogromnem številu vzdržali volitev ter tako s svojo odsotnostjo pripomogli nasprotnikom Cerkve in krščanske šole na noge.
Drobne novice.
V Newyorku je napadlo 3000 črncev 150 redarjev. Črnce so razgnali z brizganjem vode.
Na italijanski ladji »Livenca« v Trstu je izbruhnil upor, ker mornarjem niso izplačali mezde. 12 mornarjev zaprtih, več ranjenih.
30.000 prošenj leži v češkoslovaškem ministrstvu za — izseljeniški potni list.
Turčija šteje po zadnjem ljudskem štetju 13,760.000 duš. (Približno kakor Jugoslavija.)
Potni listi so odpravljeni med Italijo in Portugalsko.
25.000 dolarjev dobi od Amerike, kdor napiše najboljši roman o svetovni vojni.
Žitna skladišča gore v Wilhelmsburgu v Nemčiji. Že sedaj je več milijonov mark škode.
Usmiljenim srcem I
5. avgusta t. 1. je zadela vas Gor. Jezero v občini Stari trg ob Cerkniškem jezeru — tik ob italijanski meji — katastrofalna elementarna nesreča. Na še nepojasnjen način je izbruhnil v kopi 'sena ogenj, ki se je radi vetra z bliskovito naglico razširil po celi vasi ter jo v nekoliko urah kljub nadčloveškim naporom prebivalstva in gasilnih društev skoro popolnoma vpepelil. Požar je uničil 25 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji ter s skoro vsem inventarjem, senom in vsemi poljskimi pridelki, ki so bili ravnokar spravljeni pod streho. Že itak neimovito prebivalstvo — nad 120 oseb — je sedaj brez strehe, brez hrane, brez obleke. Živina, kolikor je ni v ognju poginilo, je ravno tako brez strehe in brez krme. Škoda se ceni na okroglo 4 milijone dinarjev, zavarovalnina je pa uprav neznatna. Prebivalstvo, ki ga je že leta 1917 zadela slična katastrofa, gleda z obupom v prihodnjost. Podpora, ki sva jo z g. predsednikom oblastne samouprave mo-
5l
N*ši otroci iz Vestfaiije v Sloveniji.
Dolgoletna želja onih Slovencev, ki so morali za kruhom v Vestfalijo in Porenje ter njihovih prijateljev, sc je včeraj izpolnila: otroci iz Vest-lalije in Porenja so včeraj obiskali domovino, prišli so v Slovenijo.
Pot v domovino.
Otroci so odpotovali iz Porenja in Vestfaiije i ponedeljek 6. avgusta ob 2 popoldne. Vožnja je trajala iz Gladbecka pa do Jesenic okrog 30 ur. V domovino se je podalo skupno 257 otrok. Potovanje so vodili skozi Nemčijo in Avstrijo voditelj vestfalskih Slovencev g. K o n c i 1 j a, g. župnik Tensundern in g. duh. svetnik Kalan, ki jim je vneto pomagala in skrbela za otroke nemška skrbstvena sestra. Ves transport je spremljalo še 18 odraslih oseb. Ako se ne bi socialne razmere v Po-renju iu Vestfaliji zadnje čase poslabšale, bi se udeležilo potovanja v domovino najbrže še kakih sto ali dvesto otrok več. Hvalevredno je, da so Nemčija, Avstrija in Jugoslavija dovolile otrokom popolnoma brezplačno železu, vožnjo, kar je zopet velika zasluga g. Tensunderiia. i;i se je v ta namen na lastne stroške peljal v Berlin. Zelo je šla temu potovanju na roko tudi nemška državna organizacija >Landaufenthalt liir Stadtkinder«, v Avstriji pa »Chrisbich-soziale Fiirsorge..
Otroci so potovali skozi Mouakovo v Salz-burg, kjer so kosili. Kadi železniške nesreče, ki se je pred njimi pripetila na turški železnici, so morali napraviti ovinek Selzthal—St. Michel—Celovec, kar je povzročilo šesturno zamudo po programu.
V	Celovcu jim je Chr. toz. Fiirsorge« priredila kosilo, nakar so se otroci odpeljali na Jesenic«. —
V	Celovcu se jc moralo posloviti šest malih Ciori-čanov, ki so cdšli i bovškim vlakom na Goriško.
Sprejem na Jesenicah.
Na Jesenice je prišel vlak z vestfalskimi Jtroci 7. avg. okoli desete ure zvečer. Kljub pozni uri pa sc je na kolodvoru nabralo toliko občinstva, da se je dobesedno vse trlo. Godba katoliškega delavskega društva je ves čas čakanja igrala vesele koračnice. G. postajenačelnik B u d a n je dal otrokom II. razred na razpolago za garderobo. — Otroci so bili najprisrčneje sprejeti, nato pa so sc šli okrepčat, nato pa na odpočitek. In tukaj te je zopet pokazala prava jugoslovanska, ali bolje rečeno, jeseniška gostoljubnost. Priglasilo se je toliko mamic in drugih, ki so hoteli po dva ali več Vestfalčkov prenočiti, da bi iih lahko šc enkrat toliko prišlo, pa bi bili vsi dobili dovolj prostora.
Ob veselem vzklikanju so se v sredo a. 8. odlegla nuditi pogorelcem, zadostuje vzpričo ogromne škode komaj za prvo silo. Treba je prebivalstvu priskočiti na pomoč z večjimi sredstvi, da se mu vrne pogum ter možnost in veselje do obnove njegovih skromnih bivališč.	,
Obračam se zato na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z iskreno prošnjo, da priskočijo ponesrečencem na pomoč z dobrovoljnimi darovi. Vsak, tudi najmanjši prispevek se bo hvaležno sprejel. Prebivalstvo sosednjih občin in vasi se zlasti naproša, da nudi pogorelcem podporo v naravi: živila, obleko, krmo, orodje, stavbeni les itd. Pomožni odbor, sestavljen iz delavnih in nesebičnih mož, bo skrbel za to, da se bodo nabrani darovi v denarju in naravi pravilno uporabljali v pomoč vsem prizadetim. Darove sprejema v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat ljubljanski, na de-deželi pa vsi okrajni glavarji in pa uradi, ki jih bodo oni določili. — V Ljubljani, dne 8. avgusta 1928. — Veliki župan: Dr. Fr. Vodopivec. 6'
ljali otroci proti Ljubljani. Bodi vsem, ki so pripomogli k čim lepšemu sprejemu, izrečena prisrčna zahvala, posebno pa g. gener. ravn. Nootu za visok dar, ki ga je dal v ta namen.
Spotoma se je v Kranju poslovilo še 24 otrok, katerim je dobrotljivi g. župnik Skrbeč iz Tržiča presrbel počitnice v domu sv. Vincencija v Tržiču. Poseben transport 120 otrok pa je še pred tem transportom odpeljal otroke po dravograjski železnici v domovino.
V Ljubljani.
Na glavnem kolodvoru je bilo 8. avg. ob tri-četrt na 12 nenavadno živahno. Prišle so mnoge skrbne mamice, stare mamice, tetke in drugo sorodstvo, da pozdravi, sprejme in objame svoje dalčke. Otroke je' prišel sprejet tudi g. knezoškof dr. Jeglič, mnogi drugi odlični zastopniki, občinska svetnika gg. Rutar in Gohnajcr, kot zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze in Krekove mladine, oblastni izseljeniški komisar g. Fink in drugi.
Res je, mnogim otrokom ni bila v tujini dana prilika priučiti sc slovenskega jezika, eno pa so znali vsi: »Živeli- Živeli!« in občinstvo jim je na kolodvoru živahno odzdravljalo: »Živeli! Živeli slovenski otroci!«
G. občinski svetnik P i rc se je pri tej priliki spet izkazal spretnega in požrtvovalnega aranžerja, ki je skrbel, da je vsak otrok prišel na svoje mesto. One otroke, ki so cdšli v Kamnik in so ostali v Ljubljani je pogostila s pomočjo oblastnega odbora Krščanska ženska zveza v Lichtentlmrnovem zavodu, lepemu številu otrok, ki so počakali drugega mariborskega vlaka, pa je kolodvorski rer.tavrater g. Tome na prošnjo Slov. kršč. ženske zveze dal kosilo po lastni režijski ceni.
