Slovensko ljudsko Gledališče Celje KAZALO Matija Logar: Sen gledališke noči..........................str. 3 Peter Weiss: Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata v uprizoritvi igralske skupine charentonskega zavetišča po navodilih gospoda de Sada..................................str. 4 Vinko Moderndorfer: Vaja zbora.............................str. 6 Bina Stampe Žmavc: Mojca Pokrajculja.......................str. 8 Robert Bolt: Človek za vse čase............................str. 10 Patrick Marker: Bližje ....................................str. 12 William Shakespeare: Sen kresne noči.......................str. 14 Igralski ansambel SLG Celje................................str. 16 Abonmaji in izvenabonmajska ponudba........................str. 18 Nagrade v sezoni 1997/98...................................str. 22 Predstave iz sezone 1997/98................................str. 24 Natečaj za izvirno slovensko komedijo......................str. 30 I GLEDALIŠKI LIST ŠTEVILKA 1 J SEN GLEDALIŠKE NOČI... Draž svetlobe in teme, čas in prostor enkratnega gledališkega dogodka, priseganje na nenavadnost in izjemnost, šepet monologa in krik dialoga, pazljivo polnjenje čarobne odrske praznine, stalno premišljevanje o (ne)smislu življenja na robu smeha in na robu solz -vse to se zadihano prepleta v pričakovanju premiere in še posebej novega gledališkega obdobja. V napetosti vsakokratnega umetniškega iskanja želimo skozi ustvarjalni akt potrjevati znamenito prispodobo o gledališču kot zrcalu. Misel velikega elizabetinca skozi stoletja ni izgubila svoje ostrine. Upamo, da se bo ustvarjalna samozavest gledališkega genija ponovno dotaknila slutnje še neizrisanih vizij prihodnjih uprizoritev Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Uprizoritev za najmlajše, nagrajena izvirna komedija, drami sodobne klasike, klasična komedija in sodobna drama bodo žanrsko vzpostavljale različne obraze našega gledališča. Življenje je premnogokrat laž- Prepustite gledališču, da razstira resnice o tej laži. V snu gledališke noči je enkratno spoznavati obraze dneva, jutra in večera ... Bodite z nami, ko bomo sanjali nikdar izsanjano čudno in čudovito gledališko noč. Matija Logar Umetniški vodja SLG Celje Peter Weiss Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata V uprizoritvi igralske skupine charentonskega zavetišča po navodilih gospoda de Sada Skladatelj Hans-Martin Majewshi Peter Weiss (Die Verfolgung und Ermordung Jean Paul Marats dargestellt durch die Schauspielgruppe des Hospizes zu Charenton unter Anleitung des Herrn de Sade) Prevajalca Maila Golob, Pavel Oblah Režiser Matjaž Zupančič Damiensovo razčetverjenje Matjaž Zupančič rihod meščanstva na oblast in padec absolutizma s francosko revolucijo leta 1789 prinašata temelje novim družbenim ureditvam in z njimi sanje o človeka vrednem življenju. Weissova igra Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata, ki je eno izmed temeljnih del t. i. nemškega ’’dokumentarnega gledališča1’, prikazuje šokantne podobe revolucijskega vrenja, znotraj katerega izstopa večna konfrontacija med individualnim in kolektivnim. V igri v igri, ki je v bistvu de Sadova