Zdrav Var 2009; 48: 95-104
95
BREME KAJENJA V ZASAVJU IN ODNOS PREBIVALCEV
ZASAVJA DO KAJENJA
THE BURDEN OF SMOKING AND THE ATTITUDE TOWARDS SMOKING IN THE ZASAVJE REGION
Helena Koprivnikar1, Lijana Zaletel-Kragelj2 Prispelo: 7. 2. 2009 - Sprejeto: 12. 6. 2009
Izvirni znanstveni članek UDK 613.84 (497.4)
Izvleček
Namen: Že dolga leta nepreverjeno velja, da je kajenje med prebivalci Zasavja zelo razširjeno, morda celo najbolj med vsemi obmo~ji Slovenije. V raziskavi smo želeli prikazati kadilske navade odraslih prebivalcev Zasavja v primerjavi z ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo.
Metode: Podatke smo pridobili iz nacionalne raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2001«, v katero je bilo vklju~enih 15.379 odraslih, starih 25 - 64 let. Za analizo je bilo primernih 9.043 vprašalnikov. Kadilske navade in izpostavljenosti toba~nemu dimu smo analizirali z univariatnimi in multivariatnimi statisti~nimi metodami.
Rezultati: Odstotek trenutnih kadilcev se pri anketirancih iz Zasavja (29,0 %) ni statisti~no zna~ilno razlikoval od kadilskega vedenja anketirancev ostalega zdravstvenega obmo~ja Ljubljana (24,1 %; p=0,235) oziroma Slovenije (23,6 %; p=0,089). Statisti~no zna~ilne razlike so bile pri kajenju v bivalnih prostorih tako med Zasavjem (37,1 %) in ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana (29,6 %; p=0,022), kot tudi med Zasavjem in ostalo Slovenijo (30,3 %; p=0,033), vendar pa ta razlika po standardizaciji na izobrazbo in strukturo bivalnih skupnosti ni bila ve~ statisti~no zna~ilna (p, . . .	, =0,329 oziroma p, c, =0,273).
Zasavje vs zdravstveno območje Ljubljana '	rZasavje vs Slovenija ' '
Zaključki: Razlika v izobrazbeni strukturi med Zasavjem, ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo je morda lahko osnova za slabše poznavanje škodljivosti pasivnega kajenja in razlike v stališčih in vedenju v povezavi s pasivnim kajenjem med prebivalci Zasavja. Ta informacija je pomembna za načrtovanje dejavnosti na področju krepitve zdravja na tem območju na področju zmanjševanja bremena pasivnega kajenja.
Ključne besede: kajenje, izpostavljenost tobačnemu dimu, Zasavje
Original scientific article UDC 613.84 (497.4)
Abstract
Aim: The Zasavje region has long been considered to have the highest prevalence of smoking in Slovenia. The aim of this study was to determine smoking habits among the general population of Zasavje compared to the Ljubljana region and Slovenia as a whole.
Methods: The data were acquired by the national survey on health behaviour of 15,379 adults aged 25-64.The survey was conducted in 2001. The overall response rate to mailed questionnaires was 64%, with 9,043 questionnaires being eligible for analysis. Smoking habits and exposure to tobacco smoke were analysed using the univariate and multivariate statistical methods.
Results: The proportion of current smokers in Zasavje (29.0%) was not statistically different from that for the rest of the Ljubljana health region (24.1%; p=0.235), or the rest of Slovenia (23.6%; p=0.089). The univariate method showed statistically significant differences in exposure to passive smoking between the Zasavje region (37.1%) and the rest of the Ljubljana health region (29.6%; p=0.022), and between the Zasavje region and the rest of Slovenia (30.3%; p=0.033). The differences between data standardized for educational level and residence
11nštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
2Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zaloška 4, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-pošta: lijana.kragelj@ mf.uni-lj.si
96
Zdrav Var 2009; 48: 114-121
œmmuniïy, hwwv, Were not ^ettbticetlly vgniïœnt (p^e egion vs LjuUjana heath region=0.329' and Pzasavje region vs Slovenia=0.273'
respectively).
Conclusions: The study provided important information for planning health promotion activities directed towards the reduction of passive smoking in the Zasavje region.
