Izhaja vsaki četrtek-ob 3. uh popoldne Rokopisi se ne vra-iajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|emajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemfijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprgjema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila spre je m a upravništvo v Gorici, SemrniJka ul. št. 16. slovensko ljudstvo na R- ;Tav6rad0irt'c?j Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka til. 9 v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuiivo 9, v Kapucinski ulici I, v Semenllki ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti mestnem vrtu, po S v Oglasi in poslanice sc računajo po petit vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. X XX. letnik. V Gorici, 27. decembra 1912. 52. številka. - -Ji. Voščilo sebi in drugim. Srečen konec in srečen začetek! Tako si voščijo ob koncu letu vsi ljudje na svetu. Končajmo srečno, potem na znčnimo čvrsto! »Primorski List« začne s priitodnj itevjlko svoj e d e n i n d v a j s e t i Ie odločna beseda oh tej [uVusfijj-.^fiki je: NAPRIJ, NAP Rt |! Srečen začetek! Pozabljen \es triu!, ise žrtve in vse nevšečnosti, ki so /<. nami! Mi hočemo začeti novo leto z novim pogumom, z novo pridnostjo in pnžrtovalnostjo, pa tudi hvala Bogu — z novimi, najboljšimi močmi, ki so se zbrale okolti našega lista. Ne jemlje nam poguma to, kar smo v minulih letih morali prenašati in žrtvovati, a nočemo tudi sedati na lavorike radi kakih vspehov, ki smo jih imeli. Naša odločna beseda je: Naprej, naprej za uresničenje naših idealov! I ako naj z nami hodi tudi Slovenko ljudstvo na Goriškem! Naprej od napredka do napredka! Vsakdo, ki hoče dobro napredovati, mora naprej gledati. Kdor bi si mislil, da je že dovolj storil ali da je že dovolj žrtvoval iu hi sedel na lavorike pridobljenih vspehov, hi nazadoval. Kristus je rekel: »Nihče, kateri se svojo roko za drevo prime iti se nazaj ozira, ni pripraven za božje kraljestvo.« Posebnega napredka voščimo našemu ljudstvu v prihodnjem letu v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Mi želimo Slovencem, kar pravi nesmrtni pesnik: Da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož! V ta namen je potrebno, da ljudstvo napreduje v verskem življenju, da napreduje v poduku, v gospodarskem blagostanju, v varčnosti, treznosti, poštenosti, značajnosti, pridnosti, požrtvovalnosti itd. Zn nami torej, kdor hoče našemu narodu v resnici dobro! »Primorski List« je postal najboljši list na (ionskem. Najboljši iu najsposobnejši možje, ki imajo srcc za ljudstvo, so se postavili v krog njegovih sotrudnikov. Srečen konec in srečen začetek! Vsem somišljenikom, čitateljeni in prijateljem ter vsem Slovencem kličemo v tej zadnji številki letošnjega letnika! Nevtrudljivo in požrtvovalno naprej! Naj se v prihodnjem letu uresničijo vse naše pohlevne želje. Tako voščimo sebi iu drugim. Prvi sfreli. Dne 19. t. m. je v avstrijski gosposki zbornici svobodomislec (irnb-maver spustil p r ve st r c I e proti cerkveni poroki. Zahteval je, naj se uvede obvezna c i v i I n a p o r o k a. Na koncu svojega govora pa jc priznal, da so razmere v Avstriji sedaj take, cla je n-vedba civilne poroke nemogoča, a da upa na boljšo bodočnost svobodomiselstva pri nas. Njegove besede so bile le prvi streli kulturnega boja. Predloga ul stavil nobenega. Proti temu napadu na katoliški) cerkev se je prvi oglasil baron Call, ki je povdarjal. cla je vse avstrijsko ljudstvo odločno proti civilnim porokam. Lepo in stvarno jc zavrnil (irab-ntayerja kardinal Nagi. Rekel je, da spada nauk o cerkveni poroki med temeljna načela katoliške cerkve. Sveti zakon tvori najnežnejše razmerje, na . katerem sloni nravnost. Kdor bi podrl j svetost svetega zakona, bi ob enem j podrl avktoriteto cerkve iu sveto nravnost. Ako se pa podu e avktoriteta cerkve, ve podcie tudi avktoriteta države iu ako izgine med ljudstvom sv. nravnost, i::gitiiti mora tudi prestol. Veliko premalo se upošteva, da ravno gojitev verskega čuta pri posamezniku v rodbini in v državi jamči za v zdrževanje vere in če le kak kamen iz ogrodja iztrgamo, da to poslopje omajamo, se tudi s tem avktoriteta omaja. \ našem času j osobito potrebno, da uporabimo vsako sredstvo, ki ojači smisel z;i red in pravico v rodbini in v državi, kar se godi s tem. da gojiimi versko prepričanje in specielno kulturno misijo poslaništva katoliške cerkve. Kako n skončna velika je kulturna misija cerkve in osobito katoliške cerkve, nam kaže neka enciklika papeža Leona XIII., v kateri naglasa, da je Cerkev, nesmrtno božje delo. ustanovljena r\ nesmrtni blagor duš," a da njena listava in življenje, ki ga predpisuje, skrbi tu !i /a dobro ljudstva bolje, kakor bi bil. > to mogoče, če bi jo bil Bog le za to u-stanovil. (Zivalmo pritrjevanje iu ploskanje.) Hlede na obveznost civilne poroke pa je opomnil kardinal Nagi, cla hi obveznost žalila versko prepričanje posameznikov. Država ne more nikogar siliti, da bi ravnal proti svojemu prepričanju. po katerem bo vsakdo sojen in po katerem se bo moral vsakdo pred Bogom zagovarjati. Vsakdo mora to prepričanje posameznikov spoštovati. Tako tudi država! Silvestrov večer. Bilo je leta l!S.. V malem gozdiču med mestom iu ■>mo stoji zala kapelica. V nji je altar-•vk in krasen kip Brezmadežne Device. Ved njim kleči, vsa zavita v obleko ter 'obožuo moli, deklica stara okolu o-eumajst let. Zima je. Sneži iu vihar razsaja, da :roza. Po poti mimo kapelice gre čelno oblečen gospod. Da bi se za nekaj •:is;i ognil viharju, stopi v to kapelico. 'cMku se ozre iu pogleda gospoda. Na-I" vstane, hiti k njemu in ga prijazno I1*»zdravi. Začuden vpraša tuja deklica. :l'" da ga pozna. »Dragi gospod! Jaz ;is »ikoli ut- zabim,« odgovori deklica, 'i site moji pokojni mami in meni ska-veliko dobroto.« .laz skazal do-reče gospod. »Da, da,- pravi 'Mca. .spomnite se vendar!«... Bil je ravno Silvestrov večer, ka-ianes, od takrat so štiri leta. Sre-1 seiu vas v mestu. Sla sem mami po .“'''la j n vina. ali imela sem premalo lU,‘!|ia. Jokaje stopam po ulicah iu si brišem solze. Ko sem že blizu lekarul-ce, srečam vas ter vas prosim pomoči i/ ljubezni do Deteta božjega. Vi takrat niste imeli pri sebi drobiža; dali ste mi tolar, naj ga menjam, ter ste mi rekli: »menjaj to v bližnji štacnni iu prinesi mi, kar ti ostane, za mano v to in to ulico; tam ti dam, kolikor ravno danes potrebuješ. Teci. jaz grem naprej.« »Naglo sem stopila., pravi dalje deklica, »v štacuno m tedaj hitela za vami. Vi ste se čudili, da sem tako naglo to o-pravila in ste mi rekli: »Na, ker si poštena. darujem ti cel tolar.« Kedo bi popisal naše veselje, ko sem mami domu prinesla zdravilo, vino in vrhu tega še denar! Pokleknile sve obe in molile za dobrotnika. Bog je moja priča." nadaljuje deklica, »vsak dan molim za vas, ali tukaj v tej kapelici, ali pa doma. Tako mi je mama naročila, in nemirna bi bila. ko bi se zvečer v legla, ne da bi to opravila.