interpretacija revolucijskih časov, se usodnostno sooči več zgodovinsko resničnih oseb, nosilcev nezdružljivih načel in metod uveljavljanja sprememb. Dve zgodovinski in karizmatični osebi pa sta ključni: Marat in marki de Sade. Prvi zagovarja kolektivno, drugi individualno. Njun dialog je metafora o nezdružljivosti, konfliktnosti in zapletenosti družbe, ki meji na norost. Besede Bratstvo, Enakost, Svoboda lahko razumemo kot parole, ki jim nikoli ne bo dano zaživeti, ali pa kot sanjske obljube, ki lahko najdejo pogoje za uresničitev. Weissova igra Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata nikakor ni samo suhoparen ’’dokument” nekega obdobja znotraj francoske revolucije, v katerem pride najbolj do izraza trk med levo usmerjenimi jakobinci in konzervativnimi žirondisti. Je tudi univerzalna besedna podlaga, ki omogoča takšno uprizoritev, da ji gledalec mora slediti čustveno in razumsko ter ob tem vleči vzporednice med minulim in sedanjim časom. Vinko Moderndorfer Vaja zbora (krstna uprizoritev) Režiser Franci Križaj Vinko Moderndorfer Gustave Dore: Berlioz dirigira zboristom na koncertu združenja filharmonikov rvo mesto vsekakor uspešne bere natečaja za izvirno UH slovensko komedijo, ki ga je s pomočjo Občine Celje razpisalo naše gledališče, je zasedla Vaja zbora, najnovejša komedija pesnika, romanopisca in gledališkega ustvarjalca Vinka Moderndorferja. Komedijo Vaja zbora odlikujejo duhovit dialog, pisana družba smešnih značajev, pomenljiva statičnost, ki nudi dovolj prostora tudi situacijski komiki, in predvsem sveža, realistična aktualizacija slovenske provincialne mentalitete, ki je v mnogočem oprta na nekatere motive in teme, znane iz Cankarjevih del. Moderndorferjeva Vaja zbora je za uprizoritev hvaležna komediografska osnova, iz katere je moč izluščiti resnično smešno in univerzalno podobo slovenske sedanjosti. Avtorjeva jedkost meri predvsem na malenkostna in nepomembna stremljenja, katerih nosilci so vase zaverovani in nesamokritični posamezniki. Ta stremljenja, ki so plod pritlehnih in raznovrstnih strasti, se nam bodo pokazala v vsej svoji moči in se razkrila kot ne tako nepomemben vzrok, zaradi katerega smo takšni, kot smo, in zaradi katerega družba, ki ji pripadamo, spominja na razglašen, diletantski zbor. Bina Stampe Žmavc Mojca Pokrajculja (krstna uprizoritev) Režiser Matija Logar ^^1 lovenska ljudska domišljija je ustvarila zgodbo o Mojci Pokrajculji, ki nekolikanj spominja na svetopisemsko zgodbo o dobrem očaku Noetu. Noe je rešil vse oblike življenja na svojo ladjo in omogočil, da planet Zemlja po vesoljnem potopu ni postal pust in dolgočasen. Gledališče je verjetno pusto in dolgočasno brez otroškega živžava, zato bomo poskrbeli tudi zase. Seveda s pomočjo najmlajših. Otroci bodo lahko videli igrico Bine Stampe Žmavc, ki je zgodbo o Mojci Pokrajculji nekoliko priredila, jo obogatila z rimanimi verzi in obdržala bistveno sporočilo, da je žal dobrota prevečkrat sirota. V igrici nastopajo poleg Mojce Pokrajculje še Lisica-sodnica, ki ni prav nič pravična in dobra, temveč hudobna tatica, Volk-mesar, ki spretno pripravlja mesne dobrote, Medved-čebelar, ki se spozna na vedo o