Key words: smoking, tobacco smoke pollution, Zasavje
Uvod
Tobak je najpomembnej{i prepre~ljivi vzrok smrti v svetu (1). Okoli polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povzro~enih bolezni. Polovica teh smrti je v srednjih letih, med 35. in 69. letom starosti (2). Poleg prezgodnje smrti lahko kadilci pri~akujejo tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, znatno {tevilo let preživeli v slabem zdravju oziroma z manjzmožnostjo (3). V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije tobaku pripisujejo 12,3 % vseh manjzmožnosti prilagojenih let življenja (DALY - od Disability Adjusted Life Years) in je tako na drugem mestu med najpomembnej{imi dejavniki tveganja (1).
Breme kajenja je veliko tudi v Sloveniji. Tobak je med vzroki smrti, ki jih lahko pripi{emo dejavnikom, ki so povezani z razli~nimi boleznimi, v Sloveniji z 19,7 % na prvem mestu (1). V Sloveniji kajenju pripisujemo 13,7 % DALY in zavzema med dejavniki tveganja prvo mesto (1). V povpre~ju kadilci, ki umrejo zaradi s kajenjem povzro~enih bolezni, umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili, slovenski kadilci, ki zaradi s kajenjem povzro~enih bolezni umrejo prezgodaj, pa izgubijo v povpre~ju 21 let svojega življenja (4).
O obsegu rabe tobaka med odraslimi prebivalci Slovenije so na voljo podatki iz razli~nih raziskav, ki kažejo, da delež kadilcev med polnoletnimi prebivalci Slovenije že dalj ~asa pada. Po podatkih raziskave Slovensko javno mnenje je bilo v letu 1981 med polnoletnimi prebivalci Slovenije (starost 18 let in ve~) 32,4 % kadilcev, leta 2001 pa 25,3 % kadilcev (5-8). Podobno sliko je pokazala tudi raziskava "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije'' iz leta 2001 : odstotek kadilcev med odraslimi v starosti med 25 do 64 let je bil 23,7 % (9). Leta 2007 smo v raziskavi "Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu'' zabeležili v starostni skupini 18 let in ve~ 25,4 % delež kadilcev, kar nakazuje, da v zadnjih letih ne beležimo ve~ pomembnej{e spremembe v deležu kadilcev (10).
Raziskave raz{irjenosti kajenja nam torej omogo~ajo vpogled v rabo tobaka med odraslimi prebivalci za celotno državo, manj pa je na voljo podatkov o zna~ilnostih rabe tobaka med prebivalci posameznih obmo~ij Slovenije. Raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2001 je na primer podrobneje analizirala delež kadilcev le v treh velikih obmo~jih Slovenije in sicer zahodnem (zdravstvena obmo~ja Koper, Nova Gorica in Kranj), osrednjem (zdravstveno obmo~je Ljubljana) in vzhodnem (zdravstvena obmo~ja Ravne, Celje, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota). Omenjena raziskava je tako kot tudi {tevilne druge pokazala, da je delež kadilcev povezan z izobrazbeno strukturo, družbenim slojem in bivalnim okoljem. Razlike v teh zna~ilnostih med posameznimi obmo~ji v Sloveniji bi lahko privedle tudi do razlik v bremenu kajenja med posameznimi obmo~ji in celotno državo (9). Za Zasavje, ki ga sestavljajo ob~ine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, in sodi med eno najmanj prosperitetnih obmo~ij v Sloveniji (11-13), že dolga leta nepreverjeno velja, da je kajenje med prebivalci tega obmo~ja zelo raz{irjeno, morda celo najbolj med vsemi obmo~ji Slovenije, hkrati pa velja, da je eden od najpomembnej{ih vzrokov za zdravstvene probleme prebivalstva Zasavja. Osnovni rezultati raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2001 so pokazali, da se odstotek dejavnih kadilcev giblje med 18,4 % (v zdravstvenem obmo~ju Nova Gorica) in 25,6 % (v zdravstvenem obmo~ju Maribor), medtem ko je povpre~je za Slovenijo 23,7 % (9,14), vendar pa v teh analizah obmo~je Zasavja ni bilo posebej izpostavljeno, saj pripada zdravstvenemu obmo~ju Ljubljana.
Z namenom, da bi prispevali k poznavanju razsežnosti dejavnega in pasivnega kajenja med prebivalci Zasavja in k poznavanju zaznavanja kajenja kot {kodljivega za zdravje med njimi, smo si zastavili za cilj raziskati kadilske navade odraslih prebivalcev Zasavja in njihov odnos do kajenja v primerjavi z ostalo Slovenijo in ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana.
