101. številka.	V	Ljubljani,	dne	14.	oktobra	1916
Delaven izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
m
to
Rokopisi se ne vračaio. — Inserati z enostolpninii pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin za vsakokr. — Za razne iz jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Narodno gospodarstvo
po vojni.
Industrijci vseh dežela kaj živahno razpravljajo o vprašanju, kako se bo razvijalo narodno gospodarstvo po vojni. Vojna je gospodarske razmere tako silno spremenila, da ni pričakovati, da bi se vojno gospodarstvo zopet spremenilo v normalno gospodarstvo brez vsakršnih , težkoč. Umevno je torej, da podjetniki že i sedaj premišljujejo, kako> bi ravnali najbolje po vojni. O tej stvari je predaval dne 15. maja 1916 profesor Franc Eulen-burg (Lipsko) na zborovanju delegatov centralne zveze avstrijskih industrijcev. Profesor je v minulih dveh letih večkrat dokazal, da pojmuje nekoliko globlje gospodarske razmere evropskih dežel, zlasti pa pozna narodno gospodarstvo Nemčije in Avstro-Ogrske. Njegovi nazori glede tega, kako se gospodarsko' najbrže razvijejo industrija in finance po vojni, so zanimivi tudi za delaivce.
Največji vpliv na gospodarstvo držaiv bodo imeli nedvomno izredno zvišani državni dolgovi. Dolgovi vojujočih velevla-sti, ki so znašali pred vojno okolo 100 milijard, so se med vojno več nego podvojili. Naslednja) števila navajajo državne dolgove pred vojno in med vojno najeta nova posojila do konca leta 1915:
Dolgovi prej Vojni dolgovi milijard mark
Nemčija ... 20	40
Avstro-Ogrska .	10.8	25
Francija . . .	27.6	35
Anglijla ....	14	50
Rusija .... 19.4	45
Italija. . . . .	10.2	10
skupaj. . 102.—	205.—
Te vsote so se od takrat še povečale, zakaj na Angleškem, v Franciji in Nemčiji so napravili nove dolgove v obliki vojnih posojil. Pridejo pa k tem izdatkom še izdatki za opustošeno ozemlje in odškodnina za uničeno zasebno lastnino; potem izdatki za oboroženje in nadomestilo za uničeni vojni materijah Velike vsote bodo potrebne za penzije, za: vojne pohabljence, za oskrbo vdov in sirot in podpiranje uničenih eksistenc.
Kako naj se zberejo te vsote, dai se ne ugonobi narodno gospodarstvo? Dve poti sta: 1. prihranitev marsikaterih izdatkov in 2. viri novih prejemkov. K 1: Ves luksus in razkošje v izložbah in po stavbah se mora opustiti, »da bo imelo že občinstvo dober zgled«. Dalje zahteva Eulenburg »varčevanje pri nepotrebnem pisarjenju, predvsem pri velikem osobju.«
V Avstriji ni majhna škoda za javno u-pravo, da jte število uradnikov preveliko. Po zadnjem ljudskem štetju je znašala skupina neproduktivnih elementov, ki jih je treba preživljati v državi in vojski, to so uradniki, častniki, odvetniki, zdravniki itd., sedmino vseh pridobitnih slojev. O-sebna potrebščina znaša na leto eno milijardo kron, katere bo se dalo prištediti vsaj četrtino.
K 2: Poleg prihrankov na izdatkih se morajo zvišati prejemki potom novih davkov. V tem primeru svari; Eulenburg pred uvedbo bremen, ki bi ovirala industrijo, in svari zlasti, da bi bolj obdavčili bolje idoča) podjetja na korist slabeje idočim.
I Na drugi strani pai zahteva ureditev s so-cialnega stališča: »Obdavčenje po zmož- i no>sti in pravičnosti, prizanašanje slabot-nejih in gospodarsko itak bolj obremenjenih oseb, zinožnejši bodo morali več plačevati nego manj imoviti. To je ob ! sebi umljivo v dobi socialne misli in po tem se bomo morali ravnati tudi v bodoče«. — S tem namigava Eulenburg, da inoraijo sedaj nositi več bremen slabot-neji nego zmožnejši. To so 'socialni demokrati vedno naglašali, a se jih dolži hujskanja.
Glede davkov navaja Eulenburg različne predloge: Zvišanje dedinskega davka, osebne dohodnine, pri čemer riaj se pusti davka prosta meja, v Avstriji 1600 kron. Ta meja znaša na Saksonskem samo 400 mark, na Pruskem 900 in na Angleškem 2600 mark.