Otrokom jc žarelo iz oči i:ei:opisno veselje, da vidijo enkrat domovino, o kateri še sanjajo njihovi starši, o kateri še pripovedujejo njihove mamice tam v tujini. Spremljevalci olrok so izrazili svoje zadovoljstvo nad discipliniranim in vljudnim vedenjem otrok. Vso pot ni prišlo med otroci niti do najmanjšega spora. Vsi otroci so skoro brez izjeme prišli v domovino zdravi in rdečih lic. Vsak olrok je imel na prsih tablico z natančnim potnim načrtom in z legitimacijo, delo tiskarne Fogling v Gladbecku.
Vsem, ki so preskrbeli, da je mogla slovenska domovina objeti svoje v tujini se nahajajoče otroke, najlepša h"ala v imenu vsega slovenstva! Mnogo tihega dela je bilo potrebno zato, mnogo skromnih, nevidnih a v svoji požrtvovalnosti velikih zaslug je bilo treba, da je šlo vse po sreči, tr.da šlo ie. Otrori se sedaj vesele svoje domovine, naše povorice, naših ljudi.
želimo jim, da ko se zopet vrnejo — mnogi j ostanejo tudi v Sloveniji — pripovedujejo lam v , tujini z žarečimi očmi svoiim bratcem, sestricam I in staršem o domovini, ki je lepa, šolnina in ki i noie pozabiti niti enega.	|
n V nedeljo 19. avgusta ob 3 popoldne bodo ' v dvorani Kmetijskega društva v Sodražici igralci j predstavi,ali Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik-, h kateri ste vabljeni vsi prijatelji dobre in poštene zabave.
u Občni zbor »Živinorejske zveze, za polili čil i kamniški okraj se vrši dne 19. avgusta 1928 ob 10 do|x>ldne pri »Martinu« v Kamniku. Dnevni red: 1. Prečita sc zapisnik zadnjega občnega zbora; 2. čitanje revizijskega poročila; 3. poročilo načelstva in nadzorstva; 4. odobreuje računskega zaključka za 1. 1927; 5. slučajnosti. — Načelsivo.
Radovan Hrastov:
Nekoč ie bila lepa vas.
Saj ste brali: Gorenje jezero.
Tain, kjer se neha Cerkniško jezero, na koncu doline, ob robu griča, je stala kakor prilepljena v breg in stisnjena v skupek strnjenih dontov. In od tistega dne, ko je sredi nedeljskega popoldneva švignil plamen v nebo in se hipoma razširil preko cele vasi v vse hiše in hleve in skednje, — oh, od tedaj Gorenjega jezera ni vet...
Ko sem se vozil naslednjega dne po listi vijugasti in raztrgani cesti iz Cerknice proti Ložu J,
in Starem trgu m si pri tej vožnji dodobra or* tresel kosti, nu je šofer razkazoval že oddaleč tki mesto: »Glejte, tamlel Kjer je vse rujavo in £e i vedno kadi!« Iu sem res videl tja čes osušeno fo zero, kjer je v razvalinah samevala vas, ki je bila
lil potem, ko sem hodil mimo do tal požeanili hiš in hlevov, skozi ožgane vrtove, kjer ui ostalo niti eno drevo nepoškodovano, kjer je po tleli |(. žal sadež pri sadežu, vse na jx)l pečeno, kakor si lahko videl sredi dvorišč rejeno svinjo, ki se je v smrtnem boju v plamenih zgrudila trudna in one-mogla na tla in ji je ogenj ožgal dlako in kosti, je meso je ostalo takisto polpečeno in nerabno'.. Strašni pogledi 1
Pa ljudje saini. Kakor ubiti se zde. Od hi« do hiše pohajajo, se zgledujejo, gledajo in iščeio kje Jim je bil še včeraj dom... kje so stali hlevi' in svisli in skednji in komaj požela, ne še ornla čena pšenica, ki ni sledu o njej...
Tam pod vasjo pa čepi kakor v jaslicah hlevček, borna cerkvica. Ta je ostala kaker po čudežu ln se je ž njo zgodilo v tej nesreči, da je postala pribežališče vseh potrebnih na telesu, kakor je si-cer onih, ki so potrebni le dušne tolažbe. Stanujejo v njej. Po vseh klopeh je videti množino cunj ko-cev, različnega sploh, kar je bil požar tem siromakom sploh pustil. In tega ni veliko. Komaj tisto, kar so na sebi imeli. — Tam spredaj pred mizo Gos|iodovo in zadaj pod korom in skozi |x> sredi cerkve med klopmi pa so pregrnjena tla in na bornem ležišču počivajo nesrečni prebivalci.
Zgoraj nad vasjo stoji nova šola in tudi v njej je ista slika, isti žalosten pogled na te nesene ljudi.
Ko tone sobice za Zavornik iu poljubljajo njegovi zadnji žarki to nekoč lepo in skromno vasico, se peljemo v breg nad vasjo iu dalje v jjozd in tja proti Staremu trgu. Poleg jx>ta, kjer drči naš avtomobil, je borna zemlja, je skalovje, je Krar. In gospod župnik |io svoje tolmači m po njem vem: »Glej, tako-le kamenje cvete pri nas .. .!•
Tam veste, za jezerom, v bregu in |xjd gozdom, kjer je nekoč stala lepa vas... Tam, kjer vasi ni več in bo šele tedaj spet, če bo in kadar to pomagala cela de/ela, vsi nu in vi. Država je /e nekaj in oblasi in veliki župan — pa bo še mnogo, mnogo treba. Ker —: lam kamenje cvete...
HORJUL.
Naši dijaki. Mislim, da je prav, če se včasih ludi teh spomnimo, zlasti sedaj, ko jih imamo doma na počitnicah: saj so j>ridni dijaki up in tolažba staršev pa ludi domovine. Ne vem, če je veliko vasi, ki bi imele razmeroma toliko dijakov kakor jih ima vas Horjul z bližnjo Ljubgojno vred; ko jih je gostoljubni g. župnik letos o veliki noči jx>vabil na kosilo, so jih našteli tamkaj 13, izmed teli jih hodi 12 na humanistično gimnazijo (kjer se učijo latinščine in grščine). Izdelali so letos menda vsi, dva sta pa napravila maturo z odliko; eden od teli jc že odšel v Groblje pri Domžalah, kjer se pripravlja za misijonski poklic; le-lega mi je sam g. pisatelj in profesor dr. Pregelj ponovno hvalil, čeprav on ni radodaren v hvali. Naj bo drugim v vzgled!
Naši študentje se pa ludi kmeliškega dela ne sramujejo v počitnicah in delajo vse cd kraja: kosijo, mlatijo, grabijo, tudi gno vozijo, eden izmed njih si celo sobo zida. Pa tudi molijo radi: ne le ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih jih lahko vidiš pri sv. maši, pa tudi pri sv. obhajilu. Kadar morejo, tudi radi potujejo, nekaj se nam jih je letos celo s Triglava oglasilo. Res je, da morajo dobri starši zanje veliko žrtvovati (zlasti pri nas, ker je naša dolina vprav siromašna in brez dohodkov, zemlja pa težka in osala), vendar niso žrtve za pridnega dijaka nikoli jjrevelike, saj je to dobro naložen kapital, čigar obresti navadno že starši uživajo.
Opozoriti pa moramo naše ljudi, da naj pošljejo na gimnazijo res samo talentirane in pridne dijake; če tega ni, jc škoda denarja in pa časa. — Našim dijakom pa kličemo: le vztrajajte na poli iz naroda za narod!
CRN1 VRH.