Koprivnikar H., Zaletel-Kragelj L. Breme kajenja v Zasavju in odnos prebivalcev Zasavja do kajenja
97
Opazovanci in metode
V pri~ujo~i raziskavi smo uporabili bazo podatkov iz prve raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2001, ki je prese~na pregledna epidemiolo{ka raziskava. V raziskavo so bili zajeti odrasli prebivalci v starosti od vklju~no 25 do vklju~no 64 let. Za osnovo za izbor vzorca je bila uporabljena baza podatkov Centralnega registra prebivalstva. Vzor~enje je bilo naklju~no po slojih, posamezni sloj vzorca pa je predstavljalo posamezno zdravstveno obmo~je, kar omogo~a opazovanje ciljne populacije za vsako zdravstveno obmo~je posebej. Kon~na velikost vzorca je bila 15.379 odraslih prebivalcev Slovenije. Vpra{alniki so bili razposlani po po{ti s sedeža CINDI Slovenija, zbirali pa so se na devetih obmo~nih zavodih za zdravstveno varstvo. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko spomladi leta 2001. Vpra{alnik, ki je bil uporabljen v raziskavi, se imenuje »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Vsebuje tudi vpra{anja o kadilskih navadah, izpostavljenosti pasivnemu kajenju in o zaskrbljenosti zaradi {kodljivih posledic kajenja na zdravje. Vpra{anja so bila ve~inoma zaprtega tipa, pri odprtih pa so anketiranci navajali izklju~no {tevilke.
Od 15.379 razposlanih vpra{alnikov jih je bilo dejansko vro~enih 15.153, odzivnost, izra~unana na podlagi vro~enih vpra{alnikov, pa je bila 63,8 % (9.666/15.153). Odzivnost v Zasavju je bila s 64,8 % nekoliko vi{ja, v zdravstvenem obmo~ju Ljubljana pa z 61,9 % nižja kot v Sloveniji kot celoti. Za analizo je bilo uporabnih 9.034 vpra{alnikov.
Za statisti~no analizo smo poleg opisnih statisti~nih metod uporabili za medsebojno povezovanje pojavov bivariatne metode. Za opisne spremenljivke smo uporabili test hi-kvadrat, za {tevilske spremenljivke pa neparametri~ne teste, saj se vrednosti le-teh niso porazdeljevale normalno (15). Za poglobljene analize bremena pasivnega kajenja v namen standardiziranja na morebitne mote~e dejavnike smo dodatno uporabili {e multivariatno analizo. Izbrali smo metodo logisti~ne regresije (15). Rezultate vseh statisti~nih analiz smo kot statisti~no zna~ilne vrednotili pri p < 0,050. Podatke, pridobljene z anketo, smo obdelali v programu SPSS, verzija 15.0.
Rezultati
Opis vzorca
Anketiranci iz Zasavja so se statisti~no zna~ilno razlikovali od ostalih anketirancev iz zdravstvenega
obmo~ja Ljubljana v izobrazbeni strukturi, razvr{~anju v družbeni sloj in porazdelitvi po bivalnih skupnostih ter statisti~no zna~ilno od ostalih anketirancev iz celotne Slovenije v porazdelitvi po bivalnih skupnostih, mejno statisti~no zna~ilno pa v izobrazbeni strukturi (Tabela 1).
Kadilsko vedenje in zaznavanje kajenja
Na vpra{anja o kajenju in kadilskih navadah je odgovorilo najve~ 8904/9034 (98,6 %) vseh respondentov na raziskavo. V deležu kadilcev, rednosti kajenja, {tevilu pokajenih cigaret, starosti ob za~etku kajenja, želji po opustitvi kajenja in zaskrbljenosti glede {kodljivih posledic kajenja za zdravje med anketiranci iz Zasavja in ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik (Tabela 2).
Pasivno kajenje
Na vpra{anja o pasivnem kajenju je odgovorilo najve~ 8991 (99,5 %) vseh respondentov na raziskavo. Delež anketirancev, ki so poro~ali o kajenju v stanovanjskih oziroma bivalnih prostorih, je bil v Zasavju v primerjavi z ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo najvi{ji, razlike so bile statisti~no zna~ilne (Tabela 3).