Dalje se zavzema Eulenburg za uvedbo monopolov. Izraža se o tem jako svobodno. Naj jih imenujemo že »državnoso-cialistične« ali »državnokapitalistične«, to njega ni briga, glavno je, »da s tem doseže resnični gospodarski napredek in finančni prebitek, ki ne bo prehudo obre-menjal.« Najprej pride v poštev monopol produkcijskih pomočkov in stvari za dobavljanje sil, to so premog, dušikova gnojila, mineralna olja in elektrika. Potem pride monopol za rabljive in nasladne stvari, to so tobak, špirit, užigalice, svetilno olje in smodnik. Omeniti bi bilo še monopol lekarn, za petrolej in končno mo-mopolno prodajo žita. Vse te stvari, misli profesor Eulenburg, to so one obrti, ki so že močno kartelirane in so že itak koncentrirane v peščici rok, bi bile najbolj pripravne za državni monopol. Uvede naj se pa le tam, kjer bi bilo to splošno ko-, ristno, ali vsaj ne škodljivo, kjer bi bil narodnogospodarski napredek, kjer kažejo veliki prejemki, ne da bi se bilo treba preveč zadolžiti. Kjer pa ni pričakovati napredka, naj se uvedejo »obvezni kar-i teli«. To so karteli, ki se ustanove na zahtevo države, a država nima nikršnega vpliva na poslovanje. Za obvezno karte-liranje smatrajo zrelo železarsko industrijo, industrijo za1 apno, opeko, oglje, baker in pavolo.
Vse to naj bodo pomočki, da si država ustvari nove vire prejemkov. Eulenburg zahteva strogo trgovsko poslovanje. Razločuje med birojem in kontor-jem. V biroju se opravlja delo birokratsko. v kontorju pai trgovsko. Trgovsko upravo imenuje Eulenburg. če se v nji kar najbolj štedi s časom in delovnimi močmi. »Navaditi se bomo morali dobro gospodariti s časom in ponagliti naše delo, da z intenzivnim delom nadomestimo to, kar moramo pridobiti za državo«. In na drugem mestu pravi: »Zaostale obratne oblike, potrato delavskih moči in časa kakor tudi sirovin ir produkcijskih pomočkov v interesu celote, ne bomo smeli več dopuščati«.
Vsa ta navodila nam pričajo, da pridejo IX) vojni za delavstvo še napornejši časi nego so bili pred vojno. Toda čakati moramo, da se množica delavstva vrne domov; tudi ti imajo svoje nazore o teh vprašanjih in smejo ziniti besedico o njih.
Cč&asovd miru.
Francoski socialist Costadau ni edini, ki je pripomogel, da prihaja hrepenenje po miru na Francoskem do izraza prav krepko. Tudi v francoskem časopisju, ki, v nasprotju z našim avstrijskim, sme poročati vsaj deloma o nadah in željah ljudstva, so biie priobčene take izjave, in celo vojni prijazni, da ne rečemo naravnost vojno-fantični listi, kakor so »Temps«, »Journal« itd., opominjajo na pamet, in se trudijo. da, bi1 oslabili in odpravili propagando vojnih hujskačev, češ, da treba Nemčijo uničiti. Tako prihajajo tudi francoski časopisi do prepričanja, da bi bilo najboljle, če bi sklenili mir z Nemčijo, po katerem je izključena vsakršna aneksija, zlasti ker vedo, da tudi Francija ne zahteva niti pedi zemlje. Glasovi miru se že množe na Angleškem, čeprav tukaj kakor povsod drugod, tudi na Francoskem branijo umetno, da bi se ti glasovi razkrili, in sicer v svobodnih državah manj potom cenzure kakor potom vojnohujskaške agitacije. Kljub temu je nedavno na navadno govorico, da je skenjen mir, v nekem majhnem angleškem mestu bila prirejena velika slavnostna demonstracija z zastavami, katere se je udeležilo nekaj tisoč ljudi! Zoper take nepričakovane dogodke, po katerih se izraža ljudsko mnenje, pač ne more nastopiti nobena sila, ne cenzura, ne varnostni organi.
Pa tudi v Nemčiji se množe izjave za mir. Tako ie nedavno princ Aleksander Mohenlohe objavil v »Neue Zuricher Zeit-ung« članek, v katerem pravi spočetka, da je skoro otroško govoriti o miru, ker gre za prodirajoči in razdirajoči elementarni dogodek. Vendar, kdor more molče in brez sočutja gledati te sistematiške priprave k samomoru Evrope«, ta nima ne srca ne vesti. Zakaj vsak dan se nore rešiti toliko in toliko mladih, krepkih, na-depolnih ljudi pred smrtjo. Stara mirovna tehnika ni več porabna. O tem se pač nihče ne bo prerekal, »da ob koncu te vojne ne more bit’ ne pravih zmagalcev ne pravih premagancev«. Če je pa temu tako. potem ta vojna ne more končati drugače, kakor s kompromisom ali pa s popolnim uničenjem udeležencev. »Da se nahaja povsod, pri vseh vojujočih narodih«, nadaljuje nemški princ, »brez izjeme, kljub bojevitim frazam njih voditeljev in državnikov, globoko hrepenenje po miru, po »častnem miru« seveda, to je tako gotovo, da ni treba o tem niti besede«. Vse vojske so se hrabro borile. Ali »se more povečati njih slava; ali more biti mir čast-neji, če se žrtvuje še nekaj milijonov ljudi, poruši še nekaj vasi in mest, spremeni še nekaj zemlje v pustinj«, na katerih desetletja ne bo več rasla trava, če se po-množe dolgovi, ki bodo tlačili rodove, še za nekaj milijard in bo konec morda ban-kerot Evrope?« Princ išče izhoda. Prosi papeža in prezidenta Wilsona, da naj se zedinita za »skupno rešilno delo«. Toda čuti tudi sam, da tam ni moči, ki bi zadržala s nolno paro drveči brzovlak«. Za to mu najbrže tudi ne gre. Hoče namreč po^ vedati svoje mnenje, povedati vsemu j svetu, ki naj potem vpliva sam na pravo 1 rešitev.