Pri nas smo odkrili 5. avgusta t. 1. spomenik paciiiin vojakom. Na veliki beli marmornati plošči se bleste imena 35 padlih junakov. Pač visoko število za našo župnijo. V slavnostnem govoru je bivši vojni kurat, lučenski župnik g. Ivan Poljanec tolažilno vplival v žalni slavnosti na svojce padli"-Ni vzroka žalovati za njimi, ki so odšli dobro pri-
iravlieni po kratkem boju tja, kjer se kmalu večno blaženi zopet dobimo. G. govornik je napravil globok vtis na vse in smo mu zelo hvaležni. Cerkveni f" s|(i zbor je pod vodstvom domačega g. orga-lisla dovršeno zaix-l nekaj slavnosti primernih ža-tostink. Trupla padlih počivajo v tujini, a spomin nnie in na h'še> I*' so dale te težke žrtve, bo ostal '' domači zemlji še pri |X>znih rodovih. To nam jamči krasili spomenik v dični pokopališki kape'ici.
SELSCEK (BEGUNJE PRI RAKEKU).
Zlato poroko sla v krogu svojih šestero otrok iibhaiala začetkom avgusta t. I. posestnik Franc Petri č i" njegova žena Uršula roj. Hren. Vkljub hudim časom prvih let svojega zakonskega življenji sla svoje otroke dobro preskrbela in krščansko vieoiila Dva sinova, Ivan in Joško, sla zelo delovna člana našega kat. izobraževalnega društva, •evca in igralca. Ena izmed hčera, Josipina, orno-Jena Eisenliardt, je po 21 letni odsotnosti prispela nalašč k tej lepi slavnosti iz Loraina v Severni Ameriki: odšla je bila v daljnji svet kot neizkušeno dekle vrnila se je kot izobražena, izkušena mati, oolna neugasljive ljubezni do stare domovine, ki jo svojim otrokom, rojenim v novem svetu, opisuje tako živo, da jim inora tam vedno m vedno pripovedovali o njenih lepotah. Vrlima zlatoporočcncema ludi mi iskreno čestitamo. Bog ju živi še mnogo tet!
ŠENČUR PRI KRANJU.
Dne 9. avgusta smo pokopali vrlega moža nleša Vidmarja, vulgo Krašovca iz Šenčurja. Kot star naročnik Domoljuba« ie istega rad prebiral, pa sc tudi ravnal po njegovih navodilih. Svojčas je bil tudi občinski odbornik in odbornik hranilnice v Šenčurju od nje početka — celih 27 let. Počivaj v Bogu.
Z LUŽ NAD ŠENČURJEM.
liuda nesreča je zadela ugledno in pošteno družino Mlačevo iz I.už. Nje 15 letni sin Franc Jarc je 10. avgusta zjutraj rezal svežo klajo na s:a-moreznico s pogonom z živino na gepelj. Pri tem delu je lako nesrečno ravnal, da inu je zobovje od slroja potegnilo najprej eno roko v stroj, pri leni pa [e s še prosto roko hotel rešiti prvo. Pri tem mu je stroj zagrabil še drugo roko. In nesreča
grozna. Eno roko mu je odrezalo nad prvim členom popolnoma proč, na drugi pa 4 prste, le malo palca je ostalo. Ta nesreča je navdala celo vas Luže z globokim sočutjem do družine Mlačove.
MOŽJANCA PRI ŠENČURJU.
Izginila je kakor da se ie udrla v zemljo Angela Rebernik, po domače jaklnova iz Možjauce občina Šenčur. Dne 5. avgusta je šla k sv. maši v Olsevk in od tega dne ni ne duha ne sluha o njej. Kljub skrbnemu povpraševanju in iskanju se jc do sedaj ni posrečilo najti.
BOHINJSKA BISTRICA.
Poročil se je v ponedeljek b. t. m. Alojz Str-gar, načelnik tukajšnjega Orla z Ivanko Stare, na-čelnico Orlic iz spoštovane Matičkove rodbine. Želimo jima obilo sreče! — Dne 7. julija je porodila trojčke, namreč dve deklici in enega dečka, Angela Žvab, soproga kovaškega mojstra Lovrenca Žvaba. Mati in otroci so zdravi.
ŠT. JUR PRI LITIJI.
Pri nas bosta blagoslovljena dne 12. t. ni. ob pol 10 dva bronasta zvonova v teži 1050 kg. Podružnica je oddaljena tričetrt ure od postaje Litija. Prosla zabava! Vabljeni!
TREBELJEVO.
V občini Trebeljevo, ki obsega župnije Pre-žganje, Janče in Štanga, je bil dne 7. t. m. vnovič izvoljen za župana g. Josip Gale. Za svetovalce so izbrani gg.: Marolt Pavel, Zupančič Jožes, Marn Anton, Janežič Jožef in Mlakar Franc, vsi zavedni pristaši SLS.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU.
29. julija t. 1. smo položili k večnemu počitku 67 let starega očeta Matijo Bobnar iz Suhora. Njegovo življenje je bilo pravo popotovanje. Zanimivo je, da se je skozi 30 let vsako leto udeležil romanja na Žalostno goro. — Vkliiib temu, da je mož veliko hodii po tujini za kruhom — samo v Ameriki ie bi! trikrat — in bil izpostavljen hudim verskim nasprotnikom, je vedno ostal zvest SLS in naročnik »Domoljuba« vseh 33 let svojega gospodarstva. Naj v miru počiva!




Jb, Škafe v' .
SEMIČ.
Obsodili smo grdo gonjo liberalnega časopisja proti naši stranki, proti edinosti države, posebno pa proti našemu odličnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. V zadoščenje za grde žalitve mu Izražamo prisrčno zahvalo za vse njegovo dosedanje delo in trud. Mi mu popolnoma zaupamo in mu bomo zvesto stali ob strani v vseh sedanjih in bodočih političnih bojih. Bog nam ga obvaruj pred zavratnimi sovražniki.
VELIKA NEDELJA.
S skupnim požrtvovalnim delom občanov Velike Nedelje se je postavil gasilski dom, s katerim so položili občani nov kamen v zgodovino tega dli-nega kraja. Slovesna blagoslovitev in otvoritev 8 pestrim in zanimivim sporedom se vrši dne IS. avgusta t. 1. popoldne. Vsi iz bližnje in daljnje okolice so prisrčno vabljeni.
MEŽICA.
Koroško orlovsko okrožje priredi 19. avgutfc svojo okrožno prireditev, ki je obenem prva Orlovska prireditev v Mežici. Zato uljudno vabimo vse sosedne odseke in društva, da se iste v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. Preskrbljena je polovična vožnja na vseh progah Maribor—Prevf-lje, Celje—Dravograd—Prevalje. Iz Preval] In n* zaj vozi rudniški vlak. — Bog živil
91
Razno.
Nezanesljivi slon. V
Rimu imajo v živalskem vrtu ž.c 18 let slona, ki ga kličejo Toto«; težak k kakih 40 stolov. Včasih ga nenadoma prime slaba volja. Dne 2. julija je zgrabil enega slrežaja in ga vrgel čez ograjo: strt mu je prsni koš z rilcem in srežaj je dobil ludi pri padcu hude poškodbe, tako da je kmalu izdihnil. To je že drugi »uboj«, ki ga je »Toto« zakrivil.
Visoka zavarovalnina. William Bloom, risar vzorcev za športne obleke v Njujorku v Ameriki ima levo roko zavarovano pri neki zavarovalni družbi za 200.000, desno pa za 375.000 dolarjev.
Človeški top. V Turinu so nekega moža porinili v poseben top in so ga s posebno zmetjo pognali v ?.rak. »Krogla-človek« je zletela 40 m visoko in je padla na tla 100 m od jopa. Korajžen mož je pri. letel v nalašč zato nastavljeno mrežo in se ni Prav nič poškodoval. Drzni poizkus se je torej dobro obnesel.
Največja cerkev na svetu je sv. Petra v Rimu, v katero gre 45.000 ljudi.
Slavko Savinšek:
V geliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Bog mi je priča, da je financar lagal! ihti Cilka v orožnika in stoji pred njim, da ne more stopiti k Matevžu in ga ukloniti.