Glede na to, da so bile razlike med anketiranci iz Zasavja, zdravstvenega obmo~ja Ljubljana in Slovenije statisti~no zna~ilne v izobrazbi in strukturi bivalnih skupnosti, kar bi lahko motilo oceno bremena kajenja v Zasavju (Tabela 1), smo izvedli {e multivariatno analizo, v kateri smo izobrazbo in strukturo bivalnih skupnosti upo{tevali kot mote~a dejavnika. Kot kažejo rezultati te analize, je bila razlika v bremenu pasivnega kajenja med anketiranci iz Zasavja in anketiranci iz ostalega zdravstvenega obmo~ja Ljubljana, prav tako pa med anketiranci iz Zasavja in anketiranci ostale Slovenije, ki se je kazala v univariatni analizi, predvsem na ra~un tega, da so se anketiranci iz Zasavja od anketirancev ostalega zdravstvenega obmo~ja Ljubljana oziroma ostale Slovenije statisti~no zna~ilno razlikovali v izobrazbi in strukturi bivalnih skupnosti (Tabeli 4 in 5).
Razpravljanje
Pri~ujo~a raziskava je pokazala, da se kadilsko vedenje in izpostavljenost toba~nemu dimu pri anketirancih iz Zasavja (dejavno kajenje) ne razlikuje statisti~no zna~ilno od kadilskega vedenja anketirancev iz
98
Zdrav Var 2009; 48: 114-121
Tabela 1. Značilnosti vzorca (Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih
Slovenije za leto 2001). Table 1. Study sample characteristics: health behaviour survey, Slovenia, 2001.
Značilnost Characteristic
Zasavje	Zdravstveno območje Ljubljana
Zasavje region Ljubljana health region
Slovenija Slovenia
Spol Gender
Skupaj
Total
Mo{ki
Men
@enske
Women
Starost (leta)
Age (years
Skupaj
Total
25-34
25-34
35-44
35-44
45-54
45-54
55-64
55-64
Izobrazba Educational level Skupaj Total
Nedokončana ali dokončana O[ Uncompleted or completed primary school 2- do 3-letna poklicna {ola 2- to 3-year vocational school 4-letna srednja {ola ali gimnazija 4-year secondary school , grammar school Vi{ja {ola College
Visoka {ola, fakulteta, akademija University
Družbeni sloj (samoopredelitev) Social class (self-classification) Skupaj Total
Čisto spodnji in delavski Lower or labour Srednji Middle
Vi{ji srednji in zgornji Upper-middle or upper Neopredeljen Undetermined
Bivalna skupnost
Residence community
Skupaj
Total
Mestna
Urban
Primestna
Suburban
Va{ka
Rural
213 97 (45,5%)
116 (54,5%)
213 40 (18,8%) 66 (30,7%) 64 (30,1%) 43 (20,2%)
210 47 (22,4%) 77 (36,7%) 54 (25,4%) 21 (10,0%) 11 ( 5,2%)
211
87 (41,2%) 96 (45,5%) 18 ( 8,6%) 10 ( 4,7%)
212
122 (57,5%) 39 (18,4%) 51 (24,1%)
2638
1175 (44,5%) 1463 (55,5%)
2638 590 (22,3%) 690 (26,1%) 735 (27,9%) 623 (23,6%)
2608 431 (16,5%) 810 (31,1%) 664 (25,5%) 275 (10,5%) 428 (16,4%)
2602 787 (30,3%) 1325 (50,9%) 384 (14,8%) 106 ( 4,1%)
2619
1164 (44,4%)
727	(27,8%)
728	(27,8%)
0,760 9034	0,982
4121 (45,6%) 4913 (54,4%)
0,176 9034	0,289
2059 (22,8%) 2426 (26,9%) 2524 (28,0%) 2025 (22,4%)
<0,001 8934	0,052
2024 (22,7%) 2772 (31,0%) 2283 (25,6%) 777 ( 8,7%) 1078 (12,1%)
<0,001 8920	0,399
3365 (37,7%) 4172 (46,8%) 966 (10,9%) 417 ( 4,7%)
<0,001 8942	<0,001
3046 (34,1%) 2067 (23,1%) 3829 (42,8%)
p
p
Koprivnikar H., Zaletel-Kragelj L. Breme kajenja v Zasavju in odnos prebivalcev Zasavja do kajenja
99
Tabela 2. Kadilsko vedenje in zaznavanje kajenja v Zasavju v primerjavi z ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo (Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2001). Table 2. Smoking behaviour and perception of smoking: the Zasavje region compared to the rest of Ljubljana health region, and the rest of Slovenia: health behaviour survey, Slovenia, 2001.