Proti socialni desno-kraciji v Italiji.
V	Italiji so pričeli izredno živahno agitacijo proti socialni demokraciji Nedavno so bili namreč zaplenili mirovni oklic neke socialistične mladinske skupine v Rimu in zaprli sodruge, ki je nanje letel sum, da so povzročitelji. Vladni režim nastopa od takrat izrečneje in ostreje proti stranki. Se bolj predrzno, naravnost smešno pa pretirava omenjeni dogodek meščansko, zlasti nacionalistično in inter-vencionistično časopisje ter hujska divje proti socialni demokraciji in govori o obračunu s stranko, kar ji je sedaj ,v vojnem času in ob izjemnem stanju lajše nego sicer. Buržvazija meni, da je socialna demokracija nevarna nacionalnemu bloku. Italijanska socialna demokracija se zaradi nastale vojne, izvzemši nekaj odpadnikov. po novih izkušnjah vojne ni dala spreobrniti. Od tod ljuto sovraštvo italijanskega meščanstva do stranke, ki deluje za mir ter ovira in ogroža delo nacionalistične vojn e politike. Zdi se jim, da je sedaj prišel trenutek, ko bodo zadali socialistom smrtno rano. Vodstvo pri tej gonji so prevzeli »demokratiški« in reformistiški listi. Desnica in zmernejše stranke so v tem boju previdneje ter prepuščajo boj meščanski demokraciji, ker imajo same slabe izkušnje v prejšnjih bojih s socialisti. Gonjo so pripravljali že dalje časa. Saij je »Avanti« že večkrat poročal o zapiranju sodrugov, o pravdah proti njim im o njih preganjanju. Po poročilih iz Rima je povzročitelj te gonje minister Orlando, ki je nekdaj simpatiziral s socialisti, a sta ga sedaj Salaindra in stranka reformistov pregovorila, da je pričel s preganjanjem socialistične stranke. Rimski dopisnik razpravlja v članku »Avantija«, kako naj stranka nastopi proti tej gonji. Ali naj postane pasivna, ali naj protestira, ali naj ostane v defenzivi? Rešitev celotnega ■problema je težavna in pisatelj se omejuje le na nekaj nasvetov. Ali je res — vprašuje —, da socialna demokracija spričo nove situacije še dalje sodeluje z meščanstvom v občinah pri upravi? Socialna demokracija žrtvuje tem nalogam svoje najboljše moči; te koristijo končno le vojni in nasprotnikom, edino ti imajo koristi, do-čirn zadeva napor za dobrobit množic povsod na odpor. Predvsem pa je treba, da so ob času, ko je omejeno izražanje misli, zatirano časopisje in ko v Rimu, na sedežu vlade vedno nevarno spletkarijo in kujejio grde načrte, člani parlamentarne skupine največ zbrani v glavnem mestu, ker jim bo le tu mogoče kaj pozvedeti o namenih nasprotnikov in ukreniti korake proti njih spletkam.
In če se tudi vlije ploha, ki preti socialni demokraciji, socialno demokracijo ne bo našla nepripravljeno.. Že dolgo je pripravljena na napad in hladnokrvno se bo sedaj branila. Očividno je že bilo, da pride do tega; zakaj v tej novi vojni se uresničuje le stari program nacionalističnih in intervencionalističnih skupin: razširitev vojnega ozemlja na zunaj in združitev vseh sil k boju proti notranjemu sovražniku. »Avanti« pravi v svojem članku, da hočejo socialno demokracijo za dobo vojne izključiti iz narodnega življenja. Del grožnje' so uresničili s tem, da so pozaprli izdajatelje mirovnega oklica, nadaljni korak pa bodo odredbe proti socialističnim poslancem in preganjanjle časopisja. To vsaj zahteva »Secolo« in drugi meščanski listi.