Gcspodična, rekel sem ze, da boste to povedali drugje in da je moja dolžnost, peljati Matevža v Kranjsko goro. Že vse dni ga lovimo po Golici mi in
koroški stražniki.«	.
»Nikar, nikark poklekne Cilka v silni bolesti pred orožnika, . nedolžen je, vem, prisežem!« m dviga roki. »Prosim kot se Bog prosi, pustite ga, dokler se no izkaže, da je res Tilen kriv in ne Matevž!«
Orožnik skomigne z ramama, narahlo odrine klečeče tra dekleta in stopi korak naprej k Matevžu, da bi ga prijel. Tedaj ga z vso silo odrine Janez in stopi
predenj:
»No boste ga peljali!« v » Kdo bo branil?« zraste orožnik.
»Bomo videli!« sname orožnik puško in tovariš
njegov stori enako.	„
Tedaj planejo mati.
»Matevža^ nef' bodo^peljali uklenjenega rečem vam trio suje iz Janeza in raz obraz mu plane vsa kri Roke so mu skočile v pesti in zdaj, zdaj boudard. Starce pamet, pa umaknite se!« svari orožnik. »Matevža ne bost e uklepali!« tišči hlapeesvo^ »Zadnjič vam rečem: dajte mir, sicer boste kaznovani še vi!<
Tedaj ga z vso »ilo odrine Janez In »lopi predeni ga peljali!«
..LJubljana v leseni".
Mlekarska industrija na Jubilejni kmetijski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra 1928. Tudi ta panoga nastopi letos s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen tretji nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Llitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljeni sir in maslo bo tudi ocenjeno in premira-no po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje na debelo se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn.
Na Sadni razstavi bo izbrauo namizno sadje tudi naprodaj v zabojih po 20—50 kilogramov. Naši sadjarji pa bodo videli, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojilkpošiljati, da se zadovolji odjemalec. Zastopane bodo vse boljše vrste domačega sadja.
»Dežva«. V nedeljo dne 2. septembra se ob treh popoldne vrši pregled slovenskih narodnih noš, na katerem nastopi tudi »Dečva«. Vse cenj. posestnice pravilno izvršene »Dečve« se vabijo na sodelovanje. Za prijavo zadostuje navadna dopisnica uradu velesejma v Ljubljani. Pristne »dečve cbodo odlikovane.
Posetniki jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejmske legitimacije za Din 30, pravico do polovične voz-
nine v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zalo se karte ne sme oddati vratarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesejma se vsakemu potrdi, da ie v resnici obiskal prireditev.
SCai bo obravnaval Socialni dan.
Socialni dan, ki sc )>o vršil 9. septembra v dvorani radio-studija (Gospodarska zveza) v Ljubljani začenši ob 10 dopoldne,
bo obravnaval sledeče predmete:
1.	Kapitalizem (dr. Aleš Ušeničnik).
2.	Kršlčanska uredba družbe (Franc Terseglav).
3.	Zasebna lastnina (dr. p. Angel ik Teminec).
4.	Delovna pogodba (dr. Josip Ujčič).
5.	Smernice socialnega dela (dr. Aleš Ušeničnik).
Ker se vrši od 1. do 10. septembra velesejmska kmetijska razstava, lahko udeleženci socialnega dneva vzamejo izkaznice za velesejm, da si obenem tega ogledajo tor imajo na železnici ugodnost polovične voznine. — Odbor za socialni dan.
Z našo umetno
moštovo esenco ..Mosfin"
si lahko vsakdo /, niaUmi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pija o. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din '20'—, po poŠti Din 4 . Dobi so samo v drnReriji A Fane sinova, LJiih-l.'ana in dro«eriji Wolt'rani n si. M Kom-. Maribor. — Tudi letos kupu jemo lipovo cvel je.
Viri pravega veselja.
Medsebojno zaupanje.
S čudovito mehkobo in nežnostjo oni suje stari pesnik Homer sestanek junaka Ahila s svojo božansko materjo letido
Ahilov prijatelj Patroklej, ki se je z'njim vred vdeležil desetletne trojanske vojne je mrtev. Ubil ga je trojanski junak Hektor.' Ko zagleda Ahil mrtvo truplo svojega prijatelja in tovariša, se mu stemni pred očmi, pade na tla in prične jokati tako glasno, da ga je njegova mati slišala notri na dnu morja, kjer je po Ahilovem odhodu bivala pri svojem očetu Pozejdonu. In mati se približa k joka-ječemu sinu, pa ga tako materinsko milo nagovori: »Dete, zakaj jokaš? Nikar ne skrivaj v srcu in v duši. Le povej mi, da bova vedela oba.« In Ahil ji odkrije svojo bol: prijatelj je umorjen, mora ga maščevati, nima pa primernega orožja. In Tetida mu obljubi, da mu bo vse potrebno preskrbela pri božjem kovaču Hefajstu.
Mnogo tuge in žalosti, mnogo nesreče in gorja je že prinesla na zemljo tist i nesrečna nezaupljivost, ki jo kažejo med seboj tisti, ki bi mogli drug drugemu najbolj zaupati in predvsem seveda tudi drug drugega podpirati.
Človek je družabno bitje in potrebuje sveta in pomoči in tolažbe od svojih prijateljev, sosedov, znancev, sorodnikov.
Pravijo, da je danes življenje na svetu težko. Ne bom rekel da ni. Še več bom rekel. Življenje je težko, sami ga pa delamo še težjega. In k temu težavnemu stanju veliko prispeva pomanjkanje medsebojne zaupljivosti in prijaznosti.
>Naj bom, ali Matevža ne boste uklenilik
Matevž stoji nem in bled ob mizi, oči mu gredo od Janeza do Cilke in zopet nazaj, prsa mu dihajo burno in glasno, v očeh mu gori in videti je, da bi najraje planil nad orožnika. Toda ko vnovič pogleda Cilko in se mimogrede ozre v orožnikov obraz, ki je resen, stopi k Jpnezu:
»Janez, pomiri se! Kar mora biti, naj bo. Moja vest je čista in pokazalo se bo, da sem nedolžen.«
»Uklepali te ne bodo!« tišči Janez svoje.
»Toda starec nori, kaj bi rad, da bi še tebe?« se vmeša Lona in stopi k Janezu. Cilka glasno ihti, mati jočejo ž njo, Matevž bledi bolj in bolj in ne ve, kaj bi storil: naj bi Cilko tolažil, ali Janeza miril?
Pa se zmisli in reče:
»Gospod, ali me ne boste uklenili, če vam dam besedo, da pojdem z vama in ne bom skušal pobegniti?«
Orožnika se spogledata. In se ozreta tudi v Janeza, ki stoji bled ko stena pred njima in mu v očeh gori nekaj, pred čemer je celo orožnikoma tesno pri srcu.
»Ne upava verjeti/, se izvija prvi.
Topot je zopet Cilka, ki, še vedno klečeča poprosi orožnika:
»Verjemite mu, nikar gu ne uklenite, nedolžen
je!«
Njeni prošnji se pridružijo mati, le Janez stoji dalje še vodno nemo in nepremično. Tudi Lona stopi bliže:
»Vemo, da morate storiti svojo dolžnost in ga odpeljati, čeprav je nedolžen. Tudi sam ve Matevž, ravno preje je dejal, predno ste prišli, da enkrat mora itak priti do tega, ker je osumljen. Ali smete mu verjeti, da vam ne bo ušel. Poznam ga in mene po-
znajo ta veliki gospodje v Fužini in vedo, da Lovra-čeva Lona nikdar no laže!«
Orožniku spreleti smehljaj obraz in pogleda tovariša. Tedaj se vnovič oglasi Matevž:
»Zaprisežen lovski čuvaj sem na oni strani in vem, kaj pomeni beseda, ki je dana. Verjemite, da bom držal besedo!