« 1 ujec Obstoji! \es ginjen posluša deklico. Kar spregovori in reče: Nilic na vsem svetu ne moli za me. kakor tl. Ljudje me preklinjajo in imenujejo me brezvestnega oderuha in lakomneža in in .... imajo skoraj prav.« Vihar poneha. Deklica zgine iz. kapelice. Tujec pa poklekne pred M. Devico in moli, moli prav srčno. Na to vstane, ves spremenjen. I rnili korakov gre v vas in stopi v revno hišico. Slabotno oblečen mož nekaj popravlja pri orodju, na ognjišča sedi pri mali žerjav ici bleda ženica, o-kolo nje tropa lačnih otročičev! »Valentin! reče tujec možu, vi ste mi dolžni dvesto tolarjev, v treh dneh jc zadnji čas, ne? ... jaz vam ves ta dolg pustim. Tukaj je dolžno pismo.« Veselja, ki je na to nastalo v tej družini, ni mogoče popisati. Dolg dvesto tolarjev zbrisan! Od veselja je vse jokalo. Molitev hvaležne deklice izprosila je bogatinu spreobrnjenje in odprla mu pot milosti božje. Mož se je ves predrugačil. delil je miloščino iu skazoval je le dobrote na v se strani. Ko je čez nekaj let umrl. ga jc vse britko obiokavalo kot očeta ubogih in potrebnih. Pojdi in stori tudi ti tako! Podrobnosti izza vojske. Slike iz bolgarskega tabora priCataldži. prof. A. Bezenšek. S o i i j a. meseca decembra. Zima jc nastopila. Ta sicer v Tra-ciji ni tako huda, kakor je navadno po slovenskih deželah, a inrzujc le. četudi do danes še sofijska meteorologična postaja ni zabeležila večjega mraza od .O C. Vendar pa vejejo luidi vetrovi, posebno ker je lnd turška sekira opu-siošila ueiualostno vse gozde in posekala vse večje drevje, tako da danes m bojnih poljih okolo Liilc Burgasa, Čor-Ina in Cataldže ni drugo videli, kakor nizko grmovje. Tako je bilo tudi pred desetimi leti, ko sem se vozil po teli pustili poljanah in gledal iz okna žcleznič-nega vagona na desno iu levo sledi turškega žalostnega gospodarstva. A kako je izgledala tedaj cela ta okolica v »rajskem mesecu« maju; kako žalosten mora biti prizor Se-le pozimi! In na teh pustili poljanah tracij-skili stoji danes sto iu stotisoč vojakov, čakajočih, kaj se bode sklenilo v Londonu. Sigurno si marsikateri misli: London je daleč. Carigrad je mnogo bližje; zakaj smo izročili svojo osodo tako oddaljenemu mestu? Zakaj nismo nastopili proti Carigradu?... »Bog je visoko, a car daleč«, lake iu enake misli roje sigurno marsikateremu vojaku po glavi: »Molčat, ne razsuždat!« Tako zahteva vojaška disciplina. A v samem vojaškem taboru ui tako pusto, kakor v naravi, ki ga obdaja. V bolgarskem taboru vlada primeroma precej veselo življenje. Ni sicer tako veselo, kakor nam Schiller opisuje nekdanji Wa!lensteinov »ostrog«, ampak videti je mnogo zanimivih prizorov, kjer bi sam vojaški duhovnik (kapucin) lahko vzkliknil: »Da gelit es liocli lier, biti aticli duhci!« Naj opišem takšen prizor, katerega nam slika jako živo bolgarski vojak, ki se jc udeležil štirih bitk v sedanji vojni iu je bil pri Cataldži ranjen, la leži danes v bolnišnici sofijske vojaške šole in pripoveduje sledeče zanimivosti: ■ Pred vsem moram zahilježiti, da se noben vojak do sedaj ui pritožil glede kakšnih težav v vojnem času. \ bitkah pri Ljule Burgasu, ko so kroglje švigale okoli nas kakor toča, vedeli smo vsi samo eno to je, da moramo naprej! Bilo je trenutkov, ko noben ni ve-i oval, da bi se mogel rešiti smrti. Vendar je v teli odločilnih trenutkih vsak vojak obranil svojo navdušenost. ' idel sem vojake, ki so stopali pri trupi i svojih tovarišev iu so obžalovali. da jim je pot bila otežena zaradi nii-hovih tov arišev." »Tako je po dne. Zvečer je pa bolj kratkočasno; izkopnjemo sj navadno zemljanke . r ? \ nje zlezemo, ko preneha grmenje pušk in topov. Zanetimo si ogenj, in sedeč okoli njega, se začnemo raztovarjati. Fn tovariš reče: ■■ I >n dovršimo skoro to delo, kajti doma nas čakajo še dragi opravki.« Peniti vsi pritrdijo. 'lorej bolgarski ■ vojak gleda na vojno kakor na svoje delo, za katero se istotako briga, kakor za svoje domače delo. Življenje v »zemljankah« ima svojo prijetno stran. l am. v teli priprostilt prebivališčih stanujejo vsi skupaj kakor bratje v eni rodbini. Ako eden zapoje, pojo vsi njim. lu včasih postane \ taboru tako živo. da jih mora priti častnik opominjat, naj ne poio tako glasno, da jih Turek ne sliši. A kako divno je šele tedaj, ko prihajamo iz krvave bitke! Kakšna navdušenost! Kakšna radost! Kakšna požrtvovalnost! Kar jili je padlo v veliki bitki, ti so za nas junaki. A kar jili je ostalo živili, to so ljudje, ki jim zavidajo. Ne poznani vojaka, ki bi bil žalovai za tovarišem, padlim v boju, saj je padci za novo slavo Bolgarije.« To je ena izmed ninogobrojiiih les-ntčnili dogodb iz bojnega polja. Za ilustracijo omenjam še samo sledeči fakt: Ubit je bil nekega dne vojak od ari. polka. Zvečer pripovedujejo tovariši, kako ga Je zadela smrtonosna k roglja. Brat istega se greje pri ognju z drugimi tovariši vred in posluša ne da bi kaj izpregovoril ali da bi premeni! lice; posluša mirno, kako je umrl njegov lastni brat. Boji pred Skadrom. Turki so pred Skadrom znatno napredovali in prodrli do višin Kikli na vzhodnem bregu Skadrskega jezera. Srbi so svoje severno krilo zdatno ojačili in odposlali ojačenja na grških ladjah pred Les. Čez Bar sc poroča: Srbi so ob izpadih turške posadke v Skadru pri Verdici iu Truskipi nastopali in izgubili veliko ljudi. Iz St.Ivana di Medita so pripeljali v Drač 350 ranjencev. 300 Srbov so Turki v močvirju ob Drini v.leli. Ljumljani in Miriditi so napadli srbsko kolono, ki je spremljala provian-tni transport iz Prizrena v l.eš. Albanci so vojake ubili in transport zarubili. Turčija krši premirje. Zadnji turški izpad iz Skadra je silno razburil belgrajsko javnost. V boju je bila srbska drinska divizija II. poziva. Boji so bili silno krvavi in so trajali dva dni. Ker srbske čete z ozirom na premirje niso bile pripravljene na napad, so imele velike izgube. A tudi Turkom se je njih zavratnost krvavo izplačala; imeli so strahovite izgube ter je teren, po katerem so se umikali nazaj v trdnjavo, čez in čez pokrit z mrtveci. Protest zoper turške izpade iz Skadra. Srbska »Štampa« poroča, da je srbski delegat Novakovič v konferenci mirovnih delegatov odločno protestiral zoper izpade turške posadke iz Skadra in zagrozil, da bo v slučaju, da se poveljnika Skadra ne bo pripravilo do discipline. srbska armada začela z ofenzivo proti Skadru. Pred Skadrom. Opasen položaj v Albaniji. Reichsposti« poroča njen dopisnik, da je pri Skadru .hiti Srbov zašlo v močvirje. kjer so jih Turki zajeli. Iz Flba-sana se je srbska posadka umaknila. V Lešu se baje govori, da je srbska jadranska kolona od domovine odrezana. Turki se pri Janini dobro branijo. Pri Bizaniju pred Janino se je 2.