Proti temu programu meščanstva priobčuje »Avanti« svoj program; »Priča- ■ kujemo«, praivi,, »da se grožnja uresniči, j yi prvič, da nastopimo proti nasprotniku, i Vse take akcije so imele vedno enak us- | peli. Kar se ni posrečilo Crispiju, Rudinu,
Pellouksu, se ne posreči tudi ne Bissolat-tiju, čeprav sodeluje v nacionalističnem ministrstvu. Tako nas tudi sedaj ne bodo prisilile nobene grožnje, nobena nasilstva, da bi zatajili svoje ideje, ali nas ovirale, da ne bi storili svojo dolžnost in izvršili svojo socialistično nalogo. Kar smo bili pred vojno, to smo in ostanemo med vojno. Povedali smo vedno jasno svoje mnenje in nismo skrivali nobene svoje misli«, Članek sklepa z besedaimi: »Naj rnagari pride socialistom sovražna gonja; mi bomo zaklicali nje povzročiteljem to, kar smo povedali Salandru, ko nam je lučal v lice svoje pušice; »Storite, kar Vam drago!«
Svetovna vojna.
Z majhnimi presledki se vrše vedno ljuti boji na vseh glavnih bojnih črtah.
V sedmi soški bitki nam je izborno služilia. okolnost, da se je bila naša bojna črta zožila od 17 na 12 km. Na to> frontno širino 12 km so vrgli Italijani vso svojo tretjo armado, 20 infanterijskih brigad, 1 kavalerijsko divizijo, 15 berzagljerskih bataljonov. .Ogromna oborožena sila okoli 180.000 mož se je vrgla na mali odsek, na milijone strelov iz stotin topov je obsulo naše vojake, cilj sedme bitke je bil; Trst! Z zavojevanjem Komenske planote je hotel Cadorna dobiti Trst. Z dveh strani je hkratu napadel, z dveh strani je hotel zajeti Komensko planoto, severno tned Lok-vico in Vipavsko dolino, južno iz doline pri Brestovici. Frontalno je moral napasti, zato pa so izgube tretje italijanske armade toliko hujše in namen napada ni bil dosežen.
Grozovita je bila sedma bitka na Primorskem z Italijani, kakor smo že poročali zadnjič. Po presledku par dni so jeli Italijani zopet obstreljevati z artiljerijo, metali mine celih osem dni, da bi razbili avsrijske pozicije. Že med obstreljevanjem so napadali na; več krajih tudi pešci. Ko je pa mislil vojvoda d’ Aosta, da je arti-ljerija dovolj pripravila' tla za siplošni napad, ie navalila ogromna množica italijanske vojske na črti od Mirenskega grada do Dobrdobskega jezera na avstrijske postojanke, hoteč prodreti na Komensko planoto. Napadu se je uprla avstrijska in-fanterija in artiljerija ter ga popolnoma zavrnila. S strelivom so Italijani tako razsipali, da so na primer ob Dobrdobskem jezeru, črto dolgo le poldrugi kilometer, obsuli s 1^00 granatami in v dveh urah oddali 2000 topovskih strelov na eno samo stotnijo. Artiljerijska* priprava za ta glavni napad je bila najhujša od vseh dosedanjih. Za to osmo soško bitko so se pripravljali Italijani nad tri tedne. Napad je izvršilo 20 infanterijskih brigad, 15 ber-zaljerskili bataljonov in ena kaviailerijska divizija, torej skupaj okolo 175.000 mož.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo po neki statistiki, da/ imajo Italijani od izbruha vojne mrtvih 11 generalov, 110 polkovnikov in podpolkovnikov, 173 majorjev, 927 stotnikov, 799 nadporočnikov in 2490 poročnikov. V času od 15. do 30. septembra t. 1. je padlo: 7 polkovnikov in podpolkovnikov, 5 majorjev in zraven teh 9 stotnikov, 40 nadporočnikov in 77 poročnikov.
Nat ruskem bojišču divjajo boji dalje. V severnem delu ostajajo Rusi v defenzivi, v Voliniji in v Galiciji pa napadajo v presledkih z vso ljutostjb. V ruski vojski se opaža izredna utrujenost in potrtost; taka poročila prinašajo tudi ruski ujetniki. Znatnih uspehov ruski sunki in kano-: nade 'niso imeli. Nasprotno so imele za-I beležiti na tej fronti uspeh nemške čete', j ki so zasedle zadnje dni zopet dve vasi.
Odločilnejši so pa hoji na Sedmograš-kem proti Runutnom. Zadnjič smo poro-
čali, da so Sibinj (Hermanstadt) osvojile zopet čete osrednjih držav. Sedaj so. zavzele tudi Braševo (Kronstadt), kjer so ujele precej Rumunov in zajele mnogo vojnega plenai. Vojno poročilo pravi, da je bilo ujetih pri Braševu 1175 mož, zajetih 25 topov, med njimi 13 težkih, mnogo mu-nicijskih voz in orožja, 2 lokom® tv i ter nad 800 železniških voz, večinoma oblo-žnib s provijantom. Poražena rumunska armada se umika v hribovje. Rumunska bojna črta je v celoti na Sedmograškem omajana ter se umika proti meji. V južnih okrajih med Aluto in Oršaivo so izpraznili, več okrajev, boječ se, da prodro vojaške sile centralnih držav nal rumunska tla.
Vojni poročevalci pravijio, da se bodo Rumuni odločno postavili v bran v gorovju severnoizhodno od Alute; vojno poveljstvo pa naznanja, da so pripravljene dalekosežne akcije.