Tedaj se orožnik odloči:
: Bodi! ne bom vas uklenil. Ali pri najmanjšem poskusu, da nama ubežite, bova streljala, to vam zagotovim. — Pojdimo zdaj!'- Puški deneta na rami, prvi stopi k vratom, drugi se okrene, da bi stopil Matevž mimo njega. Fant pa se ozre na Cilko in neizmerna žalost zagori v njegovih očeh. Nesrečno dekle plane k fantu, se mu vrže okrog vratu in zaplaka tako bridko, da gre vsem v srce njen jok kakor oster, oster nož. Nemo in v spoštovanju dekletove bolečine stojita orožnika in no upata motiti prežalostnega slovesa. Nem in ko zid bled stoji ob mizo' naslonjen hlapec Janez, zvesti varuh Cilkin, trepeta po vsem životu in bi najraje umrl, samo da ne bi gleda' žalosti svoje izkušane varovanke. Mati jočejo ob peč naslonjeni in še Lona, stara trda Lona, ki jo je vedno sama pikrost in sama grča, ima solzne oči in brezzoba spodnja čeljust ji trepeta v zadrževan cm plaču, da si mora tiščati suho, velo roko v obraz, da ji preveč ne odletuje brada.
Matevž sam ima tudi solzne oči. Ali vendar stoji kakor močno drevo, varuh Cilke, neveste svoje, njen tolažnik. O, mesto da bi šel kot je bil menil, zjutraj s Cilko v cerkve poslušat oklice in popoldne k spraševanju v župnišče, mora od neveste stran in z orožniki v zapor! Rjul bi od bolečine, tako mu je hudo! Ali misel mu vstaja v srcu in drži krepko na uzdi bolečino: Cilka je že strašno trpela nocoj in ne sme več,
Stolnica v Milanu sprej. m c lahko 37.000, sv. Pavla v Rimu 32.01.0, v Kel-morajnu 30.0C0, ccrkev sv. Pavla v Londonu in sv. Petronija v Bolonji po 25.000, Hagija Zoliia v Konstantinopelu 23.000, cerkev sv. Janeza v La-teranu v Rimu 21.003, nova stolnica v Njujorku 17.000, stolnica v Pisi in cerkev sv. Štefana na Dunaju po 12.000, Marijina cerkev v Miinchenu 11 tisoč in cerkev sv, Marka v Benetkah 7C00 oseb.
Romunski kralj Mihael I. bo 25. oktobra star 7 let in mora torej v šolo. Ne bodo ga pa poučevali, kot je navada pri lakih, zasebno, temveč skupno z drugimi učenci. V ta namen bodo ustanovili posebno »Šolo kralja Mihaela«, v katero bodo sprejeli tudi po enega učenca iz vsake romunske pokrajine. Zastopani bodo vsi sloji in vse narodne manjšine. — >em učencem čisto golovo nc bo manjkalo denarja za kruli, zvezke in druge potrebščine.
400 letnica kapucinjvv. 3. julija je minul« JWI let. odkar je papež Mc-ment VII. potrdil pravila novega reda kapucinov. Plavila je predložil frančiškan Matteo de Bascio. V teku 409 tet so imeli
Mož ne zaupa ženi, žena ne možu, sosed se ogiblje soseda in pogleduje s temnim očesom, kdo k sosedu zahaja in v svoji nesrečni domišljiji kar sliši, da se sosed krega jn pritožuje čezenj, prijatelj ima skrivnosti pred svojim najboljšim prijateljem, vezi sorodstva odjenjujejo in ponehujejo; tam, kjer bi imelo biti polje prijateljstva, divja vihar razdora, nezaupljivosti, sovraštva.
Ce prebiramo poglavje o samoumorih, srečamo največkrat tale stavek: »Pokojni je hodil zadnje dni zamišljen, malo je govoril, svojih prijateljev se je ogibal.« Mojemu pokojnemu sošolcu, ki si je sam vzel življenje, je pisatelj in svoj čas tudi pesnik dr. Pregelj popvetil tele vrstice v grob:
»Nisi se zaupal nam, padel si, ker bil si sam.«
če bi se takle nesrečni človek, ki si misli vzeti življenje, obrnil na svojega najboljšega znanca in prijatelja, pa bi se z njim posvetoval in pogovoril o svoji notranji boli, o svoji duševni razruvancsti in potrtosti, stavim, da bi se število nesrečnih samcumo-rov zmanjšalo na polovico. In če bi svet našel pot k Bogu in bi se znal tudi njemu zaupati _ pa zares zaupati! — potem stavim še naprej: tudi druga polovica samoumorov bi padla. Prav gotovo! In z njimi vred bi odletela žalost cd marsikatere hiše in solnce veselja bi posijalo na mračne in obupane duše.
Zato torej naš klic: Več medsebojnega zaupanja!
Več medsebojnega zaupanja v naše družine! Ne samo mož ženi in žena možu, tudi starši in otroci naj si bodo med seboj zaupljivi, odkritosrčni. S tem bo marsikatera te-
92
Kapucini 5 svetnikov in devet blaženih. Mnogo znamenitih kardinalov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov je pripadalo temu redu. Danes ima kapucinski red 10.030 članov, Med njimi je 30 škofov :n nadškofov.
Največja ara. Največjo uro na svetu imajo v A-mtriki na nekem nebotičniku v Jersey Cily. Plošča, kjer so številke, ima 15 m v premeru. Kazalca tehtala 750 kg.
Nezgorljiv papir. Neki ntrniki kemik je po dolgotrajnih poizkusih izumil nczgorljiv papir. Pa pa-pii sc ni užgal niti pri toploti 20K> stopinj Celzija. Ni se užgal niti navadni časnikarski papir, ki je bil zavit v tak negorljivi papir.
Pasje sodišče. V Čikagu v Ameriki je toliko tožba zaradi psov, da so ustanovili na sodišču poseben oddelek za »pasje zadeve«.
Koristno odlikovanje.
Sovjcti so ustanovili nov red kol odlikovanje tistim, ki imajo posebne zasluge za sovjetsko državo. Ta red prinaša odlikovane«, kaicor tudi njegovi druži-»ii gotove redne denarne prejemke.
žava sama po sebi padla in življenje v taki družini bo polno sreče in blagoslova. Kjer sta pa sreča in blagoslov, tam pa tudi do veselja ni več daleč.
Prav isto zdravilo velja za naše družabno življenje. Reč medsebojnega zaupanja. Proč pa z vsako zahrbtnostjo! Ce bi naše Marijine družbe imele malo več zaupanja do svojih voditeljev, potem bi bili naši kraji veselje za angele, radost za nebesa, zavetišča vse zemeljske blaženosti. Če bi naša društva bila dom medsebojnega zaupanja, potem bi padle kmalu vse ovire, ki napredek društva zadržujejo, če ga celo popolnoma ne onemo-gočujejo. In marsikatero zadružno podjetje bi bolje vspevalo, če bi moč medsebojnega zaupanja med člani ne pojemala.
Pravite: »V starih časih je bilo prijetno na svetu « Verjamem. In zakaj je bilo prijetno? Ker so ljudje drug drugemu zaupali. Takrat je kmet lahko pustil svoj voz zunaj na domačem vrtu. da tudi zunaj na polju, in kar je zvečer zunaj pustil, to je zjutraj zunaj debil. Na to se je lahko zanesel, da ima poštene sosede, ki jim je tuja lastnina sveta. Takn t si lahko zaupal svojo skrivnost prijatelju in si vedel, da jo bo prijatelj ohranil le zase in je ne bo nikomur razodel, ki bi potem tvejo odkritosrčnost zasmehoval, ki bi pljuval na tvoje besede, ki bi se pred vsem svetom iz tebe norčeval. Zaupana beseda je bila takrat sveta, nedotakljiva.
Prav je pe! Gregorčič: Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj jok! Na delo! Ne drži mi križema rok: Povrni se samo v prvetnost nazaj...
Otroci veselja, ctroci solnca smo. In tisto svetlo solnce, ki obseva cesto našega
življenja, bodi medsebojna zaupljivost, ki naj spet pride v naše domove, domače in prosvetne, cerkvene in posvetne, pa bo spet lepše na svetu in studenci veselja se ne bodo še kmalu posušili.