medu, Zajček-klobučar, ki dela krasne klobuke, in Srnjak-pesnik, ki piše čudovite pesmi. Priredba Bine Stampe Žmavc bo pokazala, kako zlo prevečkrat premaga dobro, vendar pa bo hkrati tudi pustila dovolj prostora dobroti, ki ji na koncu vedno ostane moralno zadoščenje. To zadoščenje je vsekakor vredno več kot vse hiške in vsi lončki medu. Robert Bolt v Človek za vse čase (The man of all seasons] Prevajalec Janez Gradišnik Režiser Franci Križaj Franci Križaj Robert Bolt lovek za vse čase je pretresljiva zgodovinska drama o Thomasu Moru, angleškem pravniku-sodniku, državniku, kanclerju Henrika VIII., filozofu, avtorju Utopije. V mnogočem z Brechtovimi dramaturškimi značilnostmi podprta igra prikazuje konflikt med interesi kralja-države in osebnimi neomajnimi načeli Thomasa Mora. Dramska zgodba Roberta Bolta govori o človeku, ki se znajde med dvema ognjema: javno koristjo in svojo lastno naravo. V precepu, ah naj ostane zvest zapovedi, ki ne dovoli razporoke Henrika VIII. s Katarino, ali naj ravna v korist kralja, se kancler Thomas More odloči ravnati po lastnem preudarku in svoji vesti. Vest in preudarke oblikuje More v mejah zakona, ki ga v ničemer ne krši. Igra Človek za vse čase spretno prikazuje predvsem tisto politično kolesje, ki z machiavellističnim ’’namenom, ki posvečuje vsa sredstva11 potepta ustavnost ter brezobzirno zmelje načelnega Thomasa Mora. Dramatik Bolt opozarja predvsem na ponovljivost Sokratove usode. Ob tem pronicljivo osvetljuje tudi tisto pomembno obdobje angleške zgodovine, v katerem je prišlo med papežem in Henrikom VIII. do spora, ki je vodil v popoln razkol tako na državni kot na religiozni ravni. Vsekakor udarna igra, ki lucidno izpostavlja aktualne in večne probleme ločenosti cerkve od države, sodstva, papeške nezmotljivosti, samodrštva, političnih zarot in položaj osebne poštenosti, ki postane njihova žrtev. Patrick Marber Bližje (Closer) Prevajalec Jakob Jaša Kenda Režiser Vinko Moderndorfer (Slovenska prva izvedba) Patrick Marber Salvador Dah': Mlada devica se sodomizira z lastno nedolžnostjo Vinko Moderndorfer a Odru pod odrom bomo uprizorili sodobno, lani L^4 napisano besedilo mladega angleškega dramatika Patricka Marberja Bližje, ki ga odlikujejo predvsem kratki, prodorni stavki znotraj lucidnih dialogov in avtorjev občutek za psihološke podrobnosti. Okvir dramske zgodbe je ljubezenski štirikotnik, ki se v toku dogajanja pred gledalčevimi očmi oblikuje iz naključno spletenih usod. V tem dramskem dogajanju prihaja do izraza predvsem sodobna problematika odtujenosti v medčloveških odnosih. Naslov igre ironično kliče po bližini, ki jo Oder pod odrom vsekakor omogoča, sama vsebina igre pa slejkoprej govori o neizpolnjenosti človeške potrebe po njej. Četudi gre pretežno za svet angleških intelektualcev srednjega sloja, prinaša igra s skrivnostno Alice moment socialne drame in v mnogočem spominja tudi na razslojenost naše družbe. Marberjeva psihološko-naturalistična dramska spretnost omogoča, da postanemo opazovalci svojih čustev, kot so po svoje samo-opazovalci tudi vsi štirje protagonisti igre Bližje. Vsekakor je Bližje drama devetdesetih. S seboj prinaša elemente virtualne