•Ob Dunavu so zasedli Bulgari nenadoma otok Žimnico ter ujeli posadko 280 mož in zaplenili 6 topov.
Nekoliko živahneje je postalo zopet bojevanje v Macedoniji, to je na balkanskem bojišču. Položaj na macedonski fronti zbuja pri ententi najivečjo pozornost. Ententa bi rada, da si Srbi privojujejo Bi-tolj (Monastir), kar bi jiih bolj opogumilo'. Tako piše na primer o tem italijanski »Corriere della sera« po poročilih iz Pariza:
Z največjo napetostjo zasleduje francoska javnost dogodke pri Bitolju. Nespametno pa bi bilo misliti, da bo macedon-sko gavno mesto prav kmalu osvojeno; ni namreč izključeno, da se pred Bitoljem razvije dolgotrajni pozicijski boj. Na fronti od Prespanskega jezera do višin severno Ostrovskega jezera stoje v boju francoske, ruske in srbske čete, v centru se borijo Italijani, Angleži in Francozi, na vzhodnrri krilu ob Strumi se nahajajo izključno le Angleži. V Epiru izkrcani Italijani bodo najbrž udarili na Korico.
. Po tem poročilu soditi, bo balkanska ekspedicija precej dolgotrajna, če ne pride prej do miru. O uspehih pa »Corriere della sera« ne poročal, kar dokazuje, da se napori entente niso obnesli.
Grčija je v starih škripcih. Ententa zaseda pristanišča, neti Venizelosov upor in ravna tako, kakor da ne reflektira več na sodelovanje Grčije, kar pa je neverjetno. Ententa skuša najprej z nasilstvom zatreti opozicijo proti sebi in potem zahtevati, da, se Grčija vda. Razna poročila trde celo, da zasede ententa tudi grško glavno mesto Atene.
Na Grškem dobe novo vlado, ki pa najbrže tudi še ne bo prijazna ententi. Predsednik bo profesor Lombroso.
Na francoskem bojišču trajajo ljuti boji v presledkih. Zlasti hudi boji se vrše med Ancro in Sommio. Velika ofenziva, ki traja že silno dolgo ni mogla prebiti nemške fronte. O tej ofenzivi piše »Tagesan-zeiger«; Zadnje dni prihaja francosko časopisje vedno bolj do spoznanja, da so napadalne možnosti na zapadni fronti vedno manj verjetne. Videti je, da so bili zadnji boji zamišljeni kot vrhunec onega, kar zmore ententa ter da so Francozi in Angleži z absolutno gotovostjo računali s prebitjem nemške fronte.
Iz Curiha pa poročajo, da stojita Verdun in Reims zopet v najhujšem topovskem ognju.	‘
V	zadnjem času so začeli Nemci s poostreno podmorsko vojno. Prodrli so s svojimi podmorskimi čolni do ameriške obadi in v Severno morje ter potopili mnogo trgovskih ladij. Jako verojetno je, da pride med Zedinjenim državam in Nemčijo do novega spora, kakor namigavajo listi entente in tudi ameriški.
Na drugih bojiščih ni posebnih dogodkov. Edino važnejše poročilo je to iz Perzije, kjer so Rusi zapustili glavno mesto Teheran ter se umaknili precej daleč proti severu, odkoder hočejo pričeti nove operacije.	.	^_________ '
Domaii pregled.
Vse naročnike »Delavca« tem potom opozarjamo, da se pri dopisih ozirajo nai novi poštni tarif, da nam tako prihranijo nepotrebne izdatke.
Vojne kuhinje so se precej udomačile. Silna draginja in težavna dobava živil sta napotili javne korporacije, da so se jele baviti z ustanavljanjem vojnih kuhinj. Prvotni' namen teh kuhinj! je bil preskrbo-vanje siromašnejših slojev s ceno in povsem preprosto enotno urejeno kuhinjo. S tako uredbo pa ni bilo ustreženo* vsem, ker nekaterim ni ljuba! gnječa, drugi pa rajši obedujejo pri pogrnjenih mizah kot sladkosnedi nekoliko boljšo pičo in ob u-dobnejši strežbi. Zato so snovatelji vojnih kuhinj jeli razmišljevaiti, ali morda ne bi bilo primerno, če bi imela vojna kuhinja več razredov: za »navadne« in za »boljše« ljudi. Razredi naj bi se razlikovali, po ceni za jedila in po strežbe K temu razvoju vojnih kuhinj pripominjamo, da je ta razvoj nekoliko neopravičen, zakaj namen vojnih kuhinj ni ustvarjati razrede. Vojna kuhinja mora biti ideal skupne kuhinje ter tako urejena, da je vsakdo postrežen zadovoljivo. Razredom pri vojnih kuhinjah ni vzrok potreba, marveč le predsodek družabne razmere. Nekateri ljudje so res taki, da zahtevajo syoj! »razred«. Če se s tem ljudem že ustreže, so dolžni tudi posebno postrežbo plačati sami, a bojimo se, da dovaja taka delitev do preziranja drugih gostov. Vojna kuhinja mora biti dovolj prostorna, kuha pa mora biti enotna, strežba preprosta,- higijenična in vsi gostje morajo uživati enako gostoljubje. Kdor porablja te moderne ustanove iz potrebe, ta bo zadovoljen z upravljanjem po navedenih načelih; kdor pa ne, ta si more jemati hrano na dom. Ideal vojne kuhinje je enotnost, a ne iz kaprice, marveč zato, ker je le v taki kuhinji mogoča enakomerna strežba in iz ekonomskega stališča, ker je le v enotni kuhinji tudi mogoča največja varčnost z upravo, živili in kurivom. Delavstvo je od nekdaj zagovarjalo skupne ali delavske kuhinje, le žal. da so jih delaivci premalo snovali. Sedaj, ko je dragocena vsaka drobtina •živil, je pač primerno, da se vojne kuhinje odločijo za najboli racionalno obliko skupne kuhinje, naj so že občinske ali pa drugačne.