Na delo!
Volja?!?_
MajSsofl. šs, maipriietneiše, najzanastijEveiše
snilsti'0 za čiščenje ZEI.ODCA in CREV za OTROKE in ODRASLE je:
PRAŠEK	ker £ »ti brez
— BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem o-svežnje in desin-ficira ŽELODEC in GREVA in s tem preprečuje težja obolenja.
Ako redno jemljete po vsukem obedu nfi špiei no/.-t v pol čflSc vodo prašek M Al! X A, Vnul pospešuje prebavo iu preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
ODSTRANJUJE
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh i7. ust pehau e, vzdigovunjc, Korcčico.
ZDRAVI
katar ŽELODCA, kntar CREV, bnlezni JETER, krče v želodcu, buineroide, tvore v želodcu.
Dobite Ka v vseh lekarnah: 1 zavoj s toGiiim navodi'om 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, 8USAK. Tvornlčka ulica 1.15 in priložile pismu 10 Din v znamkah z i 2 -zavoja.
Moderni berači.
Ravnatelj: »Kdo pa je telefoniral?« Prodajalec: »Oni berač, kateri pride vsak petek Oprostil se je, da je danes zadržan, a pride jutri.«
sicer je njeno življenje v nevarnosti! Zato ji je treba dati srčnosti in poguma in tolažbe.
Nič ne jokaj, Cilka saj ni tako hudo! Morda bom že jutri ali vsaj čez teden doma. Zaslišali bodo vnovič Ivana in povedati bo moral resnico. Potern bom prost! Nič ne jokaj!
In ko Cilka še vedno ihti:
Cilka, ali hočeš, da me ob polnem dnevu vidijo v Fužini, kako me orožniki ženo?« kratko in čudno trdo vpraša dekle. Tedaj Cilki roke omahneta in spustita ženina. Matevž pa nadaljuje:
Z Begom Cilka, nevesta moja, in na svidenje
čez par dni k	. . .
Komaj govori Matevž. Stopi se k materi Cilkini: >Z Begom, mati, pazite na Cilko, dokler se ne vrnem!« jim stisne roko. In še k Janezu gre, mu pomoli obe roki in mu pogleda globoko v oči:
,»Pozdravljen, Janez! Pazi na Cilko mesto mene!
' Janez samo prikima, a obenem stisne Matevževi roki, da mu počita v sklepih.
Petem pa naglo stopi mirno orožnika in trpko, a odločno reče: Pojdimo!:
Vsi trije stopijo skozi vrata in utonejo v noč, ki pa že ni več noč, ampak se že iz teme v mlado jutranjo zoro preliva. V hiši pri Hribarju pa vse tn ženske vnovič planejo v glasen jok, le Janez stoji brez solza, bled še bolj ko prej sredi hiše in škriplje
z zobmi...	„ , .	, „
Tako mine skoro četrt ure. Tedaj nenadoma Cilka omahne ob peči po klopi in strašna bledica se ji razlije po obrazu. Janez prvi opazi dekle in skoči
k nJ»Mati, brž vode, Cilki je slabo!« sune iz sebe
in že se skleni k dekletu, ki' ji glava gori in ima roke vroče ko razbeljeno železo, da Janeza peče v dlan.
»Jezus, Marija!« plane sedaj tudi Lona k Cilki in ko vidi, da mati kemaj vstanejo raz klop, steče ona v kuhinjo po vode in se brž vrne ž njo, zmoči Cilki obraz in čelo, oškropi tilnik, jo drgne z mrzlo vedo po obeh zapestjih in res se ji posreči, spraviti dekleta k zavesti.
Kaj pa ti je, Cilka, kje te boli?« skrbno vprašuje Janez.
;>Samo čudno slabo mi je,« odjovorja dekle, mraz me trese in vročica me kuha.«
>V posteljo moraš, ubožica, takoj!« prigovarja Janez in mati hite v kamro, da pripravijo postelj zanjo.
»V snegu si se prehlad ila, bati se je treba pljučnice. Lona, veste kaj, jaz grem zakurit da skuham taja ali lipovca, vedve z materjo pa spravita Cilko v posteljo,« reče Janez Loni, ji izroči dekle in stopi v kuhinjo, kjer hiti kurit in pripravljat za čaj. V mislih pa hodi z Matevžem v Fužino in zopet ž njim in s Cilko po Golici in strašna skrb za oba varovanca ga muči in bc.li v srcu, da nima niti trenutka obstanka na tem mestu.
Kmalu pridejo mati iz kuhinje in prinesejo čaja, ki ga je Janez skuhal, hlapec nese ž njimi škaf mrzle vode, in Lona in mati napravita Cilki mrzle obkladke na život.
Lona se zmisli, da bi bilo dobro dati Cilki stol-čenega smodnika, ki je dober zoper pljučnico. Janez takoj pripravi, Cilka spije, čeprav nerada, po malem, mati in Lona pa sedita pri nji in tiho govorita. Kmalu : apazita, da je Cilka zaspala
Kako so dali Skocijand zadnjo davščino baronu v Lesičju.
(Odlomek iz povesti »Škocjanski gospod«.)
Tiste dni se Krivanoga ni silil v Ospredje, zakaj čutil je, da se nekaj pMe. da se suče drugače kakor je napovedoval. To ga je nekoliko potlačilo, kakor potlači človeka, kadar se ga loti nahod, be »e ve, kje je prav za prav bolan.
»Kasnega hudirja pa imate, da je taka sila,« je priropotal Tome Krivanoga med zborovalce ves zmršen in seno se ga je držalo po obleki in po laseh.
Dobili so ga bili v seniku.
>Kaj je?«
Povedali so mu, kaj zahteva baron m kaj reveže čaka, ako ne izpolnijo njegove zahteve.
Krivanoga je pomisil, pa dejal potem:
>Sakacjona bi se lahko ubranili. Pred cesarja bi bilo treba stopiti in mu povedati, kaj se godi pri nas v Škocjanu, ko hoče baron z Lesičjega svoje kmete s kože deti. Tedaj bi že cesar zaklical ornemu z Lesičja: stoj! Pa bi bilo najbrž že prepozno in bi bili tedaj še bolj kot nagi. Zakaj pakacjon dela hitro, do cesarja in od njega se pa more le počati. Tega se bomo morali že kako drugače odkrižati. Pomislimo nekoliko!«
>Ja! Ja! Pomisliti je treba, kje bomo denar dobili zdaj, ko je tako tesno zanj, ko ga samo cesarski za vojsko pobirajo, ven ga pa nič ne dado,;, je omenil nekdo.
>Zdaj vidimo, da so naši predniki bili premalo previdni, ko so tako za trdno naredili in se zavezali za denar namesto rakov. Zdaj bi rake lažje dali,;: je lzprego-voril Dolliar, ki je govoril vselej naj-modrejše.
Krivanoga ga je pogledal.
:.Kaj pa govoriš o rakih?!
Tedaj so mu razložili.
In ko je Krivanoga vse vedel in je tudi spoznal,' kako bi jim bil ustregel, je pa dejal:
»Pa mu raje rake nesite, denar pa za-pijte, ali kar hočete.«
»Kaj bo pa baron rekel?-':
»Naj reče, kar hoče! Pogodbe držite dokler hočete. Urbar je merodajen. V urbarju pa ni denarja, temveč so raki. Tega se držite!
»Ta je ta prava! Nu-ja! Naš Tone ti jo že zadene. Baronček, se boš pa enkrat z našimi raki gostil.«
In ker je bilo takrat zares težko za denar, je večina kmalu odločila, da pone-so v Lesičje rake namesto denarja.
Zadeva pa še ni bila končana, ker se je Krivanoga nečesa domislil ter vprašal:
»Kakšne mere morajo biti raki?
»Ni bilo nikoli govora o tem. Nihče ni še slišal o meri."