Š.IMMI Turkov pod Riza pašo utrdilo iu se Grkom ne umakne. J urki imajo 55 topov, (Irki pa so naleteli na velike težave. da postavijo svojo artiljerijo na ugoden kraj. Bizaniju (liki niso še mogli zavzeti. Dnevno povelje bolgarskega kralja srbski armadi pred Odrlnom. O priliki »slave« (god hišnega pa-trona) kralja Petra je bolgarski kralj Berdinand izdal za srbsko vojsko pred Odriuom dnevno povelje, v katerem izreka svojo hvalo za veliko iu radostno požrtvovalnost Srbov, ki ji bodo sedanji iu prihodnji rodovi v zvestem spornimi vili vence slave. I očitek, ki ga ie prineslo premirje, naj služi v pripravo za mogoče nadaljue junaške boje. Politični pregled. Novi dunajski župan. Tri poudeljkovi volit vi novega dunajskega župana je Til izvoljen dr. \Yeiskii\lmcr. ki je dobil lih od ITI oddanih glasov. Ali res pojde že enkrat Čuvaj? »Slovencu« se od posebno merodajne strani poroča z Dunaja, da stoji Čuvajev režim pred padcem. Že danes sc lahko trdi, da je čuvaj odpravljen, čuvaj se poda na dopust, od katerega se ne vrne. »Slavische Čorrespoitdenz« potrjuje vest »Slovenčevega« dopisnika ter dostavlja, da se imenuje nek visok ftmkeijonar za hrvaškega bana. V drugi brzojavki javlja »Slovenec«, vin so merodajni krogi uvideli, da je spričo ttajnega in doslednega odpora hrvaško-slovenskegn kluba v sedanjem položaju nemogoče vzdržati Čuvajev režim na Hrvaškem in da so sklenili isti krogi odsloviti Čuvaja. Londonska mirovna pogajanja. V pondeljek je konferenca pričela .s pravim delom in balkanska zveza Je predložila Turčiji tudi mirovne pogoje. Turški delegatje so izjavili, da ne morejo takoj ničesar sklepati in naj se jim da prilika, da lahko mirno pretresujej i stavljene zahteve. Te zahteve so: 1. Odstop vsega ozemlja, ki sc razteza zahodno od Rodosta ob Mamilarskem morju do Malatrajskega zaliva v Črnem morju, izključivši polotok (iali-polis. V tem ozemlju je zapopadena tudi Albanija. O Albaniji bodo sklepale velevlasti. 2. Odstop otokov v Egejskem morju. 3. Turčija se mora odpovedati vsem zahtevani do Krete. Te pogoje so podpisali vsi zastopniki balkanskih držav ter jih izročili pismeno turškim zastopnikom. »Slovenska družba sv .Rafaela« v Gorici. Dekleta, ne zaupajte neznanim osebam! Ako želite dobiti primerno službo, se obrnite na enega spodaj označenih naslovov. Obrnite se z zaupanjem na gospe, ki imajo na roki b e I o r u m e n i znak, ako jih slučajno zapazite na kolodvorih. Aleksandri j a: Sestre Notre-Dame de la Delivrande 2,1, rue Sidi-el-Metvalli. Azil Franca Jožefa. Sestre sv. Karola Boromeja. K a h i r a: »Gospejno društvo za vaistvo deklet« z kolodvorskim misijonom (predsednica grofica Hohemvarf) Sestre sv. Vincencija, rue Abdel-Aziz. Palais Cherif-Pacha. Sestre sv. Karola Boromeja. Bab-el-l.ouk. Sestre Notre-Dame de la Delivrand, rue Abou-el-Ri-clte. Po rt Said: Asvl Couvreu\. Suez: Sestre dobrega Pastirja. Slovenska družba sv. Rafaela v Gorici. .los. Verdi tek. št. 22. v hiši »Centr. posojilnice«. Domače in razne vesti. Vesel konec starega leta in obilo sreče v novem letu voščita vsem naročnikom, prijateljem in čitateljem »Primorskega Lista«. Uredništvo iu uprayništvo. Imenovanja v poštni službi, ža poštne oficiale so imenovani poštni asistenti Adolf Savel I i, Peter pl. Z u c-e a t o, Marij I * e m o n t e in Rihard D e 11 a z o 11 a. Trgovsko-obrtna zadruga v .Gorici v likvidaciji. Likvidacijski odbor »'L o. z.« nam je poslal daljši dopis, iz. katerega posncmljcmo to-le: Visoko c. kr. ministerstvo je z odlokom z dne 25. no-\cmbra 1.1. št. 53.011 XX b pozvalo likvidacijski odbor, naj z vso cneržijo izterja od članov Trg.-obrtne zadr. jamstvene prispevke po .hiti K in na ta način zbere fond. iz katerega bo možno kriti \saj deloma izgube, nastale prt Trgovsko-obrtni zadrugi. Isto miuistei-stvu izjavlja nadalje, da bo, kakor hitro likvidacijski odbor dokaže, da je nabral pri članih te n d 300.0(10 K nakazalo izplačilo državne podpore, ki jo je bilo svoj čas obljubilo. Do tu likvidacijski odbor »T. o. /..». Dovoljeno naj nam bode staviti na o-menjeni likvidacijski odbor na podlagi informacij, katere smo v ti zadevi do-I ili sledeče vprašanje: Ali ni bilo v go-reonicnjcnem odloku visokega ministe-rstva govora tudi o bivših članih načelstva iu nadzorstva » T. o. z.«, ki naj bi s primernimi svotami prispeval v sVrlio, da se omogoči mirna likvidacija »T. o. z.« in ali ni bilo v dotičnem odloku govora tudi o tem, da bi tudi upniki »'L o. z.« v isti namen nekaj popustili od svojih terjatev? Če je pa kaj takega stalo v dotičnem ministerskem odloku, zakaj likvidacijski odbor tega javno ne pove. Najbolje bi pa bilo, da bi likvidacijski odbor dotični minister-ski odlok doslovno objavil, s čimur bi bil storjen konec vsakemu morebitnemu neosnovaucmti govoričenju. In ko-nečno še to vprašanje: Katero državno podporo ima likvidacijski odbor v svojem dopisu v mislili? Ali morebiti eno brezpogojno v znesku 60.000 K, katero je vlada » T. o. z.« obljubila in katera bi se bila imela izplačati v treh enakih letnih obrokih po 20.000 K, ali pa ono p o I milijo n a kron, katero je baje finančni minister'Bilinski obljubil. katere obljube sedanji minister ni hotel izpolniti, ker se ni čutil na njo vezanega. Tu je treba vendar jasnega govora. Boj sovražniku! Največji sovražnik človeštva je neizmerno zavžiti alkohol! Nad polovico gorja, kar ga je na svetu izhaja iz preveč zaužitega alkohola. Ako vprašamo sodnike, kaj je največ krivo, da je toliko ljudi po zaporih, vam odgovore: Alkohol! Obtoženec sedi pred sodnikom iu se mora zagovarjati, da je prijatelja pobil, pretepel, razžalil itd. Na vprašanje sodnikovo. zakaj je to storil, odgovori obtoženec: »S e m bil pijan, nisem vedel, kaj ^elani«. iu znano te tudi. da največ greha se naredi ob nedeljah, ko ljudje pri jejo preveč alkohola. Alkohol pa je tudi tat človeškega zdravja. Koliko jih je že ugonobi! telesno! Vinska sušica je navadno bolezen. ki se poloti pijancev in jih tako spravi v prezgodnji grob. Družine peha v nesrečo alkohol, oropa ženi moža, otrokom očeta .Provzroča sramoto in bedo. Premoženja uničuje in ugonobijo tudi duševno človeški rod. Zato je z veseljem pozdravljati protialkoholno zborovanje, ki se bo vršilo v Ljubljani v nedeljo dne 29. in pondeljek dne •hi. decembra t. I. Kdor le more, naj se tega zborovanja udeleži in naj potem zanese nauke, ki jih bo slišal n.-, shodu med ljudstvo. Sveto je to delo! — Božja kapljica naj sc tako ostudno ne zlorablja, kakor se sedaj! Bog je dal vinsko trto, da človek zmerno užije vino. Bog je dal tudi žito, da se iz njega naredi moka in kruh. In kakor se kruh zinerno uživa, tako naj bi se uživalo tudi vino! Kruh in vino, oboje je dar božji. Kakor se prvi ne zlorablja, tako naj se tudi drugi ne zlorablja. Bridke posledice hujskanja na vojno. Dunaj je postal po svojem časopisju nekako središče za hujskanje proti Slovanom v in izven države. Krvavi luij-s karije dunajskega časopisja na vojno mi rodile bridke posledice, ki jih čutijo zlasti obrtniki širom monarhije, predvsem pa Dunajčani sami! Dunajski o-brtniki iu trgovci tožijo, da so ob ves božični zaslužek, ki jim je bil drugače glavni vir celoletnih dohodkov. 25'- dunajskih tvrdk je prišlo v take stiske, da so izgubljene. Najodličnejše velike tvrdke prosijo za moratorij! Tudi greinij dunajskih hotelirjev toži, da se je tujski promet kar ustavil. To so grenki sadovi lahkomiselne hujskarije, na katerih morajo žal trpeti Tudi trezni elementi. Vojaški vikar postal škof. Sv. Oče je vojaškemu apostolskemu poljskemu vikarju dr. Bjeliku podelil škofovsko čast. Zahvala za božičnico vojakov. V »Milita r.Korr.