G-ospodarske stvari. Poduk o cepljenju ameriških trt. Visoko c. kr. minislerstvo za poljedeljstvo je odredilo, da bode vodja državnih uredeb proti filokseri, gosp. Franc Matiašič v Ptuju v tej spomladi imel tečaje za cepljenje ameriških trt v političnih okrajih Ptuj, Celje, Maribor in Ljutomer, in sicer bode podučeval v teh-le krajih: 1. V občfhi Slamnjak, okraja Ljutomerskega, v vinogradu graščine (iornji Ljutomer v Podgradju, dne 12. aprila t. 1. 2. Pri Sv. Miklavžu, v Ormoškem °kraju, v trsniei Miklavškega vinorejskega društva, dne 13. aprila. 3. Pri Sv. Andražu v Leskovcu. v sred- njih Halozah, na posestvu gosp. Andreja Vindiš, dne 16. aprila. 4. V Lehniku, v gornjih Halozah, v amerižki trtnici okrajnega odbora Ptujskega, dne 17. aprila. 5. V Hrastovcu, v občini Zavreč v spodnjih Halozah, v državni trsnici, dne 20. aprila. 6. Pri Sv. Troj ici nad Rogaško Slatino, v okraju Rogaškem, v tamošnjem državnem ameriškem nasadu, dne 25. aprila. 7. V Šmarju pri Jelšah, v tamošnji ameriški trtnici okrajnega odbora Šmarje, dne 26. aprila. 8. Pri Sv. Jurju ob južni železnici, v taraošnji drevesnici cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društva za spodnji Štajer, dne 27. aprila. 9. V Petrovčah pri Celju, v tamošnji trtnici vinorejskega druStva za Celjski okraj, dne 28. aprila. 10. Pri Sv. Petru pri Mariboru, v tamošnjem cerkvenem vinogradu, dne 30. aprila. Vseh teh tečajev se sme vsakdo brezplačno vdeležiti. Ves k cepljenju potrebni materijal oskrbi država. Nova knjiga za živinorejce. »Pri živini še se lahko dobi denar«, tako dandanes splošno govorijo gospodarji. Toda ni zadosti, ako kdo skrbi doraaeim živalim, posebno goveji živini, za krmo, treba je še na marsikaj gledati, da se zboljša reja goveje živine. Zato bode z veseljem segel vsak živinorejec, ki je zavzet za napredek, po knjižici, katero s temi vrsticami hočemo priporočiti. Knjižica, ki stane samo 15 kr. in se naroči pri podružnici c. kr. kmetijske družbe v Novem mestu, glasi se tako-le: »Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljšati rejo goveje živine. Spisal Viljem Rohrman, pristav deželne kraetijske šole na Grmu.« Ta v preprostem in lepem jeziku pisana knjiga obsega 51 stranij v raali osmerki in v njej se razklada v I. poglavju o reji bikov, v II. o reji krav, v III. o reji telet in v IV. o reji mlade govedi. Pristavek govori na kratko o zdravih hlevih in dostavek o novi postavi za Kranjsko o povzdigi reje goveje živine. Prav ta nova postava je napotila g. pisatelja, da je spisal ta nauk, ki bode izvestno mnogo koristil kranjskim in sploh vsem slovenskim živinorejcem. Ušiva živina. Uši lotijo se večidel le mlade živine in to tedaj, če mora dalje časa stradati. Nahajajo pa se navadno tam, kjer so rogovi priraščeni, pri ušesih, ob vratu in po hrbtu. Ker povzročujejo liudo srbenje, odrga in oguli se na takih mestih dlaka, ali pa stoji po koncu. Vsak gospodar ti ve mnogo domaeih sredstev zoper te sitne zajedalce našteti, a to je le znamenje, da prav za prav nima dobrega sredstva, ki bi gotovo in brez dvoma potrebilo nesnago. Navadno priporočuje se kameneno olje, tabačna voda, burnokislo živo srebro itd. Temu nasproti priporočujejo se iz znanstvenih uzrokov potrjena in uspešna sredstva, katera hočemo v kratkem omeniti. Živinče, ki ima uši, umije se naj z vodo, v kateri se je krompir kuhal, kajti taka voda ima dosti strupenih snovij, katere je dobila iz krompirja in te uničujejo tudi uši, ne le uši, temveč tudi nam že znane »grinje". Mesto te vode služi tudi navadni jesih, a doma pridelan, ne oni iz štacune, ali pa laneno oljo in celo ribja mast je dobro sredstvo zoper uši. V vsakem slučaju sme se pridjati nekoliko žveplenega cveta in zmes naj se prej zagreje pri peči in na to se žival do dobra ž njo namaže. Nekateri svetujejo celo, da bi se vporabIjeval čebul in česen, kar gotovo ni brez vsega vpliva na šesteronožce. Slednjič pridenemo le še jedno mazilo, ki se je največkrat kot prav uspešno pokazalo, a je pri Zmeša se namreč nekaj petroleja z lanenim ali pa s konopljenim oljem, to se segreje in potem se maže. Ker mlado živinče vsled ušij do cela obnemore, če se ga hudo lotijo in ga dolgo trpinčijo, imeti mora vestni gospodar na to vso skrb, da jih začne vstrajno preganjati brž, ko jih zapazi. Ribstvo. Dolgo smo čakali, celili 40 let, od časov, ko so se reševale pravice starili prejšnjih grajžčakov in vse je bilo rešeno, le naše ribstvo je bilo celo pozabljeno. Naše bistre postrvice so morale le grajščake hraniti in verjamite, da s tem nihče ni bil zadovoljen. Brez reda in brez meje so ribili po polovieni pravici po dva, po trije in drug za drugim so znali mladeži več škodovati. Tudi ni bilo strogega hadzorovanja in tako so še tatinski pobalini odnašali, kar je ribičem preostalo tako, da so naši potoki celo izpraznjeni. Ko je pa vsake krivice mera polna, tedaj rada pride pomoč. Tudi nara bo v tem oziru pomagano, ako hoeemo. Domoljubni gospod Jerman, dež. poslanec, se je oglasil ter je stavil v deželnem zboru predlog, naj bi se tudi ta zastarela pravica od grajščakov rešila, in tako bodo imeli naši okr. zastopi v tem lelu nalogo, zastran reSila poročati. Občine, prihodnje lastnice ali vžitnice ribstva, pa naj se ne vstrašijo odkupila, kajti če pride ribstvo glede na razne kose le enemu ribiču v roke, bode lepši red, bode se mladež štedila in pravice, prodane občinam, bodo po občanih zaradi lepših dohodkov zavarovane. Torej livala velespoštovanemu gosp. Jermanu! Na mnoga leta! V Mislinji, 1. marcija. J. V. Sejmovi. Dne 27. marcija v Dobovi, v Vildonu, v Ljutomeru, na Ptujski gori, v Podplatu, v Početrlku in v Soštanju. Dne 29. marcija pri Novicerkvi.