»I, kakšne so pa dajali?,'
>Najbrž starce, doraščene!
•Mi mu jih pa ne bomo,, je udaril Krivanoga po mizi, >ako ste možje in me boste ubogali.«
»Poslušajte! Urbar nič ne pravi o meri. Zato bi bilo nespametno velike rake
v Lesičje nositi. Najmanjše, ki se v bregu dobe, mu jih bomo nalovili in dali. Naj. boljši bi bili tako veliki kakor uši. če bi jih ne mogel použiti, naj bi si jih pa v neti rije naložil, pa ga bodo segačkali, da se mu ne bo dremalo.
To je šlo seveda takoj vsem v glavo, da so kar prasnili v smeh.
»To ti je pamet! Nihče bi se take ne izmislil. Ja, za kaj je I«
Zdaj je Krivanoga čutil, da stoji zopet na trdnih tleh, je pa pobahal:
»Zdaj bo baronček že videl, kaj je sa-kacjon. Škrice od nove suknje, ki jo bora dobil, zastavim, da nikdar več ne bo ničesar tirjal od Škocjancev.c
»Nu-ja! Tako bi bilo prav!
XIV. poglavje. Ej, koliko smeha in vpitja je bilo kmalu potemtam v bregu, ki teče po Mo-čilih! Lipenci in oni z Rožnika so lovili rake za barona. Moški so imeli hlače visoko zavihane, dekleta pa krila izpodre-cana, ki pa vendar še potem niso bila tako kratka, v kakršnih se sprehaja ženski svet dandanes celo po suhem — in 60 brodili po vodi od Mcčilarja in Tomažina, pa tja do požiralnikov, v katerih izginja breg. Sleherna hiša je morala pripravili štirideset rakov in zato je bilo pač treba seči v sleharno luknjo in v vsako razpokli-no med kamenjem in otipavati za raki, morali prevaliti vsak kamen in pamenček v strugi, ki bi utegnil prikrivati žival.
»Ta male pobirajte, velike pustile, je kričal Krivanoga, ki je nadzoroval lov in odhiral blago, da je bilo enakomerno.
Pri cerkvi zazvoni k službi božji. Iz kamre je slišati samo precej težko dihanje Cilkino. Mati, Janez in Lona polglasno molijo. Ravno končajo, ko se približajo hiši nagli korak i.
, Kdo neki hiti tako? Pa ni zopet kaka nesreča! sprašuje Lona.
.Stopim pogledati: veli Janez in urno odide pred hišo.
Ravno zavije mimo vogala neki moški in Janez stopi za njim in vpraša:
»Kdo pa je?«
»Jaz, Miha!- se oglasi okrog vogala in že stopi nazaj k Janezu Miha, Jermanov sin.
> Kam tečeš tako hitro?' vpraša Janez.
»Po gospoda v larovž! Očeta je božje zadelo!
»Ježeš, kaj praviš? Kako pa to?«
Pozno ponoči so prišli od Krivke, kjer so naj-brže precej pili. Legli so v kamro. Kar pred pol ure pokličejo mati Mano in v hlev začujem glasen jok. Tečem v hišo, vidim v kamri luč in obedve pri očetu, ki težko hropejo in se nič ne zavedo. Mati pa so tudi taki, da komaj stoje in Mana je vsa iz sebe. Kar brez glave smo vsi k
»Čaj, Lona Lovračeva je pri nas, ker je bilo Cilki slabo, pa jo pošljem doli k vam, da pomaga.'.: mu priskoči na pomoč Janez.
»Oh, recite ji no. Jaz pa grem brž po gospoda, da ne bo prepozno!« In že steče po kolovozu proti cerkvi.
Janez stopi v hišo in pove Loni, kar mu je Miha pripovedoval in starka je brž pripravljena, iti po-ttiagat k Jermanu.
»Smo vsaj za nekaj še mi stari!« se dobro zdi Loni, ko si ogrinja ruto.
^ »Eh, tudi mi kmalu pojdemo drug za drugim tja
doli za cerkev! meni Janez malodušno. -Rajnki Hribar je pričel, zdaj je na vrsti >tari Jerman, potlej pa prideva počasi tudi midva v božje mline. Lona! Samo Bog nama daj, da prej spraviva skupaj Cilko in Matevža, da ne bo sirota sama na svetu, ker mati tudi ne bodo dolgo, vsak dan so slabši!;
Še za svojega Šimna nevesto dobim, potlej pa kar rada grem, saj se ni več ujedali na tem svetu,« meni Lona in se poslovi. Med vrati Se pristavi:
aKo bo pri Jermanu najhujše pri kraju, pridem pogleflat nazaj, ali pa ti pridi za trenutek doli. So skoro brez glave vsi!«
V tem pridejo mimo hiše gospod župnik, ki so odkar so prišli od Lipovška pa do zdaj, preklečali v sobi pred Križanim in prosili milosti za svoje do-bravske farane, naj bo Bog milostljiv grčam goliškim in jim srca omehča in pamet razsvetli, da bodo znali in vedeli pravo. Sredi molitve so bili, ko je prihitel Miha ponje, zato so tako hitro došli.
Najpopolnejš'
ST0EWER
šivalni stroji
m iiviije, krojače in čevljaije ter xa
vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglcjt« ti (o irrcdnoit pri Ivrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ut. 6/1. Brnplalla pouk. IS lata« |uim.
Največji zverlnjak je
Kriigercv narodni park v Južni Afriki. Meri 7816 štirijaških milj. V njem se nahaja 100 slonov, 200 po. vodnih konjev, 250 žira! 800 afriških bivolov, 120 tisoč antilop in mnogo druge zverjadi od velikega jelena do malega ska-kavčka. V tem zverinjaku je tudi 400 do 500 odn-slih levov. Ta zverinjtk, ki je največji na ave u, leži med rekama Sahie in Krokodilsko v vzhodnim Transvalu.
Angl. časopis >L)jilf Express« se tiska v 65.000 izvodih več, odkar jc ob širno in resnično poročal o preganjanju vere in Cerkve v Mehiki.
Mulo iz Sibirije. V zadnjih letih pred voino ja začela Rusija izvažati ogromne množine masla v zapadno Evropo. Na|-več masla so izvažale takratne ruske pokrajine ob Baltiškem morju, ki s0 danes samostojne države (Litva, Letonska in Estonska). Prav tik pred voino je začela izvažati maslo tudi Sibirija. Danes po vojni ie Sibirija zopet dvignila svojo živinorejo in v zadnjem času pni' v Rigo (glavno mesto betonske) tedensko okoli 9000 sodčkov po 50 Kg sibirskega masla, katerega prodajajo predvsem na Angleško in v Nemčno.
Ako se mu je zdel količkaj prevelik, ga j« zagnal v vodo.
»Ta naj ima mlade za drugo leto, ako bo baron še kaj zahteval.«
Ko je videl, da bo rakov zadosti, je pa velel:
»Zdaj pa po koprive! Veliko jih prinesite. Žival je sicer lahko majhna, toda butara mora biti velika, da bo imel baron več veselja.«
Kar največ se jih je zagnalo za koprivami in kmalu so jih nanesli polne koše. Poželi so vse koprive, ki so rasle okrog plevnikov in svinjakov, pod sečmi in ob plotovih v Lipljenih in Rožniku.
Tedaj so lahko napravili butaro, ka-kTŠno je želel Krivanoga. Uvili so si trtic iz vrbovega protja in so na nje razgrnili koprive, stresli na nje rake, da so se razlezli po njih, naložili kopriv po vrhu in potem zvalili skupaj in povezali.
Tako so odpravili Škocjanci rake za barona z Lesičja. . -
Dolhar ni hotel iti z. raki pred barona,, češ, da ga baron preveč pozna. Poslali so Anžička z dvema drugima.
»Nu, ja! Moram biti pa povsod zraven. PiP sem moral podreti, s fajmoštrom sem moral razdreti, zdaj so mi pa še barona izročili, da bom ž njim uredil, nu-ja! Anžiček mora biti za vse.«
Godrnjal je, pa je vendar rad šel, za-, kaj veselilo ga je upreti se in zagnati nekoliko hrupa.