resničnosti, ki postaja z novim tisočletjem za nekatere način življenja, za druge prispodoba izpraznjene in nesmiselne medčloveške komunikacije. Dramaturška struktura igre Bližje prinaša presenetljive obrate in napetost. Skupaj s pogovornim jezikom in neposrednimi replikami odraža grobost in krutost sodobnega sveta. William Shakespeare Sen kresne noči (Midsummernight’s dream) Prevajalec Milan Jesih Režiser Aleš Novak William Shakespeare uprizoritvijo Shakespearjeve komedije Sen kresne noči gremo v mnogočem ’’nazaj k naravi". Na odprtem prostoru bosta oživeli fantastičnost in domišljija, ki ju prinaša genialnost velikega elizabetinca, čigar dramatika, kot je že v uvodu leta 1765 izdanih Shakespearjevih del napisal Samuel Johnson, ’’ugaja mnogim in ugaja dolgo". Uprizoritveno zahtevna situacijska komedija, v kateri ne manjka zamenjav oseb, smešenja diletantskega glumaštva, ljubezenskih peripetij, ki se nazadnje vse veselo končajo in omogočijo srečno trojno poroko, nudi izjemne gledališke dražljaje. V njih se sanjsko meša s stvarnostjo. Smo vsi, ki dejansko ne poznamo mej med resničnostjo in sanjskostjo, le krojeni po merah nemogočega? Gledališče se nedognanega upa in mora dotakniti in ga pokazati, zato bo uprizoritev Sna kresne noči pod milim nebom fascinantno doživetje, ki bo prikazalo ljubezenske strasti v nas samih. Nagledali se bomo tistih mogočnih ljubezenskih ali nagonskih očaranosti, ki ohranjajo svet nenehno lep, bogat in nepredvidljiv. Shakespearjeva poezija, ki jo lahko enačimo z ljubeznijo samo, je v Snu kresne noči še posebej svobodna in v tej svobodi, ki odklanja zahteve po enotnosti kraja in časa dogajanja, silovita ter umetniško neustavljiva. Igralski ansambel Zvone Agrež Simon Dobravec Milada Kalezič Anica Kumer Bruno Baranovič Tina Gorenjak Drago Kastelic Barbara Medvešček Janez Bermež Renato Jenček Miha Nemec Manca Ogorevc Igor Sancin Eva Škofič-Maurer Jagoda Vajt Miro Podjed Maja Štromar Barbara Vidovič Stane Potisk Mario Selih Bojan Umek Igor Žužek Abonmaji in izvenabonmajska ponudba sezone 1998/99 VPIS ABONMAJEV Dosedanje abonente bomo vpisovali od 7. do 14. septembra 1998, nove pa od 15. do 19. septembra. Gledališka blagajna bo v času vpisa odprta od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Vse informacije dobite na telefonskih številkah (063) 442 910 in (063) 441 814. ABONMAJSKA PONUDBA Abonma vključuje štiri predstave na velikem odru (ob 19.30, abonma sobota popoldanski ob 17.00) in predstavo na Odru pod odrom (po izbiri ob 17.00 ali 20.00). O dnevu predstave vas bomo obvestili na dom. VRSTE ABONMAJEV - Premierski - Torek večerni - Četrtek večerni - Petek večerni - Sobota popoldanski - Sobota večerni - Mladinski (srednješolski) - Šolski (osnovnošolski) LUTKOVNI ABONMA V abonmaju je 6 predstav slovenskih lutkovnih gledališč. Predstave bodo ob sobotah ob 10. uri. Abonma boste lahko vpisali med 21. in 30. septembrom 1998. IZVENABONMAJSKA PONUDBA TEDEN OTROŠKEGA PROGRAMA - TOP 98 bo tudi v tej sezoni od 18. do 24- decembra 1998 Komedije slovenskih gledališč se bodo tudi v tej sezoni na odru SLG Celje potegovale za naziv najboljše komedije. Dnevi komedije bodo potekali februarja in marca 1999. Odprta vstopnica za 10 predstav (ne velja za premiere in Dneve komedije) 10.000 SIT. Posamezne vstopnice za Oder pod odrom 1000 SIT. V abonmaju SOBOTA POPOLDANSKI imajo upokojenci 50 % popusta, prav tako študentje in dijaki v abonmaju PETEK VEČERNI. Pri vstopnicah izven abonmaja imajo 20 % popusta upokojenci, študentje, invalidi, člani Zveze slepih in slabovidnih in člani Sveta knjige. ABONMA - 5 PREDSTAV abonma vstopnica parter 1.'8. vrsta balkon 1.