t Sodrug Jazbec Luka. V teku kratke dobe je pobrala smrtna kosa že drugega sodruga v Tržiču. 6. oktobra je umrl sodrug Luka Jazbec. Pokojni si je nakopal bolezen v vojaškem službovanju. Bil jc dolgo časa na Ruskem in nato v Albaniji, odkjer je prišel domov na dopust. Imel je 14-dni dopusta, a že tretji dan, ko je bil doma, jc legel. Bolezen ga je trla skoraj šest tednov, potem ga je rešila smrt vsega' trpljenja. Rajni sodrug Jazbec je bil šofer v tržiški predilnici. Kot delavec je bil vesten in energičen in v naših organizacijah vedno zanesljiv in zvest sodrug. Silno težko bomo pogrešali delovnega sodruga. Jazbec zapušča ženo in dva otroka. Njegov pogreb je dokazal, da je užival sodrug Jazbec veliko ljubezni med tržiškim delavstvom. Bodi vrlemu sodru-gu ohranjen lep spomin!	_	t
Češka socialna demokracija je sprejela na svojem sestanku v soboto dne 7. t. m. resolucijo, ki je za sklicanje državnega zbora.
Krščanski socialci so imeli posvetovanje in so se izrekli za sklicanje državnega zbora s pridržkom, da bo zborovanje potekalo v določenih mejah.
Gosposki zbornici je grof Stiirgkh
na izraženo željo gospodske zbornice, da naj se skliče državni zbor, pojasnil svoje stališče in prepričal zbornično gospodo*, da spričo težkoč ni mogoče sklicati držav-’ nega zbora, dasi je grof Stiirgkh načelno sam za parlamentarno delovanje in volitev delegacij. Če so Ogri to spravili v državnem zboru v razpravo, so se s tem umešavali v notranje stvari te državne polovice, kar grof Stiirgkh odldčno zavrača.
Rudečo knjigo o Rumuniji jc izdalo ministrstvo za zunanje stvari, v kateri o-pisuje diplomatične dogodke pred vojno napovedjo.
V rusko vojno ujetništvo je prišel sodrug Anton Letnar, vodja konsumne pekarne v Šiški, ter dolgoletni član pekovske organizacije, 'kako se nam poroča.
Zvonove v vojne namene so sneli v Ljubljani pri Šentjakobski in Šentflorjanski cerkvi.
Predeljene dvekronske bankovce sprejemajo* in zamenjavajo tudi poštni uradi.
Izvoz suhih gob s Kranjskega je dovoljen.
Oderuško navijanje cen. Na Dunaju so zaprli lastnico protokoli ran e tvrdke »Agrikola«, neko Berto Lbw. Ta je dobila meseca septembra iz Budimpešte 344.170 jajc, pa jlih je skrila! v Marijinih varih, da bi jih pozneje, če se podraže, spravila na Dunaj. Tudi jc ta tvrdka dobivala vsak dan več sto litrov mleka z Ogrskega, pa jih ni razprodala na drobno, nego jih dalje prodala eni sami tvrdki. Tudi prokurista te tvrdke, ki je poleg tegai še kavarnar, Morica Lowyja, so zaprli. Enaka usoda čaka še nekaj drugih oseb.
