Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din.
Št. 48. Leto XIX. - Kranj, 30. novembra 1935.
UredniStvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako sobcto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankl-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjcian'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. i Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
K prazniku
Po dolgih letih bo ogromna večina Slovencev zopet obhajala državni praznik Zedinjenja brez onega težkega in morečega ozračja, v katerem smo živeli zadnja leta. Slovenec bo svobodno, neprisiljen, brez komande pokazal svoj patriotizem, svojo zvestobo do države. Če bi sedanji režim ne bil nič drugega storil, je vsaj to, da moremo danes svobodno dihati in svobodno pokazati svojo ljubezen do države.
Ni večje zablode v političnem življenju, kakor je ta, če se mala skupina ljudi postavi na visoko stališče „edino čistega patriotizma" in vse drugo sumniči, denuncira in preganja „kot protidržavne elemente". Prisiljen in diktiran patriotizem, kjer vsako kretnjo sumničijo politični farizeji, je največja nesreča za državo. Patrijotizem ni mogoče nikdar usiliti, ne s palico in ne z ječo. Tak način patrijotične vzgoje naravnost vzgaja protidržavne elemente. To nam dokazuje najlepše bivša Avstrija. Slovenci smo bili zvesti državljani, pa so nas velenemške šika-ne, usiljevanje lažnega velenemškega patrijotizma napravile res za protidržavne elemente! Nekaj podobnega, kakor v bivši Avstriji Velenemci, so zagrešili v naši državi takozvani patentirani nacijonalisti. Nihče ni v naši državi več škodoval državni misli, kakor takozvani nacionalisti s svojim sumni-čenjem, s svojim nasiljem, s svojim de-nuncijatstvom in preganjenjem. Narod je videl, da najbolj korurnpirani elementi jemljejo v zakup nacionalno misel, ki jo izrabljajo za kritje svojih zločinov. Našička afera je najlepši dokaz za to. Največji nacionalisti, so goljufali državo in narod po okriljem čistega nacijonalizma! Hvala Bogu, da je prišel čas, ko je sodni senat smel obsoditi take zločince!
Koliko škode v mednarodnem življenj unju so napravili ti .,čisti nacijonalisti" naši državi! Ogromno večino vseh državljanov so sumničili, da so protidr-žavni elementi in tako je svetovna javnost od režimov samih dobivala sliko, kakor, da Jugoslavija razpada. Če je večina državljanov ..proti državi" potem
Občinski
Bliža se čas, ko bo treba sestaviti proračun občine za prihodnje leto. Menda še ni bilo za to občinsko delo tako težkega položaja, kakor je baš letošnji. Kriva je temu občinska večina radi svojega nepomirljivega stališča. Prejšnja leta, oziroma bolje rečeno zadnji dve leti, je ta večina proračun sestavila po mili volji, zavedajoč se svoje večinske moči, še bolj pa svojih protektorjev, ki jih je imela v Kranju in Ljubljani. Le tako se je moglo zgoditi, da je bil zadnji proračun apro-biran in potrjen menda kar po brzem slu. Takrat je seveda obveljalo vse, kar so gospodje v svojih napačnih kalkulacijah predlagali. Zaman so bile prošnje za »nekoliko uvidevnosti v posameznih točkah, katerih spremembo je predlagala manjšina pred proračunsko sejo. zaman je bilo opozarjanje na trošarino in predlaganje, nai bi se našel zadovoljiv način, ki bi izključil vsako poznejše pritoževanje in zagotovil gladko poslovanje pri pobiranju te davščine.
G. župan, dasitudi povabljen na do-iični medstrankarski sestanek, ni sma-iral vredno, da se ga udeleži, ker si je bil seveda svest svoje velike mogočnosti in podpore pri merodajnih čini-teljih. Cemu tudi bi se ukvarjal župan take večine z zastopniki tako majhne manjšine; kaj takega bi bilo vendar pod njegovo častjo.
Mi in samo mi — to staro geslo 'je obveljalo tudi to pot pri njem, ker je oči vidno že davno pozabil, kako so s*
ZGcHnjGnjcii
v resnici taka država stoji na šibkih nogah. Tako je upravičeno sodil zunanji svet. Tako so ti čisti nacionalisti, ki so zapirali in konfinirali najboljše državljane kot protidržavne elemente, jemali naši državi ugled in kredit v svetovni politiki.
Hvala Bogu in merodajnim faktorjem, so ti škodljivci države in naroda do-igrali svojo vlogo! Mir se vrača v deželo, zaupanje v bodočnost, ljubezen do države se zopet poživlja. Patrijotizma na komando ni več, za to pa je več resničnega in srčnega potrijotizma.
Vedno je bilo in bo tako, da se v politiki križajo misli, načela, taktika. Toda enega ni v kulturnih in zdravah državah, tega ni namreč nikjer da bi ena politična skupina sumničila drugo krivično, da ni za državo. Država, njen obstoj in njeni interesi so izven debate. Vsak prizna svojemu nasprotniku vsaj to, da želi državi dobro. Le v najbolj demoraliziranem političnem ozračju je mogoče to, da politični zločinci vzamejo v zakup nacionalizem in vse druge sumničijo kot protidržavne elemente.
Danes se zopet ves naš narod svobodno in z novo ljubeznijo oklepa svoje nacijonalne države. Če kdo, smo in moramo biti mi Slovenci za to državo, moramo delati za njo, da bi bila velika, močna, slavna. Ne samo idejno kot katoliki, ki smo po svojem načelu zvesti državi, ampak tudi iz praktičnih ozirov, smo in moramo biti največji zagovorniki veličine naše države. Kam naj gremo mi Slovenci?! Za nas ni drugega doma, za nas ni druge eksistence!
In tako smo morda med vsemi brati Jugoslovani mi Slovenci najbolj zainteresirani na tej državi!
Naj bo letošnji državni praznik dan poživitve lepega,, čistega nesebičnega in idealnega patrijotizma! Prosimo ta dan ljubega Boga, da bi rosil blagoslova na to državo, da bi se naselil v njo red in zakonitost, ljubezen in edinost med brati Srbi, Hrvati in Slovenci, da bi se našli vsi v neskaljeni svobodi in bratskem edinstvu, ki je temelj močni državi.
proračun!
vršile zadnje občinske volitve in s kakšno večino je prišel do županskega mesta. Videti je. da so tudi drugi večinski gospodje odobravali to mogočnost, kateri je sedaj na mah konec, pa ne morda radi tega. ker so odpadli zaščitniki te večine, temveč za to. ker je odpadla trošarina in dohodi iz nje in s tem prevrnila ves bodoči in ves stari proračun. Kako se hočejo gospodje od večine izkopati iz te zadrege, nam za enkrat ni znano. Da ne bodo uspeli s svojo pritožbo pri dr/, s vrtu v Beogradu, za to jim poučeni garantirajo že danes, ker poznajo, na kaj stavljujo svoje šanse. Ne bo drugače mogoče, kakor da bodo lepo. kakor se 'spodobi srednje evropskemu človeku, računali pri sestavi svojega proračuna z onimi, ki mu bodo dajali dohodke in tudi z vsemi drugimi, ki pridejo kot glavni faktorji občinskih dajatev v poštev.
„Hochmut geht vor dem Falle** — je star nemški rek. ki je obdržal veljavo še v vseh časih in tako tudi pri kranjskem proračunu.
Iz vidika različnih proračunskih zadev bo tvoril letošnji proručun prav posebno zanimivost. Vsi ti kriteriji tvorijo mešanico, ki je na podlagi tega gospodinj en j a morala priti in se izoblikovati v kaos, iz katerega se nihče več ne spozna.
Občina ima nebroj načrtov, ki naj bi jih izvršila in ki bi bili potrebni, da se izvrše, pa niti na enega ne more resno misliti, ker je vsaka stvar pričeta ne pri temelju, temveč pri strehi.
Imamo tu zadevo s kopališčem, s šolo, z nakupom zemljišča „Prevole", vodovodom in različnimi drugimi potrebnimi stvarmi, katerim se reži v obraz trošarina in nje dohodki ter nje stroški in povračila. Vse je začeto, niti ena zadeva od teh pa ni v pravem toku, niti o eni s ne more reči, da gre svojo normalno pot razvoja. Kako naj se potem o takih stvareh sestavlja proračun in kako naj ta proračun, kakor je natančno predpisano v zakonih, drži. O tem naj si belijo gospodarski modrijani svoje glave! Mesto, da bi bili po volitvah šli lepo previdno na delo in to korak za korakom točno tako, kakor predpisuje zakon in kakor predpisujejo banske in vladne odredbe, ter skušali najti lep sporazum z opozicijo, — ki ni bila v stvari nobena opozicija —, so za-jahali gospodje v svoji ' objestnosti, navdušeni po ogromni volilni večini 113 glasov, kakor Jan Zagloba svojega mršavega konja in dirjali naravnost v gospodarsko zahjko, v kakršni se nahajajo danes.
Gotovo je, da letošnji proračun, naj bo že sestavljen kakorkoli, ne bo tako na kratko opravil svojega pota, kakor se je to posrečilo njegovemu lanskoletnemu bratcu. Ne bo drugače, gospodje, kakor da boste sklepanje v klubih lepo opustili in se točko za točko lepo zmenili na podlagi minimalnega investicijskega programa, ki je v dobi enega leta neizvedljiv. Bodite prepričani da Vam ne bo uspelo napraviti vsega v pičlem letu, ki ga še imate na razpolago s svojimi mandati, pa tudi ko bi imeli še 10 let pred seboj, bo neobhodno potrebno prikrojiti investicijski program današnjim razmeram, če nečete da boste ubili svoie molzne krave, predno bi Vam mogle nekaj dati.