« se zahvaljuje odsek za mornarico v vojnem ministerstvu zn velikodušne darove, ki so omogočili vojakom vesele božične praznike. Pripominja tudi, da se bodo z darovi tudi | spomnili rodovin reservistov, ki stoje ua mejah. Vojaške kuhinje ua saneh. Kakot znano, ima naše vojaštvo za časa manevrov kuhinje na vozovih, da se lahko irtedpotoma kuha in ni treba vojakom čakati, da se kuha jed, ko pridejo do I mesta, kjer počivajo. Sedaj pa name-1 ravajo te kuhinje montirati na sani, da I bi jih tudi pri močnih snežnih zametih I mogli prevažati. V to svrlio dela voja- I ška uprava sedaj tozadevne poizkušnie. I Vzgled pravega krščanstva je vnu- I kinja našega cesarja, ki je poročena z I dragonskim nadporočnikom groiom I AValdhurgom, ki se nahaja pri goriškem I dragonskem .polku. Visoka gospa s so-1 progom pristopa večkrat med pripro-1 stim ljudstvom k mizi Gospodovi. 'Tako I sc je zgodilo tudi predminulo nedeljo I zjutraj v cerkvi sv. Ignacija. Naši libe- I ralni brezverci naj se vzgledujcjo nad I tem! I Tat v ontari. Minole dni so sedeli I v Luksovi po domače »Zajčevi« gostil-1 ni na Proseku nekateri gostje v sobi. v I kateri je bila tudi omara. Nakrat se je I pričela omara gibati. Gostje so poklicali I gostilničarja in mu povedali, da se o-1 mara giblje. Odprli so omaro iu našli vi nji INIetnega Alojzija Legišo s Proseka. I Poslali so po orožnike, ki so Legišo od- I peljali v tržaške zapore. Legiša je hotel I najbrže po noči krasti v Luksijcvi go-1 stilni. I Angleški kralj in sv. pismo. \u-l gleški kralj Jurij V. se je izrazil s Sv.B pismu tako le: »Svoji materi, kraljici■ Aleksandri, sem pred 30 leti obečal. !l bom vsak Jan čital eno poglavje i/sv-B pisma, če bom tudi bolan ali slabe volje! ali kakor si že bodi. 'Te obljube sem sc! vedno držal in se pri tem prav dobro ■ počutil. Sv. pismo mi je mnogo. tmio-! gokrat pomagalo v razburjenih časih in ■ v duševnih tesnobah, da sem dosegel! zopet notranji mir iu harmonijo, katero! mi je skušala kaka neprilika razdret!.1 B Se vidi iz teh besed, da je imel oni im* B slee prav, ki je imenoval sv. pi-’1"1 Ig knjigo vseh knjig. § Listnica uprave: (i. Torkar Vntmi g Kal: Naročnino prejeli! O. Rijavec An-p tonija: Denar prejeli. Plačano do koiu I I. 1913. Hvala! I Listnica uredništva. I )opisniku 'Tomačevice: Prihodnjič. I Oznanilo. 29. dec. je nedelja pred novim letom. Sv. Tomaž Kantuarski, nadškof, m. (+ 117(1) David, kralj in prerok. Fvaugelj: Simeonovo prerokova- nje. .Vi. dec. Sabin, škof, niuč. (304), Auizij, šk., Rajner, šk.. Liberij, šk., N i c e-f o r m n C. .M. dec. Slivester, papež, (.US), Melanija vd. (4.«). 1913. I jan. Zapovedan praznik Obrezovanje (iosp. Novo leto. Evangelj o Imenu Jezusovem. (Klilo, opat (11)48), htil-gencij, šk. 2. jan. Makarij ml. pušč. opat (394). Martina, dev., Izidor, šk.,Makarij, op. 3. jan. Oenovefa, dev. (Sli), (lordi!, niuč., 4. jan. Tit, šk., Prisk in Priscilijan muč., Dafroza, niuč. 5. jan. Nedelja po novem letu. Evange- lij: Ko je bil Herod umrl. Telesfbr. papež, niuč. (154), Simeon Stilit (»na stebru«) (459), Kduard, kralj. Mir in .vojska. Božični praznik je praznik miru. >.M i r ljudem« so peli augelji in že Izaija prerok imenuje Odrešenika »knez.i in i r u». Kristus sam kliče: Svoj m i r. vam dam, kakoršnega svet ne more dati.« Koj drugi dan po Božiču pa imamo praznik sv. Štefana, m učenika in (zveličar sam tudi pravi, da je priticsei :u e e iu ne miru« (Mat. 10, 34). Kako se to strinja? Rimski pisatelj Flavius Vegetus Renatus je zapazil okoli 1. 290 po Kr. znane besede, ki sc tolikokrat navajajo. »Če hočeš mir, pripravljaj vojsko!« (ilej rešitev zagonetke! To'so tudi naši ljudje razumeli; v zadnjem času se Ji marsikatera država oboroževala in ravno s tem sc je vojska preprečila. Slabič ne bo imel miru, vsak hudobnež ga bo leliko napadel in premagal. Kcdor lioče imeti mir, mora bili močan. Kot voščilo za novo leto voščim tudi jaz vsem bravcem m i r — ker je pa človeško življenje boj in vojsk a, pomislite, kaj je treba narediti pred vojsko m e d vojsko in po vojski — da boste vendar le vedno m i r imeli. P r e d vojsko je miren oni, ki je močan in krepko oborožen. Ako je sam prešibak, išče zaveznikov. Tako so sc zvezale 4 državice, predno sc napadle Turka, in ker še vse skupaj niso bile popolnoma gotove, zagotovile so si' še mogočnejših* varuhov, ki bi jim pritekli v skrajni sili na pomoč. Kristijanje! skupaj! edini na sveto vojsko proti dušnim sovražnikom. Kakor balkanske državice ne smejo poslušati zapeljivcev, ki bi njihovo edinost razdrli in med nje prepir zasejali, potem bi jih Turek koj pohrustal, tako n e smemo katoličani poslušati onih, Ki bi med nami radi razdor napravili. -In pri volitvah in sploh pri vsem krščanskem delu, skupaj kot en mož, pa se nas bodo sovražniki bali in nas v m i r u pustili. Naše orožje bo resnica in pravica in poštenost h r a n a naša, s katero se moramo oskrbeti bo božja beseda in sv. zakramenti naši poveljniki bodo vsi naši predstojniki, katere nam je že Bog postavil, ali pa smo jih v svetnih rečeh s a m i izbrali brez r e d a, brez p o k o r š č i n e, I) r e z discipline sc pa n o h e n e vojske ne dobi iu že pred vojsko n i mir u, ker vemo, da »sloga jači, nesloga tlače.« Tudi če vsi skupno držimo, še nismo popolnoma varni, toda imamo mogočne pomočnike - angelje, Marijo, ki je strah pekla in Bog sam: »Ne bojte Kedo sc bo še bal? Čeravno vemo, da nas čaka boj, vendarle imamo m i r, ker se še b li s m e m o n e, ako nočemo Bogu krivice delati, ki nam je obljubil svojo pomoč. Med bojem je m i r e n, kcdor le gotov, da zmaga, kcdor ima poveljnike, katerim sme popolnoma zaupati, varen je tudi če je v trdnjavi, kamor sovražnik ne more. Katoličani smo zmage gotovi! »Ne bojte se, jaz sem svet premagal!« Če so Napoleonovi vojaki šli navdušeno v boj, ker so ga poznali kot dobrega vojskovodjo. mi moramo iti še bolj navdušeno; Napoleon je bil še včasih premagan, Bog in Njegova sv. cerkev pa nikoli! Toda od božje vojne trume se ne sinemo odstraniti! ne delati na svojo pest, ne sc postavljati brez potrebe v nevarnosti. Najlepše je v trdnjavi, če je res dobra, ako jc hrane in orožja dovolj. Izroči sc v vseh rečeh v božje varstvo v božje roke, pa boš varen popolnoma1 in — Na vojsko treba iti navdušeno z resničnim' s o v r a š t v o m do nasprotnika in z resnično 1 j u b e z n i j o do svoje domovine, če ne, ne bo zmage. Res, da nasprotniki tolikokrat zmagajo, je največkrat vzrok m I a č n o s t k r i -stijanov, premalo ljubezni do sv. cerkve iu do kraljestva božjega, premalo sovraštva do greha, pri nasprotnikih pa najdemo navadno hudo, zagrizeno sovraštvo proti sv. cerkvi in zato tudi v e č p o ž r t v o v a I n o s t ?, kakor pri nas, odtod marsikaka zmaga, seveda le delna in začasna, proti krščanski stvari. V vojski m eri nar a v u o s t, kamor boš streljal, da