Razglas o nabiranju divjega kostanja, želoda in žira na Kranjskem. Okrepitev gospodarskega položaja, ki je. potrebna za zmagovito vojevauje. nas sili, dai čim največ izrabljamo vse gozdne sadeže, porab-ne za prehranitev vojske in prebivalstva. Ne glede z ministrskim ukazom z dne 28. septembra 1916, drž. zaik. št. 330, odrejeno ureditev prometa z divjim kostanjem, želodom in žirom je radi tega odredila c. kr. deželna vlada dogovorno s c. in kr. 5. armadnim poveljstvom (Qu.-Abt.) nabiranje teh gozdnih sadežev, da bi se iz njih izdelovalo olje, ter se obrača v ta namen do vseh zemljiških in gozdnih posestnikov, prav tako vobče do prebivalcev dežele Kranjske z nujnim pozivom, naj nabirajo divji kostanj, želod in žir ali naj ga dovolijo nabirati ter ga oddajati nabiralnicam, določenim za prevzemanje. Za 100 kg čiste teže, zreiegai, zdravega sadeža, brez primesi prsti ali listja, se bodo plačevale v gotovini ali proti potrdilu te-le cene: Za divji kostanj 20 K, za želod 35 K, za žir 85 K. Prevzame se vsaka, tudi najmanjša množina; vsakomur je dano na prosto voljo, da vreče, potrebne za dopošiljatev, po najbližji c. kr. orožniški postaji brzojavno zahteva, pri c. in kr. vojaškem o-skrbovališču v Ljubljani. Nakup, oziroma, prevzem tega gozdnega sadeža jc na Kranjskem poverjen: 1. c. in kr. vojaškemu oskrbovališču v Ljubljani (Cesta* na Kodeljevo), 2. vsem c. in kr. vojaškim od-j dajališčetn živil na Kranjskem, 3. c. kr. okrajnim glavarstvom dodeljenim kmetijskim častnikom.
Krompirjev sir. V gospodinjstvu, kjer je mnogo otrok, torej vedno dosti lačnih in praznih želodcev, je krompirjev sir posebne vrednosti, ker je prvič jako dober in drugič, ker se jako poceni da napraviti. Pet kilogramov belega močnatega krompirja se skuha, potem olupi in pretlači. K temu se primeša 1 kg kislega mleka* in nekaj kumne. Kislo mleko mora biti prav gosto in ne vodeno. Ta zmes naj se potem dobro zmeša ter poleti dva, pozimi pa
štiri dni pusti stati v kleti. Po preteku tega čaas naj se dobro* unete ter razdeli v kose, ki nj se nailože v košarico ter dobro pokrijejo, da ne pride prah ali mrčes do njih. Posuše naj se potem v zraku v senci in nato shranijo v kleti, v kakem nalašč za to pripravljenem loncu. V 14. dneh je sir dober za. uživanje.
Sveftovni pregled-
»Vorvviirts« v Berlinu zopet ustavljen. Glavno glasilo nemške socialne demokracije berlinski »Vorwtirts« je bil zopet ustavljen.
Uspeh nemškega vojnega posojila. Iz Berlina poročalo, da je bilo podpisanih več kot 10 in pol milijard petega nemškega vojnega posojila.
Vojne doklade invalidnim in bolnim rudarjem v Nemčiji. Društvo* rudniških posestnikov na Nemškem je sporazumno z delavsko organizacijo dovolilo do rente upravičenim invalidom, vdovam in ‘sirotam ter bolnim, za delo nesposobnim rudarjem, vojne doklade. Vojna doklada znaša za invalide 5 mark in za vsakega svojca izvzemši ženo, 75 pfenigov do najvišjega zneska 8 mark. Za vdove 4 marke in za vsakega otroka 75 pfenigov do najviš-jga zneska 7 mark. Tudi bolnim članom se dovoljuje vojna doklada, če imajo štiri, oziroma pet otriok. Invalidu se plačuje doklada le, če nima na mesec več nego 65 mark prejemkov in nadaljni svojec 10 mark, vdova 44 mark in vsak otrok 10 mark. Te doklade je sklenilo v Nemčiji podjetniško društvo. Pri nas pa so avstriji-ski rudniški posestniki razglasili, da bodo do sedaj tedensko izplačane draginjske doklade računali odslej po šihtah in da bolniki ne bodo več dobivali doklad k bol-niščini. Več pač tej vesti ni treba dostavljati.
Vojna industrija v Italiji. Listi javljajo, da so tovarne za izdelovanje topov in vojnih priprav v Genovi zvišale delniški kapital od 30 do 45 milijonov lir in povrh izdale še za 25 milijonov lir obligacij. Iz tega* sklepajo listi, da se Italija pripravlja za daljšo vojno.
Bissolattijeve izjave o Italijanih in Jugoslovanih.' ».Baster Nachrichten« poročajo iz Pariza: »Matin« navaja razgovor z Bissolattijem. Bissolatti je izjavil, da je vojna proti Nemčiji v Italiji jednako popularna kakor vojna proti Avstriji. Smatra se za osvobodenje za vso Evropo. Bissolatti ie izrazil željo, da se z Jugoslovani skiene zveza, kajti Italija, ki je toliko trpela vsled podjarmljenja, niti najmanj ni voljna, da vstvari irredento, ki bi bila proti Italiji naperjena.
Ruske izgube. Rusi so izgubili od 1. junija* 1916 dalje mrtvih, ranjencev in po-grešancev 1,668.970 mož in 80.230 častnikov. Tako poročajo kijevska poročila.
Iz Valone prodirajo Italijani v Epir, da se združijo v Sarrailovo vojsko.