-2. vrsta parter 9. vrsta in lože balkon 3. vrsta in lože galerija in stranski sedeži 6000 SIT 6000 SIT 5000 SIT 5000 SIT 3500 SIT 1500 SIT 1500 SIT 1200 SIT 1200 SIT 800 SIT LUTKOVNI ABONMA 6 predstav 2500 SIT posamezna 500 SIT MLADINSKI ABONMA 4 predstave 2400 SIT 3 predstave 1800 SIT posamezna 700 SIT ŠOLSKI ABONMA 2 predstavi 800 SIT posamezna 500 SIT ABONMAJA ČEBELICA IN MRAVLJICA 2 predstavi 800 SIT posamezna 500 SIT ODKUPI PREDSTAV VELIKI ODER za odrasle 375.000 SIT za srednje šole 250.000 SIT za osnovne šole 160.000 SIT ODER POD ODROM za odrasle 125.000 SIT za srednje šole 60.000 SIT za osnovne šole 60.000 SIT V ceni vstopnic je vračunan 6,5'odstotni davek na storitve. SEDEŽNI RED SLG CELJE PARTER LEVO DESNO 2 □ [2] □□ (5] ^□^□[io)[io)[2][T)£l£]^| [!]£[)□□ 8 □□□□□^□^UOIi£l[iDOillšlE]lilSSII]E]III[OQ 9 10 n BALKON LOŽE LEVO EB EE EE EE % □ ^1 □ □ □ □ lil ^| □ ^] □ □ H] □ □ [2] [I] [4] [6| [6] |l| □ |T| □ □ □ iii iii s iii iii ii] iu m m □ PARTER n \T\\2\\3\ [3l[2lQ PARTER I L-IUJI-J LJUJI—I LOŽE DESNO LOŽE LEVO 2 □□□□□□□□ % fA LEVO BALK0N DESNO i □^]Ii]^Ii][6]3Ii][0S[DIIIII]1II1I]Q 3 □ [0 111 S Ul 13 □□□□□□S 4 □□□□^|^]^]li]£I^|^|Q 5 □ [2] ni m m^i tu m ni □ GALERIJA ; V>vt\ LEVO c DESNO Av/Ad vm> 1 aaaaaaaaaa fife v 2 □aaaaaaaaaaaiaiaa BALKON LOŽE DESNO |7J|^J 03 00 && $$ Mrf && ■? Nagrade v sezoni 1997/98 Veliko nagrado 32. Borštnikovega srečanja za predstavo v celoti je prejela Ukročena trmoglavka v režiji Janusza Kice. Peter Tmovšek, Miro Podjed, Mikda Kalezič, Bruno Baranovič, Renato Jenček, Mario Selih, Stane Potisk, Vesna Jevniltar Iz obrazložitve: "Ansambel SLG iz Celja je Ukročeno trmoglavko odigral v na videz neustavljivem in neukrotljivem komedijskem zamahu in na prvi pogled oddaljeno komedijsko benevolenco Ukročene trmoglavke zaostril z dramatično poanto in jo s tem usodno povezal z današnjim časom. “ Nagrado Prešernovega sklada je dobila igralka Milada Kalezič za vlogi markize de Merteuil in vikonta de Valmonta v Eksploziji spomina ter za Katarino v Ukročeni trmoglavki. Iz obrazložitve: "Nedvomno je igralka Milada Kalezič v kratkem časovnem obdobju zadnjih gledaliških sezon ustvarila vloge, vredne najpomembnejših umetnikov. “ Nagado po izboru občinstva na 7. festivalu Dnevi komedije je prejela predstava Minister v škripcih, v režiji Dušana Mlakarja. Tina Gorenjak, Mario Selih, Igor Korošec, Zvone Agrež, Janez Bermež Naziv Žlahtni komedijant je na 7. festivalu Dnevi komedije prejel Zvone Agrež za vlogo Georgea Nerodcka. Iz obrazložitve žirije: "Zvone Agrež je nevpadljivo naravo svojega komedijantskega lika transportiral v pretanjeno prodiranje v peklenski tempo igre, ki gaje nadvladal brez pomoči zunanjih izrazil. “ Zvone