Zna~ilnost Characteristic	Zasavje Zasavje region	Zdravstveno obmo~je Ljubljana Ljubljana health region	p*	Slovenija Slovenia	
Kadilsko vedenje (vsi anketiranci) Smoking behaviour (all respondents)					
Skupaj Total	210	2398	0,235	8694	0,089
Nikoli kadilci Never smokers	95 (45,2%)	1207 (50,3%)		4557 (52,4%)	
Biv{i kadilci Past smokers	54 (25,7%)	612 (25,5%)		2084 (24,0%)	
Trenutni kadilci Current smokers	61 (29,0%)	579 (24,1%)		2053 (23,6%)	
Rednost kajenja (trenutni kadilci) Regularity of smoking (current smokers)					
Skupaj Total	61	573	0,365	2045	0,552
Ob~asni kadilci Occasional smokers	9 (14,8%)	112 (19,5%)		362 (17,7%)	
Redni kadilci Regular (daily) smokers	52 (85,2%)	461 (80,5%)		1683 (82,3%)	
[tevilo pokajenih cigaret na dan (trenutni redni kadilci) Average number of cigarettes smoked per day (current regular smokers)					
Skupaj Total	52	456	0,930	1674	0,829
Do 10 cigaret dnevno Up to 10 cigarettes	4 ( 7,7%)	29 ( 6,4%)		99 ( 5,9%)	
10-19 cigaret dnevno 10-19 cigarettes	17 (32,7%)	154 (33,8%)		592 (35,4%)	
20 ali ve~ cigaret dnevno 20 cigarettes or more	31 (59,6%)	273 (59,9%)		983 (58,7%)	
Starost ob za~etku kajenja (trenutni in bivši kadilci) (leta) Age at initiation of smoking (current and past smokers) (years)					
Skupaj Total	113	1159	0,489	4029	0,623
15 let ali manj 15 years or less	13 (11,5%)	115 ( 9,9%)		409 (10,2%)	
16-18 16-18	48 (42,5%)	427 (36,8%)		1607 (39,9%)	
19-21 19-21	31 (27,4%)	356 (30,7%)		1244 (30,9%)	
22-24 22-24	12 (10,6%)	114 ( 9,8%)		325 ( 8,1%)	
25 let ali ve~ 25 years or more	9 ( 8,0%)	147(12,7%)		444 (11,0%)	
@elja po opustitvi kajenja (trenutni kadilci) Desire to stop smoking (current smokers)
Skupaj Total
60
570
0,769
2033
0,758
100
Zdrav Var 2009; 48: 114-121
Da Yes	37	(61,7%)	373	(65,4%)	1313	(64	6%)
Ne No	7	(11,7%)	52	( 9,1%)	182	( 9	0%)
Nisem še razmišljal/a o tem I have not considered this possibility yet	16	(26,7%)	145	(25,4%)	538	(26	5%)
Skrb glede škodljivih posledic kajenja na zdravje (trenutni kadilci) Concern about harmful consequences of smoking on health (current smokers) Skupaj Total
Zelo sem zaskrbljen/a Very concerned Nekoliko sem zaskrbljen/a Somewhat concerned Nisem pretirano zaskrbljen/a Not very concerned Sploh nisem zaskrbljen/a Not concerned at all
60	572	0,166 2037
8 (13,3%)	81 (14,2%)	301 (14,8%)
34 (56,7%)	248 (43,4%)	927 (45,5%)
13 (21,7%)	200 (35,0%)	640 (31,4%)
5 ( 8,3%)	43 ( 7,5%)	169 ( 8,3%)
0,328
LEGENDA:	* - primerjava med Zasavjem in ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana;
#	- primerjava med Zasavjem in ostalo Slovenijo
LEGEND:	* - comparison between Zasavje region and the rest of Ljubljana health region;
#	- comparison between Zasavje region and the rest of Slovenia
Tabela 3. Pasivno kajenje v Zasavju v primerjavi z ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo (Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2001).
Table 3. Passive smoking in the Zasavje region in comparison to the rest of the Ljubljana health region, and the rest of Slovenia: the health behaviour survey in Slovenia, 2001.