Konferenca socialne demokracije na Danskem. I lanska socialna demokracija je sklicala 2. t, m. svoj 16. kongres. Konference se je udeležilo 52 odbornikov, 279 delegatov (med njimi 5 zastopnikov strokovnih organizacij). Glavno vprašanje je bilo, ali naj se socialna demokracija udeleži vlade ali ne, ker to skoro zahteva sedanji položaj* glede na Izhodno indijsko o-točje in nevtralnost Danske. V javnosti je zmagalo načelo, da treba poklicati v vlado, če se hoče prebiti nastalo krizo, stranke, ki niso zastopane v vladi, to so socialni demokrati, konservativci in kmetiška zveza. Kongres je sprejel dotično resolucijo s 293 glasovi. V vlado stopi kot minister sodrug Stauning. To je prvi social-no-demokratični minister v skandinavskih deželah, ki vstopi v meščansko vlado. Med dvanajstimi drugimi ministri ne bo
sicer mogel kot edini delavec odločevati, toda vplival bo, da se bodo povsod upoštevali delavski interesi. Stauning bo o-stal tudi na teni mestu siodalno-demokra-tični minister, ki ne bo pozabil na program. Sodrug Stauning je stair šele 42 let, je u-čenec ustanovitelja danske socialne demokracije Petra Knudsen. Ko je leta 1910 posta ta župan v Kodanju, je bil izvoljen Stauning predsednikom stranke. Folketin-gu (državnemu zboru) pripada že od leta 1906.
Amerika in nevtralne države. »Daily News« poročajo iz Washingtona, da se je hotela švedska vlada pogajiati z ameriško vlado glede protesta nevtralnih držav proti angleški morski zapori. Ameriška vladal je odgovorila, da se drži svoje stare navade, da ne sklene z nikomur nobene zveze proti kaki državi.
Nemški državni kancler Bethmann-Hollweg je dobil nasprotnika v nemškili nacicgialnih radikalcih, ki silno agitira proti njemu, zlasti zaradiitega, ker je ba»je preveč popustljiv in ne mara brezobzirnega bojevanja proti Angliji. Opozicija zahteva, naj o stvari razsodi cesair Viljem. Stališče Bethmarin-Hollvvega pa nikakor ni omajano, zakaj kancler je s svojim nastopom že od početka vojne vplival toliko mai javnost, da se ta po večini vedno zanaša na njegovo osebo. Opozicionalci zahtevajo tudi javnost diplomacije ter so dosegli, da so se priredila zaupna posvetovanja o državnopolitiških vprašanjih.
Republika na južnem Kitajskem. Na juž. Kitajskem se je nekaj kantonov združilo in hočejo ustanoviti samostojno republiko.
Nai Japonskem so dobili novo vlado-, da izvede zahteve', ki so jih stavili Japonci na Kitajsko. Novi ministrski predsednik je grof Terauchi.
Naročajte list „Delavec!a
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
ki ne potrebuje SLADKORJA, ako se pri-dene čaju „Sfda-medeni pra:5eic“ ali pa „Sida-iimonadni prašek** dve do tri Kavne žlice Sida praška na skodelico čaja. 1 zavojček ,medeni‘ stane 35 vin. in „limouadni‘‘ pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo, za vojake, izletnike in za domačo rabo. Naroča sc pri JOS. BERDAJS. LJUBLJANA 5. ZeSJarska ulica.
Za prekupce in trgovce pri večjem naročilu popust.
Za jesensko sezono ^
priporoča tvrdka	Irt
Gričar & Mejač
vjjjj LJUBLJRNfl, Prešernova ulica 9. W
H _ svojo Ilegalo zalogo ^
za gospode in dečke |§j
ter mične novosti
iii za &
Uti zastonj Id Iranko.
Žepni koledar za leto 1917
izide ta teden. Cena mu bo K 1'20, po pošti 10 v. več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroce pri: »Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
Rudarski koledar za leto 1917
•
izide ta teden. Cena mu bo K 1'20 po pošti 10 vin, več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: »Založba delavskih žepnih koledarjev* v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo /arnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. !v«-.n Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol VVisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da sc jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zd ravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
iLiis, nastanki ia ii. i.
regEstrovana zadruga z omejeno xavezo.
Tiskovine za šole, župan* seva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shod® in veseišce.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, toro-- sur, muzikalij itd.
StereotSpija. Litografija
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih jo blagajna zaprta
n a , . 1 Ordinira Zdravnik blagajne 1 dopol. | popol.		Stanov Mf
Dr. Menina Peter splošno zdravljenje	»/sil—:V*1	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Or. Breskvar Viktor	1.—3. pop.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Bork Emil očesne in ušesne bol.	I 10—12 2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. Kraigher Alojzij	1.—3 pop. •	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika iz polnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jaz ii sil,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi slioli
TSlfeSfei 'fife ima
i-Vftu ‘S* l fr In
in slraje ia pletenj; (Mliiin) za Milin I« M.
Pisalni
¥©raa kolesa.
Ceniki se dobe zaslon?” In franko.