Naravno je, da je spoznanje bridko in pot nazaj težka, priti pa bo morala ker ni nobenega drugega izhoda, kakor povrat^k k stvarnosti, skromnosti in nadstrankarski objektivnosti, kajti danes v gospodarstvu ne gre prav nič za pripadnost k eni ali drugi politični grupi, temveč zgolj samo za treznost in zmožnost. Nikjer več se ne bo gospodarilo, kakor se je marsikje gospodarilo doslej, ko se je lastnim pristašem poklanjalo ene ali druge dobrote v eni ali drugi obliki, druge pa se je odrivalo. Ljudje vseh poklicev so tega siti. Vsi plačujejo in če je kaj zaslužiti, hočejo imeti vsi nekaj od tega. Če pa naj se odločuje kdo bo dobil, potem je kom-tentna edino konkurenca pri enaki kvaliteti in izvržbi. — Goljevščkov in Trebšetov ne boste potrebovali nič več, in še eno, kar si za bodoči račun morate zapisati na čelo, je to. da občina ne bo dajala dosti podpor društvom brez vsakega socialnega značaja. 2iv-lenja zmožna društva morajo skrbeti za svoj obstoj sama. kakor se je to do JNS dobe z malimi izjemami vršilo vedno. Din 75.000.— kakor v lanskem proračunu, se v letošnjem za društva ne bo vrglo ven in to, ko se najbednejšim otročičeni v Marijanišču ni naklonilo kljub manjšinskemu predlogu niti pare. O teh sirotah bomo govorili na drugem mestu.
Drug princip, na katerega bomo strogo gledali, pa je splošno varčevanje pri vsem in z vsem.
S tem smo podali nekaj momentov za bodoči proračun in orisali nekaj senc. ki se ga drže že apriori.
Sedaj pa gospodje od večine vrzite raz sebe, kar Vas je prejšnja leta težilo pri sestavi proračuna. Pošljite svoj klub na počitnice in pokažite, da ste svobodni možje, ki boste glasovali po treznih in pametnih vidikih, ne pa po bedasti strankarski disciplini že davno dogospodarjene stranke. Edino na ta način je mogoče, da popravite to zadnje leto, kar ste v prejšnjih dveh zagrešili, in da rešite vsaj nekaj svojega lastnega prestiža s tem da pokažete, da misli vsak s svojimi lastnimi možgani in da ne potrebuje nobenega protek-torata in komande. Delajte s tujim denarjem, tako, kakor bi delali s svojim
lastnim. Kdor pa tega ni zmožen, ne spada k gospodarstvu s tujim denarjem in v občinski zastop.
POPRAVEK
Gospod
Kari Eržen,
udgovorni urednik tednika ..Gorenjec,
v Kranju.
Z ozirom ra članek priobčen v vašem listu z dne 23. novembra 1935.. štev. 47. na prvi strani v četrtem stolpcu pod naslovom „Mnenje g. Pirca o šenčurskih dogodkih" zahtevam v smislu člena 26. in sledečih zakonov o tisku z dne 6. VIII. 1929., da priobčite v prvi ali drugi prihodnji številki Vašega lista sledeči
popravek:
V navedenem članku izvajate dobesedno: „Ko smo zadnjič v „Gorenjcu" poročali mišljenje g. Pirca o sodbah u-pravnih sodišč o trošarinskih zadevah točno tako, kot jih je podal pri zadnji občinski seji ter pri tem nekako pri-merjaje omenili šenčurske dogodke, »ki bi se po njegovem mnenju ne smeli drugače zbrisati, kakor samo s krvjo . . .« in »Zato mu povemo, da je točno govoril, kakor smo mi zapisali.«
Neresnično je, da bi tako govoril in da bi bil mnenja, da se šenčurski dogodki ne bi smeli drugače izbrisati, kakor samo s krvjo.
V Kranju, dne 26. novembra 1935.
t/« iPirc«
Usmiljenje!
Zima je prikimala in trka na duri.
Vse se zateka pred njo v varno zavetje, naj ga nudijo težka, masivna, izrezljana vrata ali pa vrata bornih koč s svojimi razpoklinami, skozi katere tuli včasih mrzli veter svojo turobno pesem. Bolje kot nič — vsaj malo je le zavetja!
Toda tisočkrat gorje onim, ki jim je tudi to odvzeto; onim, ki nimajo varnega lastnega doma in teh je premnogo — vsako leto več. Reveži vseh revežev pa so otroci — nebogljenčki brez mater in skrbnih očetov, oni, ki še niso bili deležni vseogrevajoče materine ljubezni, bodisi, da so jih izgubili že ob rojstvu, ali pa da jih jim je odvzela neizprosna usoda v življenja trdem boju.
In tudi teh je premnogo! Oni so reveži vseh revežev in ob vsej bridki u-sodi največja njih sreča, da so se našla usmiljena srca, ki so jih dvignila k sebi in namesto očetov in mater hočejo za nje skrbeti.
Teh nebogljenčkov imamo v kranjskem Marijanišču kakih 50: sami malčki, ki morejo jedva stati na slabotnih svojih nožicah, ki jih vidite sprehajati se v nadzorstvu usmiljenk sem in tja skozi mesto, ali poleti ko se igrajo na vrtu tam gori osamljeni.
Težka je skrb za nje, če ni zadostnih sredstev: če je treba tem črvičkom — tem najbornejšim sodržavljanom iz dneva v dan skrbeti za skromno skor-jico kruha in to brez moledovanja, brez besedi s tugo v srcu.
Je nekaj usmiljenih src, ki se jih spomnijo od časa do časa, da ne usahnejo vsi viri te tihe milosrčnosti; pa vendar je stiska vedno hujša in hujša; sreča teh ubožcev, da v svojih otročjih dušah ne čutijo gorja morečih skrbi, gorja pomanjkanja, ki jih ogrinja liki temna senca. Malo jim je veselih dni, veselih uric, kajti tudi njih srčeca za-drhte včasih v besedah, ki izražajo željo po mamici — ki je ni . . .
Pred d verni leti je občinska manjšina ob proračunu stavila predlog, naj se tem ubogim vseh ubožcev nakloni mal« podpore iz občinskih sredstev. MNe" — j« bil odgovor iz usi večine. Zakaj —
Stran 2 -
se ni povedalo, a bilo je tako in ostalo je pri tem. Mogoče, da celo uverien sem, da marsikomu od večine ta sklep ni bil po srčnih čustvih, pa se mu je udal, ker se, je udati moral. Mogoče je danes žal tega tudi onemu, ki je imel tedaj tak upiiv na druge.
Gospodje, vsaj ti nebogljenci nis<5 ne klerikalci in liberalci, samo zapuščeni otročiči so, ki dvigajo k Yam svoja proseča usteca, svoje objokane oči — saj oni ne razumejo še, da mora tako biti na svetu.; saj niso oni krivi, če so se jih usmilile usmiljene sestre.
Tudi lani je bilo podobno in vendar vemo, da je večina mož, ki odločajo o teni, mehkih src, da v strankarski strasti še niso izzvenele vse strune usmilje nja in človečanskih ozirov.
Prepričani smo, da hočejo to popraviti letos, to, kar so z bolestjo v srcu lani in predlanskim zakriviti — morali!
Tudi njih gospe, žene in matere so si v klubu jugoslovenskih sester nadele podobno rmlogo, vse hvale vredno, ki jo vrše s požrtvovalnostjo, z ljubeznijo do otrok, zato vemo. da bodo tudi one zagovornice teh malčkov v Marijanišču — saj vsega eden ne zmore in sila ne vpraša kaj si in kje si.
In če bi bilo treba oficijelnega predloga, oficijelne prošnje, otročiči ubožci jo stavljajo že danes na Vas gospodje od večine. Usmilite se — da usmiljenje boste dosegli! Naj govore milejše strune Vaših src, mogoče bo enkrat padla solza hvaležnosti na grudo enega /ali drugega od Vas!
Pojasnilo
V štev. 47. ^Gorenjca" pod naslovom: „Po. sledmja pot Angele Hafnerjeve" je bilo priob-čeno: „Zato bi bila javnost hvaležna, če bi gg. upravitelj Lapajne .... in stražiški župan Križnar .... pojasnila, kateri so tisti vzroki in kateri so bili tisti ljudje, ki so^.ovzročili. da je morala pokojnica oditi iz Stražišča . . .
Zato podpisani člani odbora kranjskega učiteljskega društva prosimo, da priobčite v prvi prihodnji  številki Gorenjca sledeče pojasnilo:
Šol. upravitelj Lapajne je imel s premestitvijo tovarišice Hafnerjeve le toliko opravili, da jo je kot predsednik učit. društvu vestno Ščitil.
► GORENJEC
Pokojnica sama se je zavedala, da je društvo ozir. tov. Lapajne kot predsednik storil zanjo vse, kar je bilo mogoče, saj je izjavila pri priliki že po njeni vzpostavitvi v Šmartnem: Dolžno se čutim, da izvršujem točno društvene obveznosti že zato, ker je društvo storilo meni dobro."' —  (Priča na razpolago.)
Naše društvo se je dosledno ravnalo po smernicah deklaracije UJU in prav tov. Lapajne se je za preganjence toliko izpostavljal, da je prišel vsled tega v ostro navzkrižje s svojimi političnimi somišljeniki, tako da so tudi njemu grozili s premestitvijo.