	Zasavje	Zdravstveno območje Ljubljana Ljubljana health region	p*	Slovenija	p#
Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja (vsi anketiranci) Exposure to environmental tobacco smoke (all respondents)					
Skupaj Total	210	2395	0,095	8706	0,091
Skoraj nikoli Almost never	70 (33,3%)	970 (40,5%)		3528 (40,5%)	
Manj kot 1 uro na dan Less than 1 hour/ day	59 (28,1%)	676 (28,2%)		2417 (27,8%)	
1-5 ur na dan 1-5 hours/ day	38 (18,1%)	384 (16,0%)		1422 (16,3%)	
Več kot 5 ur na dan 5 hours/day or more	43 (20,5%)	365 (15,2%)		1339 (15,4%)	
Izpostavljenost v stanovanju ali na delovnem mestu (vsi anketiranci) Exposure to tobacco smoke at home or at workplace (all respondents)					
Skupaj Total	210	2411	0,022	8781	0,033
Ne No	132 (62,9%)	1698 (70,4%)		6122 (69,7%)	
Da Yes	78 (37,1%)	713 (29,6%)		2659 (30,3%)	
LEGENDA:	* - primerjava med Zasavjem in ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana;
#	- primerjava med Zasavjem in ostalo Slovenijo
LEGEND:	* - comparison between the Zasavje region and the rest of the Ljubljana health region;
#	- comparison betweenthe Zasavje region and the rest of Slovenia
Koprivnikar H., Zaletel-Kragelj L. Breme kajenja v Zasavju in odnos prebivalcev Zasavja do kajenja
101
ostalega zdravstvenega območja Ljubljana oziroma ostale Slovenije. Drugače je pri pasivnem kajenju. V Zasavju je globalno gledano statistično značilno več tistih odraslih, ki kadijo ali so izpostavljeni tobačnemu
dimu v stanovanjskih oziroma bivalnih prostorih. Rezultati poglobljenih analiz, v katerih smo podatke o pasivnem kajenju standardizirali na izobrazbo in bivalno okolje udeležencev raziskave, so sicer
Tabela 4. Rezultati multivariate analize dejavnikov, ki vplivajo na pojav pasivnega kajenja, za primerjavo Zasavja z ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana (Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2001, n=2.575).
Table 4. Results of logistic regression analysis of risk factors for passive smoking in 2,575participants of the health behaviour survey in Slovenia, 2001.-a comparison between the Zasavje region and the rest of the Ljubljana health region.
Dejavnik tveganja Risk factor		RO* OR*	Meje 95 % intervala zaupanja za RO 95% OR confidence interval limits		
			Spodnja Lower	Zgornja Upper	p
Območje Region	Zdravstveno območje Ljubljana Ljubljana health region	1,000			
	Zasavje Zasavje region	1,163	0,859	1,576	0,329
Izobrazba Educational level	Visoka šola, fakulteta, akademija University	1,000			
	Nedokončana osnovna šola Uncompleted primary school	4,242	2,693	6,680	<0,001
	Dokončana osnovna šola Completed primary school	3,568	2,515	5,064	<0,001
	2- do 3-letna poklicna šola 2- to 3-year vocational school	2,973	2,202	4,013	<0,001
	4-letna srednja šola ali gimnazija Secondary school or grammar school	2,238	1,647	3,040	<0,001
	Višja šola College	1,828	1,259	2,655	0,002
Bivalna skupnost Residence community	Vaška Rural	1,000			
	Mestna Urban	1,837	1,480	2,280	<0,001
	Primestna Suburban	1,213	0,956	1,539	0,112
LEGENDA: * RO - razmerje obetov LEGEND: * OR - odds ratio
102
Zdrav Var 2009; 48: 114-121
Tabela 5. Rezultati multivariatne analize dejavnikov, ki vplivajo na pojav pasivnega kajenja, za primerjavo Zasavja z ostalo Slovenijo (Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2001, n=8.809). Table 5. Results of logistic regression analysis of risk factors for passive smoking in 8,809 participants of the health behaviour survey in Slovenia, 2001 - comparison of Zasavje region to the rest of Slovenia.