Agrež Nagrado za žlahtno režijo je na festivalu Dnevi komedije prejel Janusz Kiča, za režijo Ukročene trmoglavke. Iz obrazložitve: "Janusz Kiča je klasični elizabetinski tekst realiziral na način, kije elegantno premostil vse realistične okvire in Shakespearja skozinskoz prepojil z mediterantskim temperamentom." —S Predstave iz sezone 1997/98 George Bernard Shaw PIGMALION Režiser Franci Križaj Premiera 19. septembra 1997 Tomaž Gubenšek in Vesna Jevnikar Ko prevajalec Lizo Doolittle posadi v narečne vode rovtarskih Ljubljank, jo trust Francija Križaja in Marinke Poštrak pošlje na študijski izlet v ordinacijo fonetika prof. Henryja Higginsa. Da bi se primitivosti klobasajoča prodajalka rož tam prelevila v klasični shawjevski lik emancipirane reformatorke, ki zavonja in porazi moško indolence, odstopi od stereotipne podobe ženske lutke in razpostre krila svoje inteligence in ambicij. Primož Jesenko, Dnevnik Značajsko razgibano in v izbrušenem slogu klasične konverzacijske komedije predstavljeno nosilno tristranično razmerje med dvema moškima in njuno žensko ’’žrtvijo" [...] je v tokratni interpretaciji režiserja Francija Križaja zaživelo predvsem s svojo zadržano ter varno zaobljeno salonsko lahkotnostjo in duhovitostjo. Pod to povrhnjico je bilo ves čas razvidno kritično razmerje do vsakršne manipulacije, meščanske dvojne morale in posameznikove (samo)prevare. Slavko Pezdir, Novi tednik Boris A. Novak HIŠA IZ KART Režiser Aleš Novak Premiera 15. novembra 1997 Opraviti imamo torej z jezikavo, prerimano in z jezikovnimi domislicami nagosto posuto komedijo o smislu in transcendenci, o krvavosti zgodovine in nesmislnosti nasilja, pa vendar z nečim smešnim - Bergson to navaja celo kot primer; nadvse smešno je gledati nekoga, ki se ima za akterja, v resnici pa z njim kot na vrvici nekdo upravlja. In kot komedije so se Hiše iz kart režiser Aleš Novak in sodelavci tudi lotili; dogajanje je postavljeno v stisnjen prostor, scenografija (Barbara Matul) je kot nalašč za hitre svetlobne barvne menjave, s privzdignjenim tronom v sredini, na katerem vlada trenutno najvišji v vladajoči barvi. Tudi kostumi (Stanka Vauda) omogočajo hitra preoblačenja, ki jih zahteva konvertitska natura podložnikov - ki jo je režija z zasedbo dobro poudarila in naredila iz nje sistem -, prinašajo pa tudi nekatere duhovite poudarke. Predvsem pa je režija celotno dogajanje nadgradila z opazujočimi osebami in njihovimi reakcijami, s kupom dobrih in nenasilnih domislic. Matej Bogataj, Delo Več kot eno plast zaobsežeta predvsem Tomaž Gubenšek kot pisana, najbolj heretična, za sleherni obrat odgovorna karta Jolly Joker in Igor Žužek kot prepoznavno okorni Pikov fant. Medtem ko največ razloga za smeh priteče iz studenca najlaže oprijemljive situacijske in zrahljano značajsko komike: denimo ob pojavi Križeve kraljice (Nada Božič), dueta "nižjih kart“ (Bojan Umek, Simon Dobravec) ali "revolucionarne" Karove dame, prenašalke kupa lopat (Jagoda Vajt). Primož Jesenko, Dnevnik Ray Cooney MINISTER V ŠKRIPCIH Režiser Dušan Mlakar Premiera 5. decembra 1997 Tina Gorenjak, Mario Selih, Igor Korošec, Zvone Agre z, Janez Bermež Celjska uprizoritev tipične