,Mi bomo barona odpravili, stroški zadenejo pa vas, nu-ja. Žito še ni zrelo in fižol tudi še cvete, tako da ni kaj deti v nedrije. S praznim želodcem se je pa težko premagovati na velki cesrti, kjer so gostilne na gosto. Nu, ja, saj razumete.«
Temu ni mogel nihče nič ugovarjati, zakaj vsak je uvide), da ne zahteva nič neopravičenega.
Naročili so mu še, kako naj z baronom govori, da se ne bo kaj zarekel, kar bi lahko škodilo kmetom in ko mu je še Krivanoga zabičal, da naj se sklicuje na urbar, kjer ni o meri rakov nobene besede, so pa dvignili butaro, ki je bila pritrjena na močan drog bi 90 šli na cesto ln tja, kamor so bili namenjeni.
1 Znamenje ob potu.
(Dalje prih.)
Francoska linija ■ French Line
Cie. Gle. Transatlan1ique
Za Severno Ameriko in Kanado največji in
najlepši brzoparniki. Ilavre—Newyork samo S>/j čez morje. V Južno Ameriko, Argentino, Chil«, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaui in Marsllije: Cie. Chargeurs Riunis, Sud-Atlantiqu«, Transporte Maritimes. Izvrstna brana, izborita postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
:rer»:
:SA —bbnzit I:
Ul >
o m z
N H
Majhen trud in majhni izdatni
D
m a
II
tn
Brez truda in z malimi Izdatki lahko opereta Vase perilo z B ENZIT-N ADMI LOM, kajti BENZIT.NADMILO je najitedi. tjivejse In Vam opere brez truda in z malimi. Izdatki vsako se tako umazano perilo att oblačilo.
ID III Z
N
BENZIT.NADMILO razkroji vsako ne. snago, ne da bl najmanj škodovalo tkanini in barvi. IIIUIT-1)81111
razkroji nesnago, nr, razjeda tkanine, nasprotno va-ruje UMI?.
msniiiO parno in napravi vlakna mehka.
Dobiva M f woh 01* g«r'].h I. bgowln«9 tolonljalnap tl«u fm coni cd Oin. fl. U komad.
t
IU 31
1(1 J>
(S m z
N
Nadmilo
TVORNtCB ILATOROfl
Maribor
;p6si:
:sa:
:benzitI
Uspešno zdravljenje golše.
Med najvažnejšimi odkritji je zdravljenje polše in debelih vratov z jodovo zdravilno solio. Sloviti drnajski učenja.\ vseučilišni profe-or I)r. vil. \Va«jner pl. jauregg in mnogi drugi zdravniki sklicujejo se na tozadevne izkušnje in poroiajo o neštevilnih ozdravljenjih; v Švici so r.a priner z golšami obolele ljudi celih krajev oprostili to nadloge. Gre tu za povsem neškodljivo zelo učinku-jočo rdravljenje s pitjem, ki prav posebno izborno vpliva tudi na splošni počulek. Naše zdravilne soli so že tisoče osvobodile golie in debelega vratu. Zahtevajte naša poročila o zdravljenju in vpornci, kateri bo zelo rad pritrdil voaU zdravnik. Osnovali smo razpošiljalnice v vseh državaii in Vam po3ijen:o
popolnoma zastonj
ca5 popis, ki Va? bo zanimal. Dopisnica zadošča in ta-l.oj Vam ga dopošljemo.
August i tanke, Berlin-Wilmersdorf
BruchsaiersIrdBe 5. Abt.SOS
najboljša in najcenejša pri
M. Masterl
tovarna žime Sirafišfe ori Kranfu.
€©.§yitch Line-Trst
Najnov. svetovnozu. eki;pre»ne motorne velelailje
Safusnta in Vuicania
2(.niHl ton — 21 milj hitrosti na uro Rrzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v Nc\v-York in Južno Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in toCna pojasnila:
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desno oil kolodvora.)
U*- v VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
BRINJE
prvovrstno, laško in kraško, dobite pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta H. 36.
Kreditno društvo Kranjske hranilnice
v Ljubljani, Knaflieva ulica št. 9.
Uslanovljeuo lela 1873. daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih.
Telefon št. 24«), Račun pri čekovnem uradu v Ljubljani SI. 10.680.
Ilo secla; najcenejša tvrtlka v ilr/nvl! SkladiSCe M I N IS ». d HUHOLD Toparnn glasbil. Krnmofonov in harmonik. H ».OHOIiH, M A. H I » O U SI. 107- A.
Violine od Din 95'—, ročno harmonike od Din 85"— tainbnrlce od Din 9R'—, gramofoni od Din :i4.V— Zahtevajte naj veliki katalog, katerega Vam polijemo brezplafno
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in drUge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano la-ko-le rudečo znamko:
Ni]
ti
Čutile ii pritisk in napetost v želod.-u po iedi ali kisli okus v ustih ? Trpite li nu trdovratnem zaprtju, omotici ali pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol, bolečine v želodcu ali slabost) Monla imate izpuščaje na koži, nastale vsled slabe prebave? Prepričajte sč tudi VI. da preizkugenu zdravilna spccialiteta FlGOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOL proizvaja in »ra po povzetju razpošilja z navodilom o uporabi
= >x 7 oj v _J
LEKARNA (fr. Z. SEMELIC
DUBROVNIK 2
Iz v i r ni za bo jče k s U steklenicami z ovojnino in pofttuino Din 105-~.Sstekl.Din 'M.V- l stoki.Din40'-.
«
> o
S"3 a
^ a
o s t-
o a s
Ji!
Priporočam veliko zalogo
!a banaške pšenice
po zelo znižani ceni. Frančiška Novak neU.ii Ribnica, Dolenjsko.	P "k
PREKLIC. Podpisani Janez Uršič, fosestnik Gabrovčcu št. 19 pri Krki preklicujem vse žalitve katere sem govoril o gg. župniku Vrhovcu, kaplanu Raztresenu in sem. duhovniku Miklavčiču in se iim zahvaljujem, da so odstopili od sodnijskega pošto, panja proti meni.
Gabrovčec pri Krki, dne 11. avgusta 1928.
Janez Uršič.
Ko je Zevnik stopil iz prodajalne, je videi, da neki paglavec stoji pred avtom ter pridno pritiska na hupo. »Ti nepridi-prav ti,« je zarohnel nanj, »jaz te bom učil trobiti z mojo hupo.«
»Ni potrebe,« je odvrnil fant ler od. skočil, »saj že znam.«
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja /.a enkral Din 5 Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe	
Kupi sb hišica nekaj zemljiščem na deželi za samsko osebo. Ponulbe s ceno na upravo ..Domoljuba" pod „Hišica" št. 7503.	Šivalni stroj (S;n^> idoč, imatn naprodaj. -Več pri lastniku Fr. Borštniku, Rakitna 1. p. Borovnica.
	Vajenca 9i>rejmeni '>• ■ UjBIIIIU k()j ?a ])]e. tarsko, obrt kjer se izdeluje vsakovrstna pletenina in pohištvo. Hrana in stanovanje i hiši. drugo po dogovoru. Jožef Bogolin. pletarstvo, Mrtvice 47 p. Leskovec Krško.
Učenec78 valjčni mlm BC zdrav in krepek se sprejme. Hrana iu stanevanje v hiši, drugo po dogovoru. Naslov: Josip Korošec, mlinar. Podpeč, p. Pre-serje.	
Edino najboljši šivalni stroji in pietilni svit.
..Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
los. Petfelinca
Orllzner, Adler
Najnižje cene! Tudi nn oliroksl
L|ui>l}ana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v ve/.enju brezplačno. Večletna garancija.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 in 2879. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 BrzoJav.= Gospobanka.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 30o.ooo.ooo -.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. iu vest. posojila ter 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Fran«- Kt: lovec,
V
Urednik: Franc Zabrel.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel f«6'