Dejavnik tveganja Risk factor		RO* OR*	Meje 95 % intervala zaupanja za RO 95% OR confidence interval limits		
			Spodnja Lower	Zgornja Upper	p
Območje Region	Slovenija Slovenia	1,000			
	Zasavje Zasavje region	1,177	0,880	1,575	0,273
Izobrazba Educational level	Visoka šola, fakulteta, akademija University	1,000			
	Nedokončana osnovna šola Uncompleted primary school	3,999	3,169	5,045	<0,001
	Dokončana osnovna šola Completed primary school	2,849	2,345	3,463	<0,001
	2- do 3-letna poklicna šola 2- to 3-year vocational school	2,616	2,191	3,124	<0,001
	4-letna srednja šola ali gimnazija Secondary school, grammar school	1,894	1,580	2,271	<0,001
	Višja šola College	1,460	1,162	1,834	0,001
Bivalna skupnost Residence community	Vaška Rural	1,000			
	Mestna Urban	1,618	1,450	1,804	<0,001
	Primestna Suburban	1,177	1,042	1,330	0,009
LEGENDA: * RO - razmerje obetov LEGEND: * OR - odds ratio
pokazali, da razlike med opazovanimi območji po standardizaciji niso več statistično značilne, vendar to ne pomeni, da pasivnega kajenja absolutno gledano v Zasavju ni več kot na ostalem zdravstvenem območju Ljubljana oziroma ostali Sloveniji, pač pa, da so te razlike povezane s tema dvema dejavnikoma, še posebej z izobrazbeno strukturo. Statistični podatki kažejo, da je izobrazbena struktura med dvanajstimi statističnimi območji Slovenije v Zasavju med najslabšimi. V letu 2006 je Zasavje imelo na primer tretji najvišji odstotek prebivalstva brez končane osnovne šole oziroma le z dokončano osnovno šolo ter drugi najnižji odstotek prebivalstva z višje- ali visokošolsko izobrazbo (13). Nižja izobrazbena struktura je lahko osnova za slabše
poznavanje škodljivosti pasivnega kajenja in razlike v stališčih in vedenju v povezavi s pasivnim kajenjem med prebivalci Zasavja, kar lahko vodi v manjši vpliv priporočil o nekajenju v stanovanjskih in bivalnih prostorih med prebivalci Zasavja. Vendar pa je zaenkrat to samo naša domneva, ki jo je potrebno preveriti z dodatnimi raziskavami. Raziskava ima nekaj pomanjkljivosti in nekaj prednosti. Glavna pomanjkljivost te raziskave bi lahko bila, da nudi pregled stanja za leto 2001, vendar pa podatki za leto 2004, v katerem je bila izvedena druga raziskava iz iste serije raziskav, v času, ko smo pisali članek, še niso bili na voljo za dodatne analize. Poleg tega lahko tudi utemeljeno predvidevamo, da do večjih sprememb kadilskih navad po letu 2001
Koprivnikar H., Zaletel-Kragelj L. Breme kajenja v Zasavju in odnos prebivalcev Zasavja do kajenja
103
najverjetneje ni pri{lo vse tja do leta 2005 oziroma 2006, ko so se v Sloveniji za~ele prve dejavnosti glede prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih in so se okrepili tudi pritiski iz tujine. Za to trditev imamo podlago v rezultatih ve~ raziskav (5-9). Raziskave o raz{irjenosti kajenja v Sloveniji kažejo upad deleža kadilcev med odraslimi, ki pa se umiri po letu 2001. Nazadnje je delež kadilcev padel predvsem v letih pred in po sprejetju zakona leta 1996 (5,8,16), ki je dolo~il ukrepe za omejevanje uporabe toba~nih izdelkov in ukrepe za prepre~evanje njihovih {kodljivih vplivov na zdravje. Ta zakon je doživel prenovo v letu 2007 (17). Najpomembnej{a sprememba je bila prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Novo spremembo v deležu kadilcev tako pri~akujemo v raziskavah, ki so bile izvedene po prenovi zakona. Dogajanje okoli zakonodaje za zmanj{evanje rabe tobaka pri nas in v svetu ter uvedba prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih delovnih mestih tudi v Sloveniji v letu 2007 je najverjetneje vplivalo na kadilske navade, obseg izpostavljenosti toba~nemu dimu, posredno pa tudi na kajenje v doma~em okolju v Sloveniji na splo{no, prav tako pa tudi v Zasavju. Zato bi bilo za Zasavje za obdobje po letu 2007 potrebno pridobiti novej{e podatke. Nudila jih bo tretja raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2008, ko bodo na voljo pre~i{~eni podatki. Pri~ujo~a raziskava pa ima tudi dobre strani. Glavna prednost raziskave je, da kot prva te vrste v Sloveniji omogo~a vpogled v kadilske navade prebivalcev Zasavja v primerjavi z ostalim delom zdravstvenega obmo~ja Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo. O kadilskih navadah prebivalcev Zasavja so bili do sedaj namre~ na voljo zelo omejeni podatki in primerjave. Rezultati raziskave nam omogo~ajo, da javnozdravstvene dejavnosti na tem obmo~ju lahko sedaj na~rtujemo {e bolj usmerjeno, saj dejstvo, da je pasivnega kajenja v Zasavju v primerjavi z ostalim zdravstvenim obmo~jem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo ve~, ostaja.
