0 človeški duši. Čutno poželenje. *) (Spis. Conf. Alb.) Globoko vtisnjeno je človeku v serce nagnjenje do prijetnega i dubrega i stud do neprijetnega i zlega. Preden pak zamoremo do ktere re6i, bodi-si nagnjenje, bodi-si stud imeti, treba je, da reč samo na sebi spoznamo. Še le ko vemo, v čem njena dobrota obstoji, zarnoremo je zaželeti. K spoznanju pak vodi nas čutljivost i razum, i ker spoznanju poželenje sledi, biti niora torej dvojno: čutno i razumno. Čutno hrepeni po onem, kar je mesenosti ljubo, razumno pak povzdiga nas v višje kroge. Naravno sta si nasprotna, i v tem smislu pravi sv. apostelj Pavel: nMeso poželi zoper duha, in duh zoper meso". Ako poželenja ne krotimo, postaja vedno močnejše; spremeni se naposled v strast, pod ktero sploh močno zbujeno poželjivost z nenavadnim vznemirjenjem telesa razuinevamo. Strasti se navadno razdeljujejo na dve versti: v poželjive, v serdne. , Pervih broji se splošno šest: ljubezen, sovraštvo, hrepenenje i ogibanje, veselje, žalost; drugih pak pet: up, obup serčnost, bojcfiv st i joza. Nekteri tej razdelitvi nasprotujejo, a po našem mnenji jc čisto dosledna. Kajti željo po samosebnera blagru si lahko mislimo, da predstavlja si dotičen predmet brez ozira na njegovo pričujočuost ali odsuč- •) Glej 12. list 15. junija t. 1. nost; ali z ozirom na njegovo odsučnost, ali pak z ozirom na njegovo pričujočnost i posestvo. Vsled tega nastajajo strasti, ako nam kaj dopada, i se ne meninio, je li prisutno ali odsutno: ljubozen, ako kopemiino po rečeh, kar pakni pričujo če v našej bližavi, zbudi se hrepenenje; ako pak dopadajoči i Ijubljeni predmet posedamo, zibljemo se v veselji. Nasprotuo, ako premišljamo serdne strasti, pri kterih nimamo le gole predmete, nego združene z ovirami i neprilikami pred očmi; zna biti, da vidimo, da je sicer težavno dospeti do zaželenega, a zde se nani vse zapreke premagljive, tu nastane up; sprevidimo pak, da zastonj bil bi ves trud, da je toliko i tako močnih ovir, da zmaga je neniogoča, pademo v obup; zastavimo pak v zmago i dosego zaželenega vse svoje moči, iinaaio serčnost; pretf pak zmagi toliko ncvarnosti, da omamijo dušo, postane bojazeu. Kedar nam pa kriva sreča ne le preti, timveč nas je že zadela, zbudi se pri nas maščevalna čut, iz ktere izvira jeza. — To so pervotne Ktrasti, ktere se mnogoverstno zmenjujejo i združujejo, in iz kterih druge nastajajo, ktere zmešane imenujemo, kakor: zavid, sočut, stid i druge, ki ne izhajajo na toliko iz poželenja, niarveč iz volje. Hndc strasti so človeku jako škodljive, one spodkopujejo i spodjedajo srečo i zdravje ter serčejo moč i sok življenja, treba jih je torej krotiti i premagovati, kar je vsaki odgoji največi i najteži naloga. Boljega pojasnjenja i lagljcga razumljenja radi, hočemo tu, preden prestopimo od čutnib do razumnih zmožnosti, spregovoriti splošno nekoliko besed o duši. človeška duša sama na sebi edina i zgola strinja krepost trojne duše: oživljajoee, čuteče i razunine ali vegetativne, sensitivne i intelektivne. Pervo uajdemo v rastlinstvu, drugo v živalstvu, tretjo pri človeku. Vsled tega ima petero zmižaost: 1. oživljajočo, pri kteri sopet trojno opazinio: redivno, množivno irodivno; 2. čuteče, kteri služi petero čutov: tip, okus, voh, sluh i vid, iz teh izvira domišljija i čutna pamet (sensibilis memoria); 3. poželjivno, ktera je dvojna, perva izvira iz čuta, druga iz unia, dokle čutno poželenje ali raesenost i umno poželenje ali volja; 4. gibljejočo, ki je le ena; i 5. razumno, ktera dušo črez vse telesno povzdiga, ter materijalno natoro toliko prekosuje, da sainovlastno i neodvisno od telesa, biva, obstoji i živi. U m. Kar človeka tako visoko nad vse zemske stvari i reči povzdiga, kar čini ga vladarja i gospodarja našega planeta, kar daje mu tako rekoč kraljevo čest, prestol i žezlo: je um. To je ona žarna nebeška luč, ktero je Prometej na nebu prižgal ter na zemljo prinesel. Um ali razum (intellectus) je največa sposobnost i .naj odličniša zmožnost človeške duše, da, um je bistveni značaj neumerljivosti. V najobširnejem pomenu razuraevamo pod umom, ono dušno zmožnost, s ktero sploh spoznavamo ali umemo ter razsojujemo. Njegov predmet je neizmeren, njega ne meje vplivi teles, kakor čute, niti notranje predočbe, kot domišljijo, niti določni nanosi predmetov, kot občutstvo, on obsega vse, kar je spoznati mogoče, torej vse, kar je ali zamore biti. Njemu pripada ves mišljenski krog. Kakor nam je znano, zamoremo s čuti občutiti, a z umoin i paHietjo misliti. Cutenje i mišljenje pak vodi nas k spoznanju, a kar se zadnjega tiče, nam je mogoče s čuti spoznavati samo konkretne re6i, ktere v istini v neko dotiko z nami stopijo, ktere nas aficirajo ali mikajo, a vse, kar je nekonkretnega, breztelesnega i nesnovnega, s čuti ne nioremo spoznati nikdar i nikakor. — Tii razvija um svoje skrivnostne, čarobne moči. On razjasni nam steze i pota do čisto nesnovnih stvari ter uči nas razumeti: Boga, duha, pravico, i brezbrojno drugega. V čem se čisto od čutljivosti loči, je, da ž njiin posluje duša samostalno, brez telesnega organa. Razlike uma od čutljivosti so sosebno naslednje: 1. Čutljivost spoznava le posamezao . . . um splošno. 2. Čutljivo spoznanje raztega se samo do telesnega, . . . um pak spoziiava breztelesne reči, kot modrost, krepost, nanose reči i. t. d. 3. Noben čut ne pozna samega sebe, niti svojega poslovanja . . . um zave se samega sebe, ter ve, da razume. 4. Izverstnost čutljive stvari pokvari čut, . . . razumnost nasprotno se ne pokvari, marveč, tem težeji višje reči umeje, čem laglje razuine nižeje. Vse te razlike izvirajo od tod, da je čut organična, um pak neorganična zmožnost. (Haec est differentia, qua differt cognitio intellectiva a sensitiva, quod sentire est aliquid corporeum; non enira operatio sensus est sine organo corporali. Iutelligere autem non est aliquod corporeum, quia operatio intellectus non est per organum corporeum. (St. Thomas, In 3. De Anima, lect. 4.) — To je razlika, s ktero razločuje se umno spoznanje od čutnega, da čutiti je telesno, kajti poslovanje čutno ne verši se brez telesnega organa. Razuineti pak ni ničesar telesnega, ker umno poslovanje ne verši se s telesnim organom. (Dalje prihodnjič.)