boš tudi zadel! Pri vojski z grehom meri tudi naravnost pioti grelni, ne prizanašaj mu! U-končaj ga! Potem ti bo dal šc le mir. ko ga bodeš uničil. Torej z navdušenjem in pogumno na svet boj, ako tudi vsled svoje neprevidnosti dobiš kako r a n o, saj imamo izvrstne zdravnike iz Kristusove šole, ki vsako še tako globoko i a n o gotovo ozdravijo iu ne pustijo nikogar, da bi umrl, če se le zateče k njim. Ako rano čutiš, ne odlašaj, da ne zastara! Sicer se v naši h bolnišnicah (sv. zakramenti) tudi zastarane rane zdravijo, ali kakor naravno teže. Torej dobro se oborožite! Ravno ta list, katerega bodemo posvetili sveti vojski, vam bo nudil raznega orožja, raznih resnic, opominov in tudi bodrila in celo. razvedrila ako bodemo dobro oboroženi pogumno, brez strahu iu pokorni svojim poveljnikom in previdno, a navdušeno šli na svet boj bodimo in bodemo mirni, nič hudega nas ue čaka! Mirni bodemo pred vojsko, tudi v boju in pri sklepanju miru bo nam pripadlo celo n e b e š k o k r a I j e s t v o! Papeži. Vseli papežev dosedaj jc bilo 25K. Ker so papeži -Vstopili še le po Kristusovem Vnebohodu, torej leta .U. po Kristusovem rojstvu, pride na vsakega papeža le nekaj nad 7 let. Kako sc jim je godilo s početka posebno, vidimo iz tega, da izmed prvih 32. papežev ni umrl nihče naravne smrti. Do leta 314 je bilo biti papež isto, kakor biti obsojen k smrti vsi po umrli kot sv. mučenci. Med svetnike jih jc prištetih sann Sl iu 7 med *>blažene «. Žalostni časi so bili od leta 1(145 do leta 1061; v teh IS. letih je bilo Ki papežev in pride na vsakega okroglo le 1 'I-. leta. Benedikt IX. pa je bil v tem času trikrat izbran z; papeža, da odleže za 3. a vendar preveč jih ej nam vsaj bi se zdelo žalostno imeti vsako poldrugo leto novega papeža. Ko papeža izberejo, izbere si drugo ime v znamenje, da hoče svet po zabiti, postal je res nekaj čisto novega pooblaščence Kristusov na zemlji, /.godilo se je žc večkrat, da si jc več papežev izbralo isto ime. Da sc ločijo, doda se imenu še število: prvi, drugi itd. Tako imamo Janežev 22, (Iregorijcv K). Klementov in Benediktov po 14, Ino-eencijcv iu Leonov po 13. Štefanov ii1 Pijev je (s sedanjim sv. Očetom) K), Bonifacijev 9, Aleksandrov in Urbanov po S, Hadrijanov (>, po S jc Pavlov, Sikstov, Nikolajev, Martinov iu Celestinov, po 4 Evgenijev, Honorijev, Feliksov, Sergijev in Anastazijcv, trije so Juliji, Kalisti, Silvestri, Luciji in Viktorji, le po dva istega imena pa Marcela, (ielazija, Basliala, Damaza, Marina, 'Teodorja, Adcodata in Felagija. Druga imena najdemo le po enkrat. Imena sv. Petra najdem.- me J pa-I cži tudi samo enkrat, kakor je T.iio primerno za poglavarje sv. cerkve, ven-dai zarad ponižnosti si noče nihče u-med papežev nadeti tega imena, kai bi se lahko razumelo, da hoče tekmovati s teni prvim poglavarjem sv. cerkve, katerega je postavil Kristus sam. Pravijo celo, da bo konec sveta, kadar bo papež Peter II. Sicer pa ja/ tega še ne verjamem in ni treba nikomur verjeti, dokler ne bodemo v i d c-I i! Držimo sc vedno tega, kar nam bo papež ukazoval in priporočal, naj mu bo že ime, kakor hoče, pa se nam ne bo treba bati tudi Petra II. ue! Bezeg, daj mi moža! V prejšnih časih so imeli ljudje veliko več vraž, kakor dandanes. Ena teh vraž je bila, da so šla ona dekleta, ki bi sc bila rada poročila, v sveti noči bezeg trest — pri tem je morala govoriti: »Bezeg daj mi moža!« Bila jc ona taka. ki je to tudi naredila ali bežen jc rastel ravno na voglu hleva, nad hlevom so imeli, kakor po navadi hranjeno seno in to ne tako skrbno zaprto, da bi nihče ne mogel notri. Cigan, katerega jc ravno tam noč ujela, je bil zlezel notri ua seno prenočevat in ko je ono dekle začelo tresti bezeg in mrmrati one čudodelne besede, je šel cigan gledati kaj je to za en šum pri tem pa se o-potečc in pade ravno doli pred njo. Ali se je dekle takega moža zveselilo, ali ustrašilo, tega pa nisem mogel zvedeti. Kralj Kanut iu prilizovale!. Nekega dne se sprehaja ta sv. Kralj ob morji; njegovi spremljevalci ga hvalijo, češ, da gospoduje celo morju. Kralj ne more več strpeti hinavskega hvalisanja, sede na breg in zakliče na videz popolnem resno: »Morje, jaz sem tvoj gospod, ne bližaj se mi in nikdar mi ne omoči nog!« A morje, ki je uprav naraščalo (Flut), je sililo bliže in bliže ter zmočilo kralja. Zdaj ustane Kanut, pa pravi svojini lizunom: »Neumneži, ali je res vaš kralj tudi morja gospod?« Imena vam ne moreni povedati, a zgodba se je dogodila I. 1792 na Dunaju. Bili so vojskni časi iu ti porabijo mnogo denarja. Na I Hinaj je prišel kmetič in je prosil, naj ga pustijo do cesarja. Uslišali so ga. Kmetič položi cesarju na mizo precej rejen mošniček iu pravi. To sem vam prinesel kot prispevek za vojskine stroške bilo je pa 1000 gld., za takratni čas velika svota. "Kedo ste pa?« ga praša cesar a kmetič odgovori: »Tega pa ne povem.« Se poslovi iu odide. Cesar, radoveden pa naroči svojini ljudem, naj skusijo zvedeti, kedo je oni domoljubni mož seveda jih je šlo več za njim iu so ga popraše-vali. kedo da je, kje da je doma a kmetič se jim smeje in pravi: "Ali mar menite, da boni povedal v a m, ko še cesarju samemu nisem hotel povedati?« Vidite, zato vam tudi jaz imena povedati ne morem. To je pravo domoljubje, ta ni iskal svojega dobička, ali »križca« za zasluge in ne časti! Misli za konec leta. Neimenovan pisatelj piše: Mi smo služabniki božji. Nihče pa ne najema delavcev samo, da bi jedli! Tudi mi, poklicani po Kristusu, moramo gledati, kaj je k o r i s t u o nam iu s čim bi množili slavo božjo. Sv. Bonaventura pravi: Oreh kakor slabo stikno. I rgovec pokaže prt zaničevan blagu samo začetek, ne pa, kaj je v sredi in kaj je na koncu. Tako kaže tudi hudič pri grehu samo prijeten začetek, ne pa sredine grizenja vesti in ne konca kazni v peklu. Življenje je reka, ki se zliva v morje. Voda v reki jc sladka, a vodi v grenko vodo morja (Stella). I Hm lenega človeka ui druzega, kakor noč, v kateri ne moreš spati. Človek rabi malo in šc to le malo časa (Joung). Boj sc sovražnikov svojih prijateljev in prijateljev svojih sovražnikov: (Coutelle.) ISKRICI:. Delaj mnogo, govori malo. to ti prinaša čast in hvalo. Pulila modrost se kaj leliko spozna! Vedi. nadutost takoj jo izda! Človeka drže se zakladnici dve: glava, roke iu vendar gorje če sti prazni obe. Ura teče, nič ne reče, ko pa bije, žc več ni je. Krasna knjiga. Izšla je krasu.-: knjiga: B i s k u p d r. .1 u r a j D o b r i-I a. Sponien-knjiga stogodišnjice Njegovega Rodjeuja. Uredil monsignor Anton Kalac, prepošt v Pazinu. Cena je 4 K. Čisti dobiček jc namenjen za spomenik dr. Juriju I »obrili v tinjanski cerkvi. Naroča sc pri »'Tiskovnem društvu« v Pazinu. Knjigo krasijo podobe. Priporočamo, Čudna dežela je še vedno Amerika. Marsikaj »špasnega« smo že slišali i/ Amerike in sedaj so baje tam začeli izdelovati obleke iz stekla. Steklo se da spraviti v zelo tanke nitke in iz teh tkejo te nove tkanine. Poleg stekla se rabi za obleke v Ameriki tudi železo. Blago iz finih železnih niti je seveda bolj trdno kot stekleno in marsikateri frkolin bi bil s takimi hlačami bolj zadovoljen kot s prteuieami. T udi papir je baje dobro sredstvo za obleke in Japonci so žc v ruski vojni nosili take obleke. Počasi res ne vemo, kaj si bodo ljudje še izmislili. kajti že sedaj se slišijo včasi prav izvanredne iznajdbe. Režija tobaka na Turškem je prešla v francoske roke. 