do konca napete bulvarke Raya Cooneyja Minister v škripcih gledalcu ne pušča prav nič časa... Tudi tokrat - to je verjetno ob Mlakarjevih režijah eden najbolj izrabljenih stavkov - smo videli cel kup dobrih komičnih vlog, pravzaprav so se razigrali vsi, ki jim je to besedilo kolikor toliko omogočalo. Matej Bogataj, Delo Povprečni davkoplačevalec se sicer lahko ob Cooneyjevi burleskni ministrovi upodobitvi privoščljivo in brezskrbno zabava, toda ko se nekoliko zamisli nad brezobzirnostjo sredstev, s katerimi more vrhunski politik pred javnostjo varovati svoje ’’dobro ime“, postane nasmeh grenak. Slavko Pezdir, Novi tednik Rudi Šeligo SVATBA Režiser Matija Logar Premiera 6. februarja 1998 Šeligov dramski pasijon o degeneraciji biti sredi ’’tolp časov", ki pljuva resnici v oči, je že spočet za presežnike. Precej veristična metarežija Matije Logarja ga oblikuje na način, ki ideološki pristop h gledališču zamenjuje za t. i. gledališko antropologijo, za vrnitev k človeku.V stilu dramskega teatra, ki ne prinese revolucije, a nadstandardno preskoči trenutno slovensko gledališko povprečje, v lepo odmerjeni maniri in občutenem razumevanju teksta zrežira šeligovski večer, ki hrani pretresljiv in vrhunsko senzibilen lirizem. Primož Jesenko, Dnevnik Vsekakor igralcem na trenutke uspe njihovo igro prignati tako daleč, da se krog stakne in se gledalec za hip poslovi od utvare, da na odru res gleda pijanca in narkomanko, ter pogleda igralce in se vpraša, kje je (na drugi strani rampe) ta resnični pijanec, ta resnična narkomanka, kje so izvirniki, ki naj bi jih igralci posnemali. Odgovor je v Svatbi: ni jih, ni jih drugje kot v glavah ljudi. Spela Virant, Večer Bojan Umek kot Jurij, ves čas krčevit in ponotranjen, iščoč vsako okorno povedano besedo posebej, zazrt mimo množice ”svatov“ [...]. Napor, ki mu ga je povzročala komunikacija in razumevanje prehitrega sveta okoli, se mu je ves čas risal na brazu, predvsem okoli oči, v mrščenju obrvi, in potem olajšanja v nenadnih, naravnost blaženih razsvetlitvah obraza; ob tej imenitni in premišljeni mimiki pa mu je uspelo dajati težo z arhaičnim nabitim in sintaktično drugačnim govorom; potem Jagoda Vajt, mehka, ožarjena od nepokvarjene infantilnosti, izpod katere se zarisujeta skrb in želja, čudno pasivna in neverjetno odločna [...]. Matej Bogataj, Delo Matjaž Zupančič NEMIR Režiser Mile Korun Premiera 4. marca 1998 In potem, včasih bi to gotovo gledali tudi skozi socialno optiko, se udarijo, spopad med emocionalnostjo in zdolgočasenim racionalizmom se izživlja v vsakovrstnih igricah moči, je zabrisan, verbalen, nobena stran ne pride s kartami na dan, ta skrivnostna in že kar minimalistična brezstrastnost pa Nemir uvršča v bližino sodobne dramatike absurda. Matej Bogataj, Delo Režiser Mile Korun je [...] vodil dogajanje skozi vseh devet slik brez prekinitev in že s tem izmaknil gledaličevo razumevanje realistični interpretaciji. [...] Z ves čas navzočim vibriranjem dinamičnega razmerja med realizmom in fantastiko, obvladljivim in neobvladljivim, mu je nedvomno uspelo razmakniti fizične omejitve tesnega prizorišča in časa dogajanja. Slavko Pezdir, Novi tednik Znotraj tako