Zaklju~ek
Med kadilskimi navadami prebivalcev Zasavja v primerjavi s prebivalci ostalega zdravstvenega obmo~ja Ljubljana oziroma prebivalci ostale Slovenije v letu 2001 ni statisti~no zna~ilnih razlik, je pa statisti~no zna~ilno ve~ kajenja v doma~em okolju. Nakazuje se, da bi te razlike morda lahko pripisali velikim razlikam
v izobrazbeni strukturi in strukturi bivalnih skupnostih med primerjanimi obmo~ji. Za podrobnej{i oris raz{irjenosti kajenja v Zasavju v primerjavi z drugimi obmo~ji Slovenije je potrebno pridobiti nove podatke o kadilskih navadah in domnevo o vplivu izobrazbene strukture na pasivno kajenje v Zasavju preveriti ter oceniti trende, {e posebej v lu~i nedavnih zakonodajnih sprememb na podro~ju ukrepov za zmanj{evanje rabe tobaka v Sloveniji.
Literatura
1.	World Health Organization. The European Health Report 2005: Public health action for healthier children and populations. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2005.
2.	Doll R, Peto R, Boreham J. Sutherland I. Mortality in relation to smoking: 50 years' observations on male British doctors. BMJ 2004; 328:1519-28.
3.	Bronnum-Hansen H, Juel K. Abstention from smoking extends life and compress morbidity: a population based study of health expectancy among smokers and never-smokers in Denmark. Tobacco Control 2001; 10:273-8.
4.	Peto R, Lopez AD, Boreham J, Thun M. Mortality from smoking in developed countries 1950-2000. 2nd Edition, revised June 2006. Geneva: International Union Against Cancer, 2006.
5.	To{ N, Malnar B. Družbeni vidiki zdravja: Sociolo{ka raziskovanja odnosa do zdravja in zdravstva. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, In{titut za družbene vede, 2002.
6.	To{ N (urednik). Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1981-1989. Ljubljana: CJM - Center za raziskovanje javnega mnenja, 1999. Pridobljeno 28.3.2008 s spletne strani: http:// www.cjm.si/SJM.
7.	To{ N (urednik). Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-1998. Ljubljana: CJM - Center za raziskovanje javnega mnenja, 1999. Pridobljeno 28.3.2008 s spletne strani: http:// www.cjm.si/SJM.
8.	To{ N (urednik). Vrednote v prehodu III. Slovensko javno mnenje 1999-2004. Ljubljana: CJM - Center za raziskovanje javnega mnenja, 2004. Pridobljeno 28.3.2008 s spletne strani: http:// www.cjm.si/SJM.
9.	Zaletel-Kragelj L, Čak{ T, Novak-Mlakar D. Kajenje. V: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J (uredniki). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004: 149-90.
10.	In{titut za varovanje zdravja. Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja, 2008. Pridobljeno 28.3.2008 s spletne strani: http://www.ivz.si/index. php?akcija=novica&n=1662.
11.	Hanžek M (urednik). Poročilo o človekovem razvoju 1999. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj, 1999.
12.	Javornik J, Koro{ec V (urednici). Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 2002/2003. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj, 2003. Pridobljeno 22.12.2008 s spletne strani: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/pcr02-03.pdf.
13.	Statistični urad RS. Slovenske regije v {tevilkah, 2008. Statistični urad RS, Ljubljana, 2008. Pridobljeno 22.12.2008 s spletne strani: http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_2008-koncna.pdf.
14.	Zaletel-Kragelj L. Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri
104
Zdrav Var 2009; 48: 114-121
odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog): pogostost pojavov. Kajenje. Del 1 : stanje aktivnega in pasivnega kajenja, primerjava med sedanjimi in bivšimi kadilci. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za socialno medicino, 2002.
15.	Altman DG. Practical statistics for medical research. London: Chapman & Hall; 1993.
16.	Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, uradno prečiščeno besedilo (ZOUTI-UPB3). Uradni list Republike Slovenije. 1996;57:4770-3. Pridobljeno 22.12.2008 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199657&ste vilka=3318.
17.	Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, uradno prečiščeno besedilo (ZOUTI-UPB3). Uradni list Republike Slovenije. 2007;93:12483-8. Pridobljeno 22.12.2008 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200793&ste vilka=4603.