'Turška vlada jo jc_ namreč prodala nekemu francoskemu konzorciju. Darovi. Jul i I c j n i i r o v i z a >S I • v c n-s k o S i r o 11 š č c: P. n. gg. i rauc Oravnei, Št. Ferjan 40 vin.; za prodane razglednice 26- v. Miha Gorjan Opatjesclo 20 vin.; Nekdo iz Podsabotina 1 K; Josip Gregorič, Vogersko 20 vin.; Anion Mauišič Lok-vica I K: Franc Špacapan Sv. Ivan ori I rstu 1 K: Ferdinand Resen trgovec 1 K; Franc Školaris Vipolžc 20 vin . A-Uolf Urbančič mesar 1 K; I ran. Maraž, Snežatno _’0 vin.; Reščič mesto vstopnice k veselici 1 K. N. N. I K. Vseh dohodkov pri božični veselici je bilo 366.40 K. Za »šolski Do ni" (i. Adolf Urbančič mesar I k. Zasl o v. z a b a v "išče v O o i i c i so darovali: (i. Ivan Pirjevec Ki K: Jos. Pavletič Ki K: J. 1. 20 K. Priloga »Primorskemu Listu" št. 52. z dne 27. decembra 1912. se, jaz s e m z vami do konca sveta.» Kolonom na /nanjo! Pri deželnem odboru smo privatno izvedeli, da bodo koloni upoštevani pri delitvi umetnih gnojil po znižani eeni oh prihodnji podpori, ki jo dobi deželni odbor od države \ ta namen. Na slov. dežel, kmetijski šoli \ Go-riei se oddajo po nizki eeni mladi kunci belgijskega plemena, dalje petelini italijanskih jerehieark. Tu se dobe tudi sadike zimskega kapusa raznih vrst. Izpred sodišča. .1 osip Kolenc iz Lokve je bil od tukajšnjega okrožnega kot kazenskega sodišča obsojen na 14 dni težke ječe, ker se je nasilno vedel proti lovskemu čuvaju s Trnovega Rafaelu Scheberig. Smrtna kosa. V četrtek je umrl na Proseku veleposestnik, deželni poslance, mestni svetovalec tržaški itd. gospod Alojzij (iorjttp po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil odličen rodoljub in stal je vedno v prvih vrstah bojevnikov za pravice Slovencev v tržaški o-kolici in v mestu. N. p. v m.! Vlom v cerkev — okradena Marija. Na cesti di Rena v Trstu stoji mala cerkvica, ki je bila nekdaj zasebna last rodbine de Conti in je občinstvu odprta šele od 183(1. leta. V ti cerkvi je kip Marije, ki je precej bogato okrašen z raznimi darili. V to cerkvico so vlomili tatovi, pretrgali mrežo pred kipom in ga oropali. Odnesli so tatovi za več nego (>(100 kron raznih vrednosti. — O vlomilcih nimajo še nobene sledi. Puške so ukradli na Dunaju v Pralni neznani lopovi. Iz streljišča so odnesli nekoliko pušk, vrednih 7(il> K. Vihar je zasačil zrakoplovca Edvarda Petre, ko je hotel izvršiti poler iz Brooklanda v Edinburgh. Padel je mrtev na tla. Mestne novice. m Veselica »Slovenskega sirotišča« na praznik sv. Štefana sc je prav dobro obnesla. Gledališka dvorana je bila polna. - m Zahvala »Slovenskega siroti-šta«. Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli. da se je božična veselica »Slovenskega sirotišča« tako sijajno obnesla. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. župniku Kokošiirju, veleč. g. skladatelju E. Komelu, gospicama Podgornik in Šček, vsem p. n. pevcem in gospicam pevkam. Diletantje iz Sovodenj so nas iznenadili z dvema prekrasnima točkama, ki ste bili m e j n a j I e p š i m t celega večera. Hvala jim in Bog poplačaj njih plemeniti trud stotero' Odlikovale so se tudi vrle gospice v igri: Kaznovana požrešnost. Občinstvo je bilo dalje zelo zadovoljno z deklamacijo in pa z malo siroto na materinem grobu. Želji, da bi se ponovila spevoigra: Dijakova zarubitev in prizor Sirota na materinem grobu nismo mogli vstreči, ker bi se bila cela veselica preveč zavlekla. Štejemo si tudi v posebno dolžnost izreči zahvalo odboru » Trgovske obrtne zadruge«, ki nanj je prepustil gledališko dvorano brezplačno. Vsem kličemo: Hvala in Bog poplačaj! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda! Odbor. m Pri božični veselici »Slovenskega sirotišča« je sodelovalo okoln hit oseb. Ta okolnost iu pa obilna udeležba pri veselici priča, kako zelo pri srcu je našemu ljudstvu novi zavod. m Suknjo je odnesel Hrane Mun-gerli iz Kožbane v pondeljek izpreči Etirlanijeve trgovine v Raštelju ter jo možko mahal proti Travniku. Pri tem pa mu sreča ni hotela biti mila. Nekateri, ki so videli Mungcrlija kako se oblači s tujo suknjo, so ga zasledovali ter gu izročili redarju, ki ga je odvedel na policijo. m Polnočnica v stolni cerkvi. Pri polnočni maši v stolni cerkvi, katero t-daroval naš prevzvjšeni kiiezonadškot. je bilo silno mnogo ljudi. Cerkev in galerija sta bili nabito polni. Omeniti pa moramo, da nekateri ljudje, ženskega in moškega spola, so se škandalozno grdo obnašali in glasno govorili. m Celodnevno izpostavljanje S. R. T. bo na Novo leto v župni cerkvi Sv. Ignacija v Gorici. Izpostavljcnje bo o 5 in pol zjutraj pred prvo sv. mašo. Sklepna slavnost začne ob 5. popolti-due. Kakor po navadi, upamo, da cerkev ne bo nobeno uro zapuščena. Ra- I imo mnogo, pojdimo prosit! Dva nova oltarja je dobila za letošnje božične praznike tukajšnja kapucinska cerkev. Na eni strani je kip sv. Erančiška, ki stoji pod križem. K njemu se sklanja Kristus in ga objcinlje z desnico; levica je še pribita na križe. Kompozicija je dobra in v celi skupini je čuti življenje i i gibanje. Na drugi strani je žalostna Vlati. Marija sedi pod križem iu v naročju ima mrtvega Jezusa. Tudi ta skupina je učinkujoča in polmi tihe. globoke žalosti. Oba nova oltarja sicer še nista popolnoma dovršena, a glavne stvari so že dokončane. Tako se kapucinska cerkev vedno bolj krasi in olepšuje. Ko bodo vsi stranski oltarji dva še manjkata stali na svojih mestih, bo ta liram božji res najlepši kras goriškega mesta. Nova, veličastna romanska stavba tako prijazno vabi vernike v svoje okrilje in meščan iu okoličan se rad pomudi v teli krasnih. umetniških prostorih, da pomoli vsaj par »očenašev« k svojemu Stvarniku. Samomor. 18. t. m. okolo 9. ure zvečer se je ustrelil v gostilni »Al buon Eurlano« 35 letni kotlar Ivan Lantieri iz 'Trsta. Ustrelil se je v srce. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, a ob 11. rui ponoči je umrl. Vzrok samomora je neznan. Odprti lekarni. Od 29. t. m. do 5. januarja 1913 bodete imeli ponočno službo lekarni: Cristofolett i-G I i u-b ic h. ki bodete za novo leto odprti tudi popolttdne. Iz goriške okolice. Volitev župana v Mirnu. Ker sc je župan V. Eerletič odpovedal županstvu, vršila se je v pond. volitev novega župana, pri kateri je bil enoglasno izvoljen g. Peter Uršič, tuk. posestnik. Novemu županu izražamo svoje čestitke ter priporočamo nepristansko delovanje v čast in prid občine. V Mirnu je potrebno železne roke iu vztrajnosti, da se ti rede občinske zadeve. g Podgorsko orožništvo je aretiralo delavca tamošnje popirnice Hermana Štanta, ki je napravil tovarni za okolo 4IH) K škode, ker ga je ravnateljstvo odslovilo. g V goriško bolnišnico so prepeljali posestnika Josipa Zorzut iz Vegrijana. Zorzut je sekal drva. Pri tem mu je padel na desno roko velik hlod ter mu roko težko poškodoval. g Povišanje obrestne mere hranilnim vlogam in posojilom. Načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice« v Kozani* Vipolžah je v svoji seji dne 22. t. m. sklenilo, da z ozirom na sedanje razmere do preklica poviša vsem vlogam obrestno mero od 4' L na 5' <, vsem posojilom pa od 5' .. na b' <, začenši s 1. januarjem 1913. Načelstvo. Iz ajdovskega okraja. a Brje. Hzvanreden dogodek.) Iz Prji nam poročajo z dne 19. t. m.: Mi-noli četrtek okrog H), ure prepoludne je padla \ Vipavo Sletna liči Janeza Mihelja št. 127 p. d. Križnikova. K reki jc prišla s svojo starejšo sestro, ki je prala. Medtem ko je starejša sestra prala, je šla mala na brv. po kteri hodimo i/ Brji v I »obravlje, in tako je tekala za kratek čas sem in tje po brvi; nakrat pa zgubi ravnotežje in pade v valove, kateri so jo takoj zagrnili iu zanesli do velike globočine. Čudno pa: deklica se je kmalu prikazala na vrlin vode iu voda jo je nesla nad 700 m daleč. Zenske, ki so tam prale so vpile iti tekle ob Vipavi, pa niso mogle nič pomagati; deklica je bila vedno sredi reke in sicer na vrhu vode. Na to vpitje jc pritekel Jožef Spetič, železniški čuvaj iz postaje Kamnje, in je z dolgim drogom ulovil še živo deklico, jo privlekel h kraju ter jo tako rešil gotove smrti. Opomniti moramo, še, da deklica ni nič poškodovana. Koj ko so jo preoblekli, je jedla in hodila po vasi, kakor da hi se ji ne bilo nič zgodilo. Iz tolminskega okraja. t Roče. Načelstvo »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Ročah je sklenilo v svoji seji dne 19. dec. 1912, da poviša do preklica z ozirom na denarni trg .o-brestno mero vsem vlogam od 4'/i na 4'k'l prlficnši s I. jantivarjein 1913. Sklenilo je tudi, da se poviša obrestno mero posojilom na vknjižbo na 5 in na poroštvo na 5'/,'.. Iz kobariškega okraja. kbd Kred: Naše kat. slov. izobraževalno društvo bo imelo na novoleten dan ob .Ji popoldne svoj letni občni zbor. Po občnem zboru pa se vrši novoletna veselica s sledečim vsporedom: 1. Novoletni govor. 2. .los. Pagliaruzzi: Rada, deklamacija. 3. Anton Aškerc: Atila in slov. kraljica. 4. Simon Gregorčič: Oljki. 5. Sanjavi Janko: Mladinska glutna v enem dejanju. Spisal Fr. Ločit iškar. h, * Zgubljena stava. Žaljiv prizor. 7. Šaljivo srečkanje. Kdor se je dosedaj udeležil naših prireditev, ve, kako so vedno lepo vs-pele in ugajale in ne bo tudi sedaj manjkal. Odbor. Iz komenskega okraja. km Uinrl je bivši učitelj v Komnu g. Josip C e r n a t i č v 21. letu svoje dobe pri svojih stariših v Kopru. km Sveto. Dne 17. t. m. je umrl v 8ii. letu svoje dobe Miha Pipan. Bil je zvest in trden pristaš S. L. S. N. p. v m.! Iz sežanskega okraja. s Skopo. Bližajo se pri nas občinske volitve. Volivci pomislimo, da se nam ne bo treba pozneje kesati. Volilce. Cerkveni rop v Skopem. Dne 20. t. m. ponoči so neznani lopovi vdrli v cerkev s. Mihaela v Skopem ter odnesli nekaj srebrnih posod za krstitev. Vrgli so tudi iz cerkve sv. olje ter napravili več poškodb. Isto noč so vdrli tudi v | občinski urad. Hoteli so uajbržc odne- j sti denar. Ta nakana se jim pa ni po- ! srečila. O hudodelcih ni nobenega sle- ! d ti. Orožniki na delo! s S Krasa. Žalosten konec leta bodo imeli tisti, ki morajo šteti kronice »Tt-govsko-obrtni zadrugi« v Gorici. Stvar goriške »Soče« bi bila pravzaprav, da se sčisti nered v tem zavodu. »Primorski List« jc vedno svaril ljudi pred liberalnim polomom. Kdor ga ui hotel poslušati, mora sedaj čutiti posledice. Zato se pa oklepajmo tega lista, ki dela za blagor ljudstva! Iz korminskega okraja. kr V Kožbani je tamošnje orožništvo aretiralo Artura Čadež, ker je grozil svojemu bratrancu Mavriču. Čadež se je namreč hotel podati k Mavriču, s katerim se ne razumeta zaradi privatnih zadev. Mavrič je izvedel, da ima Čadež pri sebi dve ostri sekiri in zato je tudi zaprl hišna vrata. To je Čadeža ujezilo iu pričel je Mavriču groziti. Svarilo! (.'.ujemo, da s« govori, da smo bili prisiljeni prodati našo trgovino in da smo napovedali, konkurz. Mi smo svojo glavno trgovino v Solkanu prodali, ker smo prevzeli drugo podjetje. O ka-j kom konkurzu ne more biti niti govora, to tem muujo, ker svoje filjalkc v Solkanu sploh Se nismo prodali. Naznanjamo to javno z opazko, da nastopimo tožbo proti vsakomur, kaleri bi trošil take la/njive vesti o nas. Solkan, dne 24. decembra PJ12. Trvdka F. Kovač. Dobrovo pri Korminu. Radi raznih stavbenih del bode liikajšni GRAD in MUZEJ za občinstvo več časa zaprt. Vsi ki ste skrbni možjo in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihod* njost svojih otrok? Potem pišite »Slov. Straži v Ljubljani po knjižico g. župnika MASERJA o ljudskem zavarovanju, ki vsakomur dopbšlje popolnoma zastonj. Očala vsake vrste natančno po zdravniških pred piših m brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in Iganje itd. Vse po najnižjih cenah p-i trvdki Aleksander Ambrožič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino iu optičnimi predmeti. GORICA, GOSPOSKA ULICA št- 16 (Prej Korso Verdi 26.) ODLIKOVANA rulKARNA Gorica, via Formica is priporoča za odjemanje raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se ccnj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem E. Jakin NAZNANILO. Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in HESTALIRACIJO pri ZLATEM JELENU V (SORICI! Podjetje, katero otvorim .‘10. decembra t, 1. to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem da bodo ccnj. gostom poleg Pilzenskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se. pridoditi si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slavnega občinstva. Za obilen obisk se priporočam Paula Koren V mesecu decembru DJI'2. .Za Via v svnjo široko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mostu in na dežel IGNACIJ MALI čevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. Loterijske številke. Dunaj . . . 70. 61. 74, 86. IS Gradec . . . 4.^. 46. 24, .13, 82 Svoji k svojim! Svoji k svojim! JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev, j Trgovina z usnjem Kapucinska [ulica št. 2 „pri Lizi". Ker s« za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in nu deželi nakupiti usnje, nadplate in podplate od najboljših strojarn, s katerimi jaz lahko po zmernih eena\\ postrežem z vsemi črevljarskimi potrebščinami. — V zalogi imam tudi za uprego .živali, vajeti, jermene (čelvestre goži, uzde in štrange.) — Priporočam se slavnemu občinstvui za obilen posot. JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Pozor! Od ponedeljka dne 10. do 23. decembra prodajalo sc bode v Šolski ulici 6 (Via Scuole) zaradi preselitve tovarniške zaloge Via Strctta 4 in likvidacije trgovine s perilom Via Scuole 6 še ostalo dobro platneno in bombažasto blago kakor tudi izgotovljeno perilo za možke mnogo pod tovorniško ceno!!! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Slovenska mesnica ulica Treh Kraljev 16 (Via Tre Re št. 16) pri kavarni Dogana Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjeta, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izbero usakovrstne divjačine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Se spoštovanjem ANDREJ FRANDOLIC, mesar. T/Mor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Kruši č, Gorica Tekališčo Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Se priporočam veleČastitim duhovnikom in drugim ccnj. odjemalcem v mest" in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas. Usovci na razpolago. S ukn za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje 3ugos!ov. pazpašiljalna H. Stepmechi v Celju lit. 30(1 „Vzorci in cenik čez 1 000 stvjari — -z slikami poštnine prosto". — 1913 im tvrdka - T 1913 VOJtffl CEHU. ; SREČNO IM VESEUD □ fF== □> Cc= »CENTRALNA POSOJILNICA v GORICI reaistrovana zadruga z omejeno zavezo vošči SVOJIM (t ČLANOM VESELO NOVO [ETO 1913. 51 ♦ S ♦ X • peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- • poroča ae ul. občinstvu; Cene Jako nizke. Odlikovana pekarija ^ /fc in sladčlčarna V ^ K. Draščik J v Gorici na Kornu ^ (v lastni hlil) lzvriuje naročila vsakovrstnega ♦ Prvn ttlovenuka trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v aojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. TROSKA MOIM V' . Čl' Odlikovana mizarska delavnioa s Stro- jevim obratom ANT. ČER NIG01 Gorica Tržaška ul. št- 18 Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe J Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Molke lepe in dobre razpošilja po povzetju od 20 kg naprej po 12-30 vin. kg Andrej Oset, posestnik Tolsti Vrh pošta G u-štanj, Koroško Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gosposka ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. — Prevzema vsa lasničarksa dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1. Najboljše stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas. Peči, štedilnike, vlite kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. Le pri naši tvrd ki TISmAmm O trgovina z železnino I UllBF & LCtlOrn G0RI6A, Rašteu 7-9. J. MEDVED GORICA priporoča naj toplejše svoje obširno podjetje zgofovljenih oblekah, čevijih in klobukih. — Princip trgovine: Stroga solidnost, stalne cene. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbžr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. : ——---- Za mnoftobrojna naročila at* toplo priporočam H"]"0N BREŠČAK ililin motno' zavreto se popravi kakor VIIIU| tudi odvzame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesli ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista'* Semeniška ulica 16, II. nadstropje. JOSIP CULOT v i^aštgiju št. 2—25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih Igrač, okraskov • 7.a božično drevesc** in punčk za igračo. Razpela iz kovine in lesa. rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, irevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobnoin debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd. Domača tvrdka Ivančič. n t. c" —i m P E o a T3 c a o 3 ho X J« o ® £ 2§ C. kr. priv. kroji 01 Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sani, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečko in otroke. M. PO VER A J Gorioa — Travnik St. 5 — Gorica ® ?r en? a o »o o s? O 2 o o C o o UP »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISČROVAnA ZADRUGA Z OlTJEJenO ZAVCZO BEH V GORICI SH obrestuje hranilne vloge po 5 °|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6n0, na menice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GOTSO GIlJS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. M —^ Prave —^ v C ebe 1 n o - v oščen e sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel i 11 za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v (Jorici. Aloj jzij Gril, m zarski mojster v St. Andrežu pri Gorici St. Sl priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Dalavnica cerftuenih posod In CBPhvensgv orodja Fr. Leban Gorica, Mogistratno ulica Steu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posodr ivečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja 1» prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — 52 1 1.04 56 1.12 60 . 1-20 64 , 1-28 70 1.40 SO „ 1.60 1'— 9 n — In Izven države. VIKTOR TOFFOLI -- 60RKR prva zaloga oljkovega Olja ===== Via Teatro 16. — Via S e m I n a r I o^10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre. Dalmacije, tfalone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia.. Cene so sledeče : Jedilno olje....................'|2 litra vinarjev Namizno olje...................„ „ Istrsko-oljkino olje...........* „ „ Valona.........................‘j „ Bari...........................' , „ Oneglia........................'2 „ Lucca, Nizza...................1 , „ „ Sprojema naročila tor pošilja franko na dom, Kakor tudi na dežele ln Izven gMXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)KJC h Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Truklno (fctokriliro Jetrno olje. Posebno ureditvi) proti pmilm l»o« le/u I m In n pl oft ul t oli'H n I hIjII»«i nt f • Irmin fitfklciiIca tcira olju iih mvnomenp bnrrfl po K 1-40, bel«* l»nrv0 K g. Trttklno Želerunto Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trškimi jetrno olje ne železnim Jodecem. S tem oljem se oidravijo v kratkem času i gotovostjo vse kostne boloini, llozni otroki, tfolie, malokrvnost itd. Ona ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. •--===== Opomba. Olje, knterorn narofam direktno I/. Norrcplje, prelije se redno t mojem kem. lalioratorju predno ne napolnijo Mteklenlre. /ato /.amoreni Janiji tl sToJIm M. odjemalrem iflcth* čistote In stalne sposobnosti ra r.drarljenje. OiHtofoIetfijevn pijača iv. kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. =====— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. B(XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXk X u za moške, ženske in otroke J. Drufovka-Gorica (gosposka ul. 3, nasproti JVCorzta. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „QoriSke ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). -tl 1 Post Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno T"izarsko. kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, s .ešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pur.’pe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kubinska in hišna oprava. Fostretba točna, domača in cen« konkurenčne. ■ ■ = =- — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. „ Ljubljanske kreditne banke“ t GORICI Be bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Sloge na hnjižiCE obrestuje po Hv.%, vloge v tehočem računu po dogovoru. Dslnižka glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. - Rezervni zaklad K 800.000.- «=====— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. ========= Idalate!) in odgovorni urednik J. VlmpolSek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L. Lukeiič.