V ovadbe niso imeli vpogleda niti obtoženci sami niti društveni predsednik, zato tovariš Lapajne ne more vedeti za vzroke navedene v obtožnicah, ne za imena ovaduhov, ki so bili navadno krajevni faktorji.
Kranj, dne 26. novembra 1935. Malenškova Rupret Vinko
podpred. t.  č. tajnik.
Franja Slaparjeva Franja Urbančičcva
t. č. blagajničarka odbornica.
Op. uredništva: Objavljamo zgornji dopis v celoti in pripominjamo da smo navedeni članek objavili z namenom in željo, da bi nam g. Lapajne kot predsednik učiteljskega društva morda mogel pojasniti zadevo, v kateri se je, kakor nam je znano, res potegoval za pravično stvar pokojne gdčne Hafnerjeve. Iz gornjega pojasnila njegovih stanovskih tovarišev pat sledi, da so imeli tukaj glavno besedo le krajevni faktorji.
Beseda fantom in društvom
Gotovo ve vsak fant, ki je član prosvetnega društva, da je praznik 8. dec. tudi društveni praznik. V nedeljo teden ga bomo obhajali. Morda ste že govorili na vašem sestanku, kako boste proslavili ta prelepi Marijin praznik. Če še tega niste napravili, gotovo ne pozabite na to. — Pokažimo, da smo res člani katoliškega prosvetnega društva, da svoje praznike znamo proslaviti. S kakšno živo.vero in ljubeznijo do Kristusa smo bili prežeti letos na evhar. kongresu. Naj ta vera in ljubezen v naših srcih še nadalje gori. Skupno smo takrat Kristusa prejeli v svoje srce. Prav in koristno bo za za vas same in za ves naš katoliški pokret, da bi na naš skuoni   praznik sleherni   član sprejel
Kristusa k sebi, saj bomo na ta način najlepše proslavili praznik Brezmadežne. Za nekatera društva vem, da so ta sklep že napravila. Tako naj sklenejo vsa društva. Kristus nas ljubi in bi nam rad pomagal, pa k njemu tako redko prihajamo. Kdor ne mara h Kristusu, ta tudi ne more biti vreden in koristen član katol. društva.
Kranjska občina zopet propadla v zadevi davščine na blagovni promet
Kadarkoli smo v „Gorenjcu" razpravljali o davščini na blagovni promet ali o (trošarini, skoraj vedno nam je poslala kranjska občina uradne popravke, v katerih je osporavala naše zaključke. Ko so prišle potem razsodbe upravnih sodišč, ki so zadevo končno rešile, tedaj se je vselej jasno in točno pokazalo, kako pravilno smo mi stvar razlagali in v naprej napovedovali kakšen bo konec.
V zadnjem uradnem popravku ie kranjska občina postvila trditev, da ne more vsakdo zahtevati povračila davščine na blagovni promet, v kolikor jo je plačeval v času od 1. aprila do 15. decembra 1934, opiraje se na razsodbo upravnega sodišča v zadevi Mlekarske zadruge. In kakor nalašč za nas, je med tem zopet oblastna odločba, s katero je kranjska občina zopet propadla s to davščino, zato nas ta odločba odveze od dolžnosti teoretičnega razpravljanja naše teze ter od dolžnosti poučevati davkoplačevalce o našem pravilnem stališču, ker imajo sedaj najboljši dokaz o pravilnosti našega stališča v o-blastni odločbi sami.
Nekemu kranjskemu davkoplačevalcu je kranjska občina predpisala davščino na blagovni promet za blago, ki ga je uvozil v Kranj lansko leto v mesecu septembru, tedaj v času, ko je v Kranju vsled našega javnega poduka že lahko vsakdo vedel, da je pobiranje te davščine protizakonito. Davkoplačevalec se je uprl in pritožil proti predpisu na občinski zastop, ki pa je seveda z večino sklenil, da je upravičen davščino pobirati. Proti temu sklepu se je davkoplačevalec pritožil na nadzorstveno oblast.
• Stev. 48
ki je sedaj izdala odločbo od   23. novembra 1935 No. 3764/5 sreskega načel-stva v Kranju, v katerem razveljavlja sklep občinskega   zastopa ter izreka, da je protizakonit. V razlogih se v bistvu sklicuje ta odločba na razsodbe u-pravnih sodišč v zadevi Mlekarske zadruge v Naklem, ki je seveda za to o-blastvo   kakor   tudi za   vsako drugo oblastvo medtem zlasti za kranjsko občino prejudicijelnega značaja,   fn kar velja v tem slučaju, velja tudi v vsakem drugem slučaju za vsakega davkoplačevalca, ki je to davščino v času od 1. aprila do 15. decembra lanskega leta plačal. Res je, da vloži lahko kranjska občina proti odločbi sreskega načelstva še tožbo na upravno sodišče v Celju in eventuelno na državni svet, vendar ni za pametnega človeka niti najmanjšega vprašanja več, da bo rezultat prav tako šen kakor je bil v zadevi Mlekarske zadruge. Ker je imela v tem slučaju občina pri 8 Din    davščine   po navedbah kranj.   župana   samo   1200  Din stroškov,  je  razumljivo,  da bo  imela pri razmeroma večjem znesku toliko večje izdatke. In tako se lahko godi pri vsakem posameznem slučaju, v katerem bi kranjski davkoplačevalec zahteval povračila protizakonito plačane davščine. V vsakem pos. slučaju se lahko spusti kranjska občina v administrativne pri tožbe, potem pa v tožbe pred upravnimi sodišči, vendar njih končni rezultat po prejudicijelnem izreku   najvišjega u-pravnega   sodišča ni   prav nič   več v vprašanju. S takimi pravdiimi si kranjska občina lahko naprti ogromne stroške, ki bodo seveda končno zadeli zopet davkoplačevalce. Seveda bo   nastalo v takem primeru vprašanje, če bo nadzorstvena oblast občini tako postopanje dopustila. Prav nič ne dvomimo, da bi takemu brezplodnemu   pravdanju nadzorstvena oblast kaj    hitro napravila energičen konec. Poduk iz te najnovejše odločbe je za vse one davkoplačevalce, ki so davščino na blagovni promet lansko leto protizakonito plačevali, je. da jo brez skrbi lahko zahtevajo nazaj in da bodo v sLičaju. ako jim kranjska občina noče povrniti z ozirom na pre-judieijelne sodbe upravnih sodišč in na danes navedeno prej udici jelno odločbo nadzorstvene   oblasti,   sigurno in brez vsakega velikega truda nazaj dobili.
Koristna, lepa in cenena darila za Miklavža kupite v prodajalni Soko obleke Kranj, Tavčarjeva €».
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(N a d a 1 j c \ a n j e.)
XXIII.
Važne spremembe na Gutenbergu.
G i ne \ se kot žar večerni, trine vse kot megle Inline \se kot rosa drobna saline.
Kranjska dežela je dobila z vitezom Krištofom l.ambergom imenitnega poveljnika pokrajinske brambe. linela je tudi do zdaj dobre voditelje, ki pa niso znali vojakom vdihniti take nav-duš; vnosti. kakr.šiui je zavela ob Krištofovem na-čelstvu. Čeprav je vpeljal strog red kot prvi pogoj vsakega dobro urejenega društva, so se vendar bojevniki z veseljem vdali Krištofovemu vodstvu. Znal si je pridobiti tudi njih ljubezen. Ni mu bilo toliko za čast imovitega graščaka kakor za sloves pogumnega vojskovodje. Zato je čutil posest Kanina pri Begunjah kakor neko breme, posebno že zaradi tega. ker ni slišal o graščinskem oskrbniku dobrih poročil. Pravili so mu, da zanemarja obdelovanje zemljišč in da išče povsod le svojo korist, čeprav prejema vsak mesec dobro plačo.
Premišljujoč to zadevo je poslal Krištof svojemu bratu Gašperju iz Ljubljane na Gutenberg sledeče pismo:
Ljubi brat!
Preteklo je nekaj tednov, da se nisva videla. Danes omenjam važno stvar, o kateri sem že govoril s Teboj. Zdaj bi ti končnoveljavno povedal, kako mislim storiti.
Znano Ti je, da imam v Ljubljani stalno službo, ki mi zelo ugaja ne le kot služba sama. temveč tudi zato, ker so glavar in deželni stanovi
zelo zadovoljni, da sem prevzel ta posel. Z vojaki pa, ki so prav dobro izurjeni, sem zadovoljen jaz. Ne vem, kdaj jih bo potrebovala domovina. Zdaj ni nevarnosti. Turki nam že nekaj časa prizanašajo, pripravljeni pa moramo biti za vsak slučaj.
Veseli me vojaška služba, njej bi se rad vsega posvetil. To pa ni mogoče, dokler me motijo skrbi, ki jih imam z gradom na Kamnu, zato Ti odkrito razodevam svoj sklep. Jaz ne bom potreboval gradu, ker si ne mislim ustanoviti družinskega življenja. Zakonski stan bi me le oviral v vestnem izvrševanju vojaških dolžnosti. Ponudim Ti Kamen in kar je združenega ž njim v neomejeno rabo. Zadovoljen sem, da imam v gradu, kadar pridem, udobno stanovanje. Drugega ne potrebujem. Dežela mi je zagotovila do smrti take dohodke, da mi zadostujejo v vsakem oziru.
Kolikor Te poznam, ne boš preveč težko zapustil Gutenberga. Grad je v samotnem kraju in ima težko dostopno lego v strmini. Poslopje je staro in potrebuje poprave. Edini upoštevanja vredni pomislek izselitve bi bil ta, da je Guten-berg najin rojstni kraj. Tam je nama tekla zibelka, tam sva preživela leta mladosti. Sicer pa lahko obiščeš Gutenberg, kadar Ti je ljubo, saj ni daleč od Kanina.
Mislim da se ne boš čudil moji ponudbi, ki I i jo stavim po resnem premisleku. Upam. da mi ne bo žal radi tega.
Povabim Te, da me kmalu obiščeš ter bivam z bratskim pozdravom
\ Ljubljani. 12. septembra 14Ko.
Tvoj Krištof.
Komaj je preteklo teden dni, ko sta prišla v Ljubljano grof Jurij Lamberg in njegov sin vitez Gašper Lamberg. Krištof se je zelo razveselil očetovega in bratovega obiska, (davni predmet
razgovora  je  bil  seveda   grad   Kamen  pri Begunjah.
„Dobro mi dene" — je začel Jurij — „Jtl se tako ljubita. Jaz sem kupil Kamen od starega graščaka Krajga in ga podaril Tebi. Krištof, li ga pa želiš podariti bratu Gašperju. Lepo je to in pohvalim te radi tvojega dobrega srca."
..Zdaj se pa lahko preselite vsi na Kamen: vi. mati. Gašper in Anica. Prijetno življenje boste imeli. Večkrat bom prišel k vam" — je rekel Krištof.
..Kaj pa naj naredim z Gutenbergom— je vprašal Jurij.
.Dajte ga Anici za doto" — je pripomnil Gašper. „Na ta način ostane Gutenberg še vedno v naši rodovini."
„Lovro Paradajzar, Anicin ženin, ga bo zelo vesel, ker je tako blizu Tržiča" — je dostavil Krištof.
„Nekaj jej moram dati" — je dejal oče. „Ni napačen vajin nasvet. Gutenberg pripada po pra-viei Gašperju kot starejšemu izmed vaju. Toda če ti Gašper, sam praviš, naj ga dam Anici za doto. ga jej bom dal. Vsega zemljišča, kar je /d ruženega z Gutenbergom, pa jej ne moreni prepustiti. Kar je bolj oddaljenega sveta proti Kovorju. je tvoja last. Nočem, da bi šel ti prazen iz svojega rojstnega kraja. Zemljišče lahko prodaš bližnjim kmetom. Radi ga bodo kupili po pravi ceni. Da pa tudi kaj dobrega storim za s\o-jo dušo, podarim cerkev sv. Jurija kriški župniji. SI išala sta zdaj moj testament. Vse sem oddal, kar sem pridobi) v življenju. Tolaži me misel da sem spravil skupaj po pravični poti. Zato upam, da bosta imela srečo s leni, kar sta prejela od mene. Denar ki mi je še ostal, naj je pa priboljšek moji soprogi, vajini materi."
Sinova sta ganjena poslušala očetovo poslednjo voljo. Spoznala sta, kako lepo je grof Jurij razdelil svojo zapuščino.
Stev. 48
»GORENJEC«
Stran 3
V kolikor pa je govoril uradni občinski popravek o trošarini, bomo radi pomanjkanja prostora v današnji številki prihodnjič odgovorili.
Iz starega
dnevnika
V zgodovini rimskega naroda se blešči ime enega inoža, moža, ki je res zaslužil časten naslov „pater patriae" — oče domovine. To je bil cesar Markus Aurelius, živel je v drugem stol. po Kristusu. Bii je oni čas splošne pokvarjenosti in vsestranske korupcije pravi svetilnik tako v svojem iskrenem mišljenju, kot v svojem doslednem ravnanju. Bil je zna-čajen in zato sta bila tudi njegovo življenje, kolikor je to pri poganu z naravnimi silami možno doseči, in njegov svetovni nazor kot žaromet, ki razpršuje meglo in kaže vse stvari takšne kot so, brez varanja in brez prikrivanja resnice iz sebičnih namenov. —
Morda bi hoteli tudi naši sodobni patrioti slišati kako besedo iz ust tega rimskega filozofa. Na nekem mestu svojega dnevnika piše: „Vse, kar delaš, delaj za človeštvo. Duh v tebi zahteva, da si nesebičen. Kaži v svojem delu trden značaj tako se spodobi Rimljanu in možu. Vsak človek bodi svečenik, to je pomočnik Bogu! Človek ima pred drugimi bitji to prednost, da ljubi tiste, ki ga žalijo. Če se na koga jeziš, si ga misli na mrtvaškem odru in odpustil mu boš: saj ne bo dolgo, ko vaju obeh ne bo več. in še malo, pa tudi imen ne bo več po vama! Ravnaj zmeraj tako, da si sleherni trenotek pripravljen dati račun, če te kdo vpraša, kaj pravkar misliš, ne smeš biti nikoli v zadregi za odgovor! Delaj dobro ne da bi pričakoval zahvale. Bodi kakor vinski trs, ki vedno znova rodi! Živi v skladu z Naravo (bož. volja), potem pa vedro odidi: podoben boš zreli oljki, ki še. tedaj, ko pada blagoslavlja mater svojo, zemljo, in je hvaležna drevesu, ki jo Je nosilo!
Dve reči sta, na kateri moraš biti zmerom pripravljen: prva, da delaš samo to, kar narekuje za blagor človeštva kraljevi dajavec za-
Javnost poizveduje
konov — razum; druga, da svoje naziranje spremeniš, če te kdo pouči o čem boljšem in te odvrne od krivega mnenja. Ne smeš se pa dati prekreniti od svojega prepričanja zato, ker pričakuješ udobnosti ali pohvale. Imej vedno pred očmi, koliko zdravnikov je umrlo, ki so drugim napovedali konec kot bogve kaj poseb-
nega: koliko odličnih vojskovodij, ki so ne vem koliko ljudi poklali; koliko tiranov, ki so svojo moč nad tujim življenjem s strašno ošabno-stjo zlorabljali. Štej si v čast vsako besedo in delo. ki je v skladu z Naravo (z bož. zakoni)!
Ne brigaj se za očitke in porogljive opazke! Če sta bili tvoje dejanje in beseda lepi, te nista bili nevredni. Ne oziraj se na tvoje gra-jalce: hodi naravnost naprej, sledeč svoji pameti in večni naravi — zakaj obe imata isti cilj! Vedno pa spoštuj to, kar je najpopolnejše v vesoljstvu! Je pa to Bitje, ki ima vse stvari v službi in vse oskrbuje, tudi tvoje življenje teče pod njegovim vodstvom!"
Tuko govori pater patriae, oče rimske države. Kaj mislite gospod urednik, ali ne bi bilo prav, da bi se tudi naši „narodni" očetje zapisali v svoj notes zgornje besede iz starega dnevnika? Morda in prav bi bilo. zakaj potem bomo imeli manj očetov domovine, kolikor jih bo pa ostalo bodo pa tudi oni dobili časten naslov: ..pater patriae". X. Y.
Nov vremenski
prerok
Vse metereološke postaje sirom celega sveta bodo gotovo postale ljubosumne na novega velikega vremenskega preroka, ki se je pojavil v Kranju. Stvar je namreč res zelo velikopotezna. Vse metereološke postaje dajejo svoja vremenska poročila navadno za dan ali dva naprej.
Samo mi kranjski meščani smo lahko tako srečni, da imamo v svoji sredi človeka — vremenskega preroka —- ki
ie ugotovil, da bomo imeli skozi 43 let rasna in topla poletja. Zelo bo toplo res taka poletja bomo imeli, da se bo še tujski promet mesta Kranja znatno povečal. Saj tudi ni čuda, ko bomo v enem letu 100 dni samo lepo, sončno in toplo vreme!
Res smo lahko ponosni, da imamo v svoji sredi takega preroka samo bojimo se, da se vsled prevelike vročine, ki bi mogla nastopiti, Sava ne posuši, s tem bi pa tudi veliki dohodki presahnili.
Preroku pa častitamo na tako pogumnih vremenskih napovedih, saj se jih morda še kak strokovnjak — mete-reolog ne bi upal podati.
Kdo je dal?
Tedenske novice
IZ UPRAVE.
Naše cenjene čitatelje opozarjamo na oglase v našem listu. Vsak naj se dobro zaveda, da je naša dolžnost podpreti tiste, ki podpirajo nas. Oglejte si vse oglase v tej številki in na-ročujte Miklavžu le v teh trgovinah, ki inse-rirajo v našem listu.
Ali ste že na naš zadnji opomin v Gorenjcu nakazali denar z.a naročnino.
Naše prijatelje prosimo, da prično nabirati pri trgovcih voščila za Božič in Novo leto!
KRANJ
Danes
v petek zvečer ob 8. uri priredi Kranjsko gospodarsko društvo v glavni dvorani   hotela   Stare pošte predavanje o sedanjem stanju trošarine in o kranjskih občinskih financah.
Ker vlada še vedno med meščanstvom v marsikaterem oziru nejasnost radi plačevanje trošarine, je v interesu vsakega mešč-ana, da se o temu vprašanju točno poduči.
Društvo   Gorenjski    rejec   malih   živali v
Kranju priredi svoj mesečni članski sestanek v nedeljo dne 1. XII. t. I. ob 9.30 uri dopoldan pri g. Anton Bohu, gostilna „Beksel" v Kranju. Z ozirom, da je zadeva zelo važna za vse člane in prijatelje malih živali, se naproša, da se udeležite tega  sestanka polnoštevilno.
Odbor.
Prosvetno Hruštvo igra! Dramatični odsek prosvetnega društva - ljudski oder uprizori v soboto dne 30. t. m. in v nedeljo dne 1. decembra v Ljudskem domu prisrčno igro v treh de-janjih „Roksi".  Igro je spisal  Barry Conners
poslovenil pa g. Ivan Cesar. Igro, ki je polna zdravega in prisrčnega humorja režira g. Tre-falt Franc, nastopijo pa priznane igralske moči. Pred sobotno predstavo bo tudi proslava narodnega zedinjenja. Ob tej priliki bo govor o narodnem zedinjenju. Opozarjamo na točen začetek predstave, za kar so nam dali igrajci častno besedo. Pridite točno, da presekamo z nelepo tradicijo „kranjske točnosti"'. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v ..Iliriji", da ne bo vsled navala pri blagajni oviran točen začetek predstave.
Društvo Gorenjski rejec malih živali sprejema naročila za nabavo pravih čistokrvnih Nunskih koz (švicarke). Vse interesente se vljudno naproša, da se prijavijo radi nabave koz kakor informacij pri tajništvu društva Kranj, Huje 13.
Odbor.
Državni praznik zedinjenja. V Kranju se vrši na praznik zedinjenja sv. maša ob pol enajstih dopoldne, po sv. maši je slovesna zahvalim pesem in nato molitve za kralja in državna himna.
Miklavžev večer. Prosvetno društvo v Krui iu bo priredilo v četrtek 5. dee. zvečer ob 5. uri v dvorani Ljudskega doma Miklavžev večer. Darovi za Miklavža se sprejemajo v četrtek popoldne v garderobi Ljudske^i doma. Tamkaj se bodo tudi dobile vstopnice.
Obrtništvo Kranja in okolice proslavi praznik zedinjenju združeno z obrtnim praznikom v nedeljo dne I. XII. oh 19, uri \ hotelu Jelen.
Kot slavnostni govornik ho nastopil g. Dr. Fran Šemrov, narodni poslanec. Ta praznik, s kuterim smo pred leti združili tudi  naš sta-
novski praznik, naj bo dokaz, da tudi rokodelstvo čuti z narodno celoto in vsemi ostalimi stanovi. Naš stan naj dokaže, kakor tudi njegovi prijatelji, da zna ceniti dneve, ki so nam prinesli svobodo. Zato pričakujemo obilne udeležbe. Po proslavi je prosta zabava pri kateri sodeluje prvovrstni orkester z izvajanjem koncertnih komadov.
Zavednost in dolžnost vabi vse stanovske tovariše in njega prijatelje, tudi iz okolice, da se v velikem številu te proslave udeleže. Tudi prijatelji iz Ljubljane, med njimi gg. Košak Ivan in Šimenc Ivan, se udeleže te proslave.
Obrtništvo.
Sv. Miklavž z vsem spremstvom iz nebes in pekla ter sv. Antonom se pripelje v. nedeljo 1. decembra 1935 ob 5 uri popoldne v Kranj, kjer si bo ogledal bogato okrašene izložbe trgovine Iv. Savnika.
Opozarjamo cenjene čitatelje na razpis službe hranilničniega tajnika pri Mestni hranilnici v Kranju. Razpis se nahaja na občinski deski.
Prošnja na mestno občino. Na našem rotovžu se nahaja pod močno mrežo velika deska, ki ji je glavni namen objavljanje razglasov mestne občine. Ker je mreža zelo debela, se le i težavo more prebrati vsebina oglasov in raznih drugih razpisov. Prosimo mestno občino, da naj dosledno svojemu stremljenju za modernejšim ustanovam, da tudi svoji deski moderno obliko in izdelavo, vsaj toliko, da se bodo razpisi mogli lahko prebrati. Mislimo, da nam bo občina v tem pogledu lahko ustregla, ker ta naprava ne bi bila v nasprotju z oziri varčnosti, ki so ji drugače toliko pri srcu.
Kljub veliki mrežni oviri, smo prebrali na občinski deski, da je mestna hranilnica v Kranju, razpisala službeno mesto hranilničnega tajnika. Ker je to zelo dobra služba, opozarjamo, interesente, naj se potrudijo, da pridejo
30.000- Din?
skoz težke mrežne ovire do bolj točnih podatkov.
Poslušali smo o tej zadevi komentare po kranjskih gostilnah in če so oni točni, je novi tajnik že izbran ter je razpis baje samo še formalnega značaja. Vendar to gotovo ne bo res, ker naša JNS večina, kakor je vsem znano oddaja take koristonosne službe z veliko objektivnostjo.
Da bo imel novi tajnik, menda že izbran, poleg predpisanih kvalifikacij, še druge nujno potrebne lastnosti, ni dvoma; gotovo bo krajno vdan in privržen svojim velikim pokroviteljem.
Iz stega vira smo v zadnjih dneh zvedeli o neki daritvi 30000 Din, vendar danes še nimamo točnih podatkov. Upamo da se bodo našli meščani, ki so o tej zadevi natančnejše poučeni in bodo radi pomirjenja javnosti o tem poročali.
Ravno tako smo z veliko težavo skozi o-mrežje ugotovili, da je tudi proračun za novo kranjsko kopališče, ki se gradi že skoro 4 leta, prišel na lepo jesensko meglo. Vendar se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes z istim malo obširneje pozabavati, prosimo pa, da se tudi občinska razglasna deska vsaj malo modernizira.
Zadnja občinska seja v Kranju nam je zopet enkrat dala točno sliko strogega izvajanja discipline v kranjske JNS klubu. Kot smo že v zadnji številki ..Gorenjca" poročali, je bilo v klubu naročeno kranj. odbornikom, da glasujejo proti priključitvi okol. vasi mestu Kranju. Tako se je tudi zgodilo. Vendar je bil občinski zastop pri tej seji točen, ter je po naročilu višje oblasti dal konkreten odgovor in se končno izjavil proti priključitvi. Seveda je bilo naro-
Kaj pravi gospo Ivanka k temu?
Prov res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zamože. Zakaj pa imamo tet-pen ti novo milo Zlatorog? Njegova obilna, gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje In perilo je zopet kakor novo, snežno belo in duhteče.
ovojERPENTINOVO MILO'
čeno odseku ..petorice", da preskrbi podatke, kateri sedaj primanjkujejo, šele potem se bo lahko ponovno sklepalo o tem vprašanju. Kako poslujejo odseki „petoric" nam je pa že znano.
Ker je predzadnja občinska seja vzbudila v javnosti precej pozornosti, je bila zato zadnja tudi od strani reporterjev in dopisnikov veliko bolj obiskana. Vendar do velikih senzacij ni prišlo. Malo več veselosti je prinesla izjava g. Jegliča, da bi se moral g. župan, „ki sedaj spada med najvernejše čitutelje" ..Gorenjca" gotovo ozirati tudi na njegov članek o soodgovornosti. Seveda je g. župan odklonil vsako polemiko po tem vprašanju.
Javnost zelo zanima in ona skoro opravičeno poizveduje kdaj bo končno rešeno vprašanje o Velikem Kranju.
Fantovski odsek Prosvetnega društva v Kranju je začel delovati in se je že kar močno razgibal. V pondeljek so se začele vaje v lahki atletiki in smučarska gimnastika, ki danes res vleče mlado in staro. Zanimanja je veliko med kranjskimi in okoliškimi fanti. Sestanki se vrše vsako drugo sredo ob 8 uri zvečer, sledeči bo v sredo 4. XII., a smučarska gimnastika in lahka atletika vsak pondeljek ob 8 uri zvečer v Ljudskem domu. Vabljeni so vsi fantje, ki imajo veselje in voljo za res vzgojna predavanja, lepe izlete in zdrav šport.
STRA2IŠCE
Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v prostorih Šmartinskega doma 1. decembra t. 1. od 8. ure zjutraj dalje prosvetni tečaj-predavanja, o raznih panogah in sicer: o socialnem delavskem vprašanju, kmetsko.delavskem vprašanju, o komunizmu in drugo.
Predavatelji pridejo iz Ljubljane odi Prosvetne zveze. Tečaj je namenjen za pouk vseh stanov obojnega spola, zato vsi vljudno vabljeni. Vstop je prost in je vsak dobrodošel.
PREDOSLJE
Ponovitev drame ..Konec poti" je jako dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana skoro polna gledavcev, ki so vsi bili zadovoljni z izvajanji igralcev.
Kdo je dobil?
Gradbena dela. Ze 14 dni je odkar so zastavili lopate in krampe in začeli kopati vodovod od Britofa skozi Predoslje na Brdo. Kakor znano je grad „Brdo" dobil novega lastnika v osebi Njeg. Visočanstva Kneza Namestnika Pavla. Zaenkrat bo voda samo do gradu; druge vasi: Orehovi je, Predoslje, Suha in Ko-krica pa jo dobijo menda že v začetku prihodnjega leta. Tudi banovinska cesta Britof-Predoslje-Kokrica-Kranj se bo razširila, isto tako tudi most črez Kokro v Britofu. Tudi o-kcli gradu bo veliko dela, kar nas zelo veseli, saj bo pri tem dobilo zaslužka veliko brezposelnih.
5,Ohcet" brez ženina in neveste so imeli menda v nedeljo na Suhi. Godec je seveda tudi bil.  Res  svojevrstna suška posebnost.
TR2IC
Prav lepo je uspela akademija Krekovega večera na zud. predadventno nedeljo. Nekako vse delo se nam je prikazalo na odru, katero je bilo započeto z dr. Krekovim duhom, „Po sadovih jih boste spoznali". Na to moremo reči: Duh in delo tega velikega moža je rodil čuda med Slovenci. Naša prosveta, kultura, stanovske in gospodarske organizacije, vse je zacvetelo. Sadove tega dela smo videli ob tej priliki tudi v Tržiču. Zdelo se nam je, da so po-
wxmmma
Koristna, lepa in cenena darila asa Miklavža kupite v prodajalni Soko obleke Kranj, Prešernova (poleg lekarne Šavnik)
►GORENJEC
= Štev. 48
ljudsko igro s petjem v 7. dej. ..Zagorski zvonovi".
Vabljeni ste vsi! Videli boste, da tudi Lužam nekaj zmorejo.
HRASTJE
V nedeljo 1. decembra ob 3 uri popoldne bo gasilska četa Breg uprizorila lepo narodno igro s petjem ..Črna žena". Ker je igra znana že iz povesti istega naslova, ki je izhajala v Domoljubu, bo gotovo privabila mnogo gledalcev, posebno še, ker nam igralci obetajo res lepo in  vzorno prireditev. Z
PODBREZJE
Kljub slabemu vreme** se je nabrala pre teklo nedeljo polna dvorana ljudstva, da po gleda igro ..Župnik iz cvetočega vinograda", katero je uprizorilo naše SI. kat. izobraževalno društvo. Ker je še vedno veliko zanimanje za to igro, smo sklenili, da igro v nedeljo 1. dec. ob 3. uri pop. ponovimo. Upamo, da bo občinstvo zopet tako vsestransko zadovoljno kakor je bilo v nedeljo.
PREDDVOR
Za revne šolske otroke in dijake se je nabralo potom Katoliške akcije nad 800 Din in nekaj v živilih kakor krompirja, fižola, itd. Bog plačaj vsem!
Smrt. Umrla je v Tupaličah posestnica Marija Stružnik v 63. letu starosti, v Novi vasi pa je umrla bivša posestnica Mina Lombar, stara 69. let. V ljubljanski bolnici pa je preminul že nad 80 let stari Janez Roblek. p. d. Petelin iz Preddvora. N. v m. p.
NAKLO
Jugoslovensko ,.Jutro" in slavni Marušič-Puc-ljev MKmetski list" sta prinesla zanimive član-čiče o avtomobilski nesreči pri Zabreznici in o ..Gorenjcevem" dopisniku.
No, „tn zavbrni" si ne bomo storili popolnoma nič iz tega, ker vemo, da je vse samo pobožna želja ..nezavbrnih". da bi bilo tako. kot si oni predstavljajo. Oni gospodje in gospodične pri nas sevedu nimajo prilike, da bi hodili na ponočne izlete kar z avtomobilom. Da bi jih videli, kako merijo potem cesto in še jarke povrhu. Kako preveč „alkoholizirano" osebo pa morajo kar na lastnih rokah prenašati. V kratkem bo ..Gorenjec" postal za nekatere še bolj zanimiv, ker bo pričel priobče-vati dolg originalen pustolovski roman. Če povemo v naprej, da se godi glavno dejanje v Rakovei, Bistrici in Zcjah — smo prepričani, da boste segli z veseljem po njem. O kakem avtomobilu ne bo govora, ker takrat ga še ni bilo. Naklanci očaki JNS namigujejo, kot so že par let semkaj vajeni, na oblastvo češ, pri-mite jih — tu ni vse v redu. Naj le vihajo nos in še ušesa po vrhu — iz te ovaduške moke ne bo kruha, ker je bil ves tozadevni kvas na kresni večer zaplenjen. Avto ima gasilno društvo v najemu, saj je vendar označeno kot lastnik v avtomobilskem registru. Gdč. Jošt-ova — posestnika hčer v Naklem je dala avtomobil v najem zato, ker ga ni smela hraniti kar v skednju. V Kranju pa je bila previsoka shranarina. Tudi tukse so bile zanjo preob-čutne. Vsi Naklanci pa vemo, da so bratje Jošti že ponovno ponujali avto v nakup društvu in ga priporočali posameznim članom, naj ga preizkusijo. Nadalje je že 26. okt. vedel poveljnik gas. društva g. Gubrič Janez, da bo šel avto na preizkušnjo vožnjo pod vodstvom šoferja,   popolnoma   upravičenega   za   to. Da
..Gorenjec" ni pisal, je temu vzrok, da ne mara delati konkurence „nezovrbnim", ki so itak celo zadevo v 12 urah razbobnali po Gorenjskem.
Razumemo veselje tiste peščice ljudi, radi odhoda g. kaplana, ki ga javno kažejo v „Kmet-skem listu". Najbrže jim je hudo, da je odšel brez da bi jim plačal ves njihov trud, ki so ga imeli baš z njim! Seveda sedaj je druga reč. Cesta proti Kranju je posuta s ..klerikalci" in po teh se pa ne da več hoditi.
Glede neopravičljive prisvojitve avtomobila pa povemo samo to, da naj ?jKmetski list" in njegov cenjeni dopisnik pripravita cca 10.000 dinarjev. Kar bojimo se, da bo kedo ob doto, posebno še, ako povemo tisto o prisvojenih krtačah, kupljenem kablu, cementu in še kaj. Upamo, da bo to precej krepka ..oslarija", ne za „Gorenjca", ampak za „Kmetski list". To bo dopisniku istega res lep dar za Miklavža, posebno še prav dobrodošel radi izgube koncesije . . .
ŠMARTIN PRI KRANJU
Ob slovesu iz Smartinske župnije mi je poklonil pev. zbor lepo darilo, ki je velike vrednosti. Darilo priča o veliki udanosti pevcev do svojega pevovodje. Zahvaljujem se tem potom vsem pevcem na tem lepem daru. Poslavljam se tudi od vseh župljanov, s katerimi sem dolgo let živel v lepem soglasju. Upam, da sem s svojim delom vse zadovoljil. Težko se poslavljam od Prosvetnega društva, ki mi je bil v teh letih toliko pri srcu. Prepričan sem, da se od vsega članstva poslavljam kot dober prijatelj. Vse Bog živi!  Kovačič Franc, organist.
CERKLJE
Predavanje. V nedeljo 1. dec. na praznik zedinjenja priredi tuk. Kat. prosv. društvo v svojem domu versko-poučno predavanje o II. evh. kongresu v Ljubljani. Predaval bo tajnik Prosv. zveze g. Viko Zore. Da se kar mogoče vsakemu omogoči dostop k predavanju, bo prvo predavanje ob 14 uri predvsem za otroke, drugo ob 15.45 uri po roženvenski pobožnosti pa za odrasle. Da si osvežimo spomin na prelepe evharistične slovesnosti, ki smo jih v juniju doživeli v Ljubljani, se bomo vsi z veseljem udeležili zanimivega predavanja. Razume se, da poleg domačih faranov vljudno vabimo tudi sosednje farane zlasti Velosovce.
Smrt. V petek 22. nov. je umrla v Ljubljanski splošni bolnišnici gdčna Jakelj Minka. sestra upokojenega župnika iz Lahovč. Pokojna je dalj časa bolehala na sladkorni bolezni. V bolnezi je mnogo trpela zlasti zadnji teden, ko se je morala podvreči težki operaciji — amputaciji noge. Naj počiva v miru! G. župniku kakor tudi žalujočim svojcem izrekamo globoko sožalje.
SV. JOŠT
Vesela družba. Da je prijazna vas Zabukov-je res vesela vas. je splošno znano že od nekdaj; ali sedaj pa to veseljačenje že gre preko mere. V nedeljskih večerih hrešči harmonika in hrupni ples se vrši dolgo v noč. Vse to veselje že ni več podobno človeškemu ampak že se približuje bolj živalskemu rjovenju.
Nekateri veseljaki so se celo spravili nad lepake prosvetnega društva, jih trgali ter ometavali z blatom. Res čudno, da se dobe na svetu še ljudje, katere že sam lepak za kulturno prireditev toliko bode v oči. Seveda, če bi bilo to neko vabilo za ples ali pa kaj podobnega, bi  si  ga gotovo ohranili.
Želeli bi, da oblast energično poseže med te naše veseljake, ter njihovo čudno veseljačenje malo prikrajša. V spominu so nam časi, ko so naši JNS gospodje za nedolžno narodno pesem, zapeto pred godovnim dnem, pevcem pripravili velike sitnosti, češ da so peli izzivalne pesmi. Da, še celo kaznovani so bili nekateri. Upamo, da bo strogi zakon sedaj ravno tako posegel vmes in napravil red.
Moške gatoše
038
vse velikosti par samo
Boljše vrste D 68.-Trelon       D 88.-
Damsfce sneške
svetovne znamke Wudeta in Trelon
75.- «5,- 120.-ivan Savnik - Kranj
Prosveta
Živ pokopan
Vojna drama v petih dejanjih „Ziv pokopan" se dobi pri založniku Tonetu Kušar-ju, Reteče 20. p. Skofja Loka.
Dejanje se godi v času svetovne vojne in nam kaže bedo in stisko, ki je vladala po naših vaseh tiste dni, na drugi strani pu gorje in in trpljenje naših mož in fantov, ko so krvaveli na bojnih poljanah. Posebno globoko bo segala v dušo vsakega Kalvarija trpljenja kranjskega Janeza, ki se vrača iz vojne ob roki zveste sorodne duše, kot živi mrtvec. Igra je globoko resna, med trpljenjem in žalostjo se pa vrste veseli dovtipi in petje fantov-voja-kov. Ker je obenem tudi zgodovinski fundament iz najstrašnejše dobe našega naroda, zato bo ta igra ohranila večen spomin vsem, ki so za domovino trpeli in umirali. Odrom je prav toplo priporočamo!
Vsem fantovskim in dekliškim Mar. družbam
Naša zadnja novost je dijaški kongregacij-ski koledarček. Izdal ga je konzorcij glasila „Naša zvezda" in je namenjen študentu in a-kademiku Za smešno nizko ceno ga dobiš povsod. Samo šest dinarjev stane, pa je v lepo platno vezan, barve imaš po volji na izbiro, zlat napis in pa izredno praktično žepno obliko ima. Študent, ta koledarček je čisto tvoj in če si količkaj ponosen na svoj stan in še na svojo kongregacijo in če hočeš samemu sebi dobro ga naroči! Naklada je majhna, požuri se, da ne zamudiš! Spremljevalec ti bo na poti skozi celo liturgično leto s svojimi lepimi mislimi, ki so nanizane po dnevih, za vsak mesec posebej! Članki te bodo informirali, kakšno je in kakšno mora biti življenje med numi štu.
Stran 4 "
samezne skupine kar tekmovale. Vse se je uveljavilo ta večer na odru. Preprost delavec in inteligent; pevci so dovršeno zapeli 5 pomembnih pesmi; godba je igrala; zborne deklama-cije, govori in uprizoritev odlomka iz igre „Boštjan iz predmestja". Vse je preveval res Krekov krščanski socialni in pa slovensko-nu-rodni duh. Tako smo se oddolžili nešemu velikemu voditelju delavstva in malega človeka sploh.
V nedeljo 1. decembra ob 8. uri zvečer se vprizori v „Našeui domu" Finžgarjeva „Naša kri". Obenem bo tudi proslava državnega praznika zedinjenja.
Cerkvena proslava t. decembra se pa vrši ob 10. uri s sv. mašo v cekvi. katere se udeležijo vsi uradi in šole.
Za pondeljek 2. dec. se nam obeta ob 8. uri /večer zanimivo predavanje o londonskem zoološkem vrtu.
Poročili so se: Rbnikar Rudolf, pleskarski pomočnik, odličen igralec na našem odru z Sterle Angelo, predilniško delavko. Poroka je bila v soboto 23. t. m.
Isti dan se je poročil tudi Kavar Jožef, čevljarski pomočnik z Mali Ano, predilniško delavko, stanujoča pri Sv. Ani.
V nedeljo pa se je poročil Majeršič Jakob, čevljarski pomočnik in posestnik, nekdanji orlovski zastavonoša s Šilur Jožefo, od Sv. Neže. Vseiu novoporočencerm fiskreno častitam« in želimo obilo blagoslova.
ŠENČUR
V nedeljo t dec. t. 1. na nar. praznik zedinjenju naše države, uprizore gasilci iz Luž v Ljudskem domu  v Šenčurju ob   3.   uri popoldne
Drsalke-smuči-sanke
,J\>lar''R|fl|jT -^^^^^ Polar"
drsalke M>" d rs a Ike
otroške drsalke samo D 48.- 80— damske drsalke D 125.-
moške drsalke   D 148.- 178,- 888.-
Smuči za otroke D 38,- — 80.-Veiika izbira palic, stremen i. t. d-
Sanke  D  88.-    88.-    118.- 138.-
Ivan Savnik -j Kranj
Kdor si nabavi drsalke pri nas Ima prost vstop na drsališče
Starološki kaplan Janez Veider.
Naši kulturni spomeniki
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve.
Če pogledamo sedanji zvonik, vidimo, da se je jurko res držal pogodbe. Jasno se vidi. da je bil zvonik dozidan najprej tako visoko, kot so stene prezbiterija, h kateremu je prislonjen.
V notranjosti ima ta zvonikov prostor res dva obokana prostoru, spodaj za zakristijo, zgoraj pa za shrambo. Kje pa so torej viseli zvonovi v tem nizkem zvoniku? Brez dvoma je bila na zid pove/njena lesena kupola s streho, in v njej so viseli zvonovi. Jurko je ta del zvonika skupno s prezbiterijem delal od I. 1">2l do 1523. Razlikuje se ta del od drugega zvonika tudi v tem, ker ni razdeljen na zunaj ^ nadstropja po kamenitih pasovih, kot jih ima pozneje povišan zvonik. Čez 30 let so namreč lesen nastavek nadomestili s poviškom zvonika v dvoje nadstropij. V vrhnjem nadstropju so vstavili lepe dvojnate polkrožne line, ki so predeljene med seboj po ličnih, gotsko obrezanih kamenitih stebričkih, kojih eden na vzhodni strani nosi letnico postanka: 1551. Te krušne line so se nam ohranile do danes, čeprav sedaj tudi tu nI več zvonov, ki visijo sedaj še dvu nadstropja više. L. 1666. so namreč  zvonik  spet povišali  za dvoje nadstropij.
V zudnje nadstropje so vzidali nove tridelne polkrožne line, ki nosijo na vrhu omenjeno letnico. Takrat je dobil zvonik sedanjo slikovito čebuljasto streho, ki je bilu do povojne škodljasta, sedaj je pa pločevinasta. — Pri opisovanju poviSevanja zvonika, so posegli že nekoliko naprej. Vrnimo se torej nazaj k Jur-
kovi pogodbi. Naročeno mu je bilo, naj bo obok nad svetiščem mrčan. Kamen zanj naj mojster lomi v Moravčah na svoje stroške in naj ga tam obdela. Izdolbe naj v glavni sklep-nik grb freisinškegu škofu, pa tudi druge sklepnike (Rosen) naj lepo izdela, da ga ljudje ne bodo zmerjali. Kamenje se iz Moravč na cerkvene stroške zvozi v Crngrob. Za zidavo svetišča in zvonika je Jurko prejel 700 ogrskih goldinarjev, pač revna vsota za tako veliko delo. Če pogledamo prezbiterij, vidimo, da se je tudi tu, kot pri zvoniku, mojster držal pogodbe precej natančno. Tako je Jurko podrl prejšnje tri ppside in mesto njih zgradil sedanji veličastni prezbiterij in ga združil z o-hranjeno trodelno ladjo. Prezbiterij je stav-binska umetnost sama zase. Tudi prezbiterij je trodelen in je zelo sličen drugim našim poznogotskim cerkvam, zlasti šentjakobski v Skofji Loki, cerkvi v Kranju in podobnim. Je pravzaprav cerkev sama zase, kakor je tudi ladja cerkev suma zase. Pa vendar se med seboj sijujno ujemata. Ladja je nizka, masivna i ii temna, prezbiterij kot glavni kraj bogoslužja pa visok, vitek v svojih stebrih in svetel po svojih visokih oknih. Prav ta svetlobni kontrast daje crngrobski cerkvi poseben mik in posebno lepoto v svetlobni igri. Prezbiterij je obrnjen proti severovzhodu. Visok je 10.10 m, dolg 18.30 m, širok 12.62 m. Sest pri tleh okroglih, višje pa Hmerokotnih vitkih stebrov deli preziterij na tri enake dele. Tem stebrom odgovarjajo pri stenah prislonjeni polstebri. Po pogodbi so stebri iz rezanega moravškegu kumnu. Zul du jih je Kramur sredi preteklega stoletja dal ometuti in pobeliti. Nekaj posebnega so kapiteli teh stebrov. Dva pred oltar-
jem imata poleg rastlinskih še figuralne okraske.
Desni kapiiel ob oltarju je razdeljen v dva pasova. Spodnji ima vrsto akantovih listov, zgornji pa cel krog zaporedno se vrstečih živalskih figur; bel in rjav lev, pol bel in pol rjav lev, bel lev. Na kapitelu levega stebra pri tolarju mamo spodaj spet vrsto akantovih listov, nad njimi pu se vrste Lambergov grb tekača, ptica, polje, dva levu, orel. Kapiteli vseh ostalih stebrov so samo listno okrašeni. Vsi so poslikani 1644. kot strop v prezbiteriju. Med stebri se boči bogato poznogotsko zvezdnato omrežje reber in sklepnikov. Mojster Jurko je izdolbe] res lepo sklepnike, da ga ljudem res ni bilo trebn zmerjati, kot ga je svarila omenjena siuvbinska pogodba. Nad velikim oltur-jem je vstavil sklepnik Matere božje z Detetom, nato se v srednjem polju svoda vrsti zanimiv grb freisinškega škofa Filipa, ki ga je moral Jurko po pogodbi semkaj postaviti in ki priča, da je Filip k delu pač mnogo pripomogel. Kot vsak grb freisinških škofov ima tudi Filipov v dveh poljih po enegu zamorčka, v drugih dveh poljih pu je imel vsnk škof svoj posebni znak. Filip ima, kot vidimo nu sklep-niku, v enem polju levu, v drugem rombe. Filipovemu grbu sledi grb Lnmbergov, ki je bil gotovo tudi dobrotnik cerkve. Njegov grb predstavlja tekača, ki smo ga videli že na kapitelu. Nuto sledi sklepnik sv. Peter s ključi, rozeta v podobi križa iz stiliziranih listov in nazadnje dvogluvi nvstrijski orel. Ostali sklep-niki so ro/.eite.
Poglejmo južni oddelek stropa. Nu prvem sklepniku od slavoloka je grb tukratnegu škofovega oskrbnika Raspa, ki je pogodbo z Jur-
kom prvi podpisal. Grb predstavlja dve kvišku moleči roki, nato sledi na praznem polju slikana letnica 1644. kot leto poslikanja svoda. Nato vidimo sv. Jurija na konju z zmajem, potem sv. Martina na konju, ko reže pla?"-siromaku in tik nad zaključkom prezbiterija je sv. Barbara s stolpom. Poleg teh so še na praznem ščitku slikane črke: AR-AH-V in na drugem AH-VVII.
V severnem oddelku stropa so ob struneh rozete, po sredi pa, od oltarja šteto, sv. Barbara, sv. Hijeronim, sv. Andrej s križem in enoglavi kranjski orel. Nekuj posebnega je slavolok, ki je ves viden le v presbiteriju, v ladij i ga zakriva nizka ladja sama. Tudi simetrično ni prislonjen k ludiji temveč je močno pomaknjen nu strun. Zuto nudi pogled iz prezbiterija proti ladji slikovito podobo: odprtino v srednjo ladjo vidimo celo, v južno le polovico, v severno samo tretjino.
Ves slavolok je iz rumenkastega rezanega kamna. Njegovu obkrnjna pilastra sta spodaj pravokotna, v višini enega metru pa stu vogala porezana, nato sledi imitacija stebrička, ki mu je na vsaki strani vrezan krog, nad stolpičem polstožec, ki se končuje s križno rožo. Nato dobi polslop mogočen kupitel iz masivnih akantovih listov.
Ob zuključk u srednje ladje stoji pod sedanjo prižnico odbit steber, ostanek nekdanje kamen ita gotske prižniee. Omeniti je še nn notranji strani slavoloku konzole v obliki spake-dranih človeških obrazov, ki Iso zelo sl;ični onim v lopi na pročelju cerkve. Prvi polsteber ob severni vzdolžnici prezbiterija je presekan, ker je vmes postavljena konzolu in nad njo lep gotski baldahin, pod katerim stoji poznejši leseni kip sv. Janeza Nepomuka.
Štev. 43
• GORENJEC
Stran 5
denti, akademiki: društveno in kulturno; vse aktualnosti, gospodarsko-sociuini program, globoka religiozna osnova, udarnost in neomajna zvestoba Cerkvi in domovini. Tudi za tvoje šolske skrbi je poskrbljeno. Vse matematične formule, cele vrste nepravilnih francoskih in krepkih nemških glagolov in še popolnoma nova poštna tarifa in za nameček imaš na koncu cel kup praznega papirja, na katerega boš lahko marsikaj lepega in zanimivega napisal in o-hranil pozabljenju.
Kongreganist in kongreganistin ja! Koledarček vam hoče samo dobro in zato naj ne bo nikogar med vami, ki ga ne bi imel. Svoji k svojim, ti tudi! če je delavec ponosen na svoj koledarček, kaj šele kongreganist! Torej tvoj sklep: enkrat ali dvakrat se , premagani, ne pojdem v kino, par cigaret manj na dan, to in ono ugodnost izpustim in vademécum bo moj. Jaz sem tako storil! Pojdi in stori tudi ti tako! Ne bo ti žal.
Gospodarstvo
Računske takse. V zadnji številki je v tem predmetu zagospodoval tiskarski škrat, ki je napravil zmedo, vredno korekture, ki naj glasi:
Trgovec ki proda blago trgovcu se ne sme posluževuOj mesto računov nabavnih knjižic. Za vsako odprodano blago mora izstaviti račun, sicer zapade za primer ugotovitve kazni, ki je petdesetkratna za vsako dobavo-prodajo.
Trgovec, ki prodaja blago potrošnjiku (kon-zumentu) pa sme mesto računov uporabljati nabavno knjižico, ki pa mora biti kolekovana 7. 5.— Din. Ta taksa je letna. Če se po preteku leta ne plača iznova, je kaznjiv trgovec.
LICITACIJA.
Srezki cestni odbor v Kranju razpisuje za dne 9. decembra 1935 licitacijo ob 9. uri dopoldne v pisarni srezkega cestnega odbora za dobavo gramoza na progi banovinske ceste II. reda št. 113 Naklo—Kokricu—Šenčur od km 0.0 mimo Laknerja do Jezerske ceste v množini cca 600 kub. metrov. Istočasno se vrši licitacija porfirnega gramoza za isto progo, in za progo Kranj—Kokrica do Laknerja v množini 300 kub. metrov
M\m je ostal tudi pri m.
ker dobro ve, da so naši proizvodi res med najboljšimi.
Naše delo je delo domačih čevljarjev.
Najlepše darilo je dobra obutev.
Franc Strniša,
Kranj, Prešernova ul.
Izjava.
Podpisani Podlesnik Janez, Rateče št. 31. izjavljam, da so neresnične govorice, ki sem jih izrekel napram Loč-niškarju Ilinkotu, vojaškemu referentu v Kraiiju, da je bil od moje strani podkupljen in prejel 1500 Din. se vozil z menoj na moj račun in prejemal od mene jedačo in pijačo, ter da so sploh vsi uradniki sreskega načelstva v Kranju podkupljeni. Zahvaljujem se da je odstopil od kazenskega pregona.
Kranj, dne 29. novembra 1935.
Podlesnik Janez.
m H L I O G L H S I
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Fotograf Rovšek
izvršuje poročne slike s 25°/0 popustom. Pride tudi na dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.— Kranj, Cojzova 4 (pri pokopolišču).
Otomane, divane. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jenko Alojzij
dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca)
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Trgovino z mešanim blagom in pekarijo oddam takoj v najem. Naslov: Rezar, Gorice 11 p. Golnik.
Športniki pozor! Smuči in sanke kupite najbolj pri Dolenc Jože-tu, Stražišče (poleg Gasilnega doma). Tudi Miklavž kupuje samo pri nas.
Slike za. legitimacije, 4 komade samo Dii 25.-pri fotografu Jug, Kranj. (Sedaj nasproti trgovine Savnik.)
Zgubil se je pes volčjak, siv. sliši na ime ..Rexi", kdor bi ga našel naj se javi v naši upruvi proti nagradi.,
Zimsko suknjo, dežni plušč, salonsko suknjo,, dva smokinga, črno in sivo obleko, kožuh prodam. Kranj, Tvrševa ulicu 16.
Ukradena je bila pocinkana pločevina 2 m X 1 m (10 tabel). Izsleditelj dobi dobro nagrado. Naslov V upravi.
Za Miklavža, Božič in Novo leto
se odprodajajo v trgovini    JADRAN" vsi čevlji po lastni ceni, vsled opustitve trgovine. — Primerna in koristna darila. — Izkoristite ugodno priliko.
Se priporoča trg. „JADRAN" Kranj, Jesenice
Svoji k svojim!
Celi Gorenjski vljudno naznanjamo, da traja velika odprodaja za moške suknje in obleke, za dam-ske plašče in obleke, ter vsega zimskega blaga po tovarniških cenah nepreklicno do 31 decem.
Kdor hoče biti dobro in poceni oblečen za zimo naj pride v našo trgovino. - Priporoča se najcenejša trgovina na Gorenjskem
Logar & Kalan
manufakturna trgovina — naslednik
Srečko Vidmar — Kranj
flailepše darilo za Ifliklaola
je dober radioaparat kakor:
Telefunken Radione M-inerva Ingelen
His Master's Voice
Vse aparate oddajam tudi na več mesečne obroke. Oglejte si bogato zalogo pri
D. Schilling, Kranj Jahačev prelaz 2
Pralnica,   svetfoiikalnica,   kemična čistilnica in barvanje oblek
F. Potočnik, Kranj
Vljudno naznanjam, da sem preselila svojo obrt iz Jenkove ulice št. 4 (Rožna ulica št, 90.) na Bleiweisovo c. 29.
(na Podrtini v Prevčevi hiši, poleg salona g. Vajta) Priporočam se Vam za nadaljno cenj. naklonjenost z zagotovilom, da bodem izvrševala naročila točno in po najnižjih
cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Mara Potočnik
j|   Posebno prikladni darovi za
iklavža
Stran 6
Sv. Miklavž naroča smučarske drese za pridne fantiče in deklice
Jazbecu
p r i
Istotam na zalogi površniki, suknje, vsakovrstne obleke, blago za s obleke, klobuki in vse potrebno, da se poceni oblečele.
Priporoča se
A.   JAZBEC   V KRANJU
največja trgovina z ugotovljenimi oblekami na Gorenjskem
Naši Mladini za Miklavža
in Božič Turkovc knjige!
Najlepše darilo za otroke in mladino so pripovedne in poučne knjige po znatno znižani ceni v 5. različnih zbirkah i. s.:
1. zbirka:   3 knjige samo .   .   12 Din
2. „ 5 knjig „ j . . 17 „ % £»»       5 knjig      „    .   .  22 „
4. „      10 knjig      „    .   .  29 „
5. „       3 obš. knjige, samo  24 „ Izbrane povesti! — Zahtevajte seznam! Izrabite ugodno priliko in naročite takoj! Poštnina izven Ljubi jane 5Din za zbirko.
KNJIGARNA ANT. TURK NASL.
LJUBLJANA, Tvrševa (preje Dunajska) cesta 5.
GORENJEC
IH —
Štev. 48
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11.
T(unou
Tryč
nudi asa jesen
Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks ševrete
usnje za moderno damsko konfekcijo
(pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd.
i 11_I_11_LI 11
Kdor oglašuje ta napreduje!
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
najcenejSe In dolgotrajno darilo !
Prodajalna