rafinirano razčlenjene in estetsko pervertirane režijske dispozicije igralci kar vsi po vrsti doživljajo svoje zvezdne trenutke: Potisk kot nemočni, sarkastični egocentrik, Kalezičeva kot navzven pasivna, skrito poželjiva žrtev zatohlosti, Medveščkova kot lepa, koketna Mija, Podjed kot otopela dobrohotnost, vagabundi - Jenček, Gubenšek, in Bermež - kot troje polstvarno čudaških podob. Vasja Predan, Razgledi Zoran Hočevar MOŽ ZA ZOFIJO Režiser Franci Križaj Premiera 15. maja 1998 Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisk Glede na ovacije polnega Slovenskega ljudskega gledališča v Celju lahko verjetno pričakujemo še kako nadaljevanje zgodbe o Zaletelovih in Polžkovih. Tomaž Simon, Radio Slovenija Prekaljeni igralski mački so najboljši, ko v maniri nekakšnega volilnega štaba DeSUS-a doživljajo svet kot ekskurzijo v Disneyland [...]. Na prvem mestu prepoznavna Mici Anice Kumer, dvojnica ’zenske, ki nenehno govori“, brkljajoča v slehernem kuhinjskem kotu, kjer gledalec ob smehu za hip preneha čustvovati. Ob njeni zagretosti za posteljne dejavnosti se pasivno umerjeno podano zapečkarstvo njenega Zanija (Stane Potisk) skrije v mišjo luknjo, Lojzi, kot ga podaja Miro Podjed, je dobrodušen, dostojno umerjen vdovec, ki simpatije nemara požanje že s svojo negotovo plahostjo. Primož Jesenko, Dnevnik Tudi režija Francija Križaja je ostajala znotraj predvidljivega in ustreznega minimalizma in ni silila, temveč nekako naravno drsela v komičnost, gradila je na počasnih in drobnih akcijah, ki se dogajajo najprej v umirjenem, upokojenskem ritmu, ki se, potem, ko se v igri zgoščajo elementi kriminalke, pospešuje [...]. Matej Bogataj, Delo Natečaj za izvirno slovensko komedijo Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO) Nagrado v višini 800.000 SIT bo podelila žirija, ki jo bo imenovalo SLG Celje. Pogoji: - komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve s t. i. srednje veliko igralsko zasedbo; - avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo pa bodo dokazali s četrtim izvodom; - pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima Slovensko ljudsko gledališče Celje; - nagrada ne izključuje avtorskega honorarja. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 31. decembra 1988 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom ”za natečaj11. Odločitev žirije bo objavljena v javnih medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije. | GLEDALIŠKI LIST ŠTEVILKA 1 J SLG CELJE Upravnik Borut Alujevič Umetniški vodja Matija Logar Režiser Franci Križaj Dramaturg Krištof Dovjak Lektor Arko Vodja programa in propagande Anica Milanovič Tehnični vodja Miran Pilko PU Slovensko Ljudsko Gledališče Celje SLG Celje Gledališki trg 5, 3000 Celje, p. p. 49 Telefoni: centrala (063) 442 910 tajništvo (063) 441 861 propaganda (063) 441 814 faks (063) 441 850 'slg.celje@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~ceslg0/ Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Gledališki list št. 1 Sezona 1998/99 Predstavnika Borut Alujevič, Matija Logar Urednik Krištof Dovjak Lektor Arko Oblikovanje Triartes Fotograf Damjan Švare Naklada 3000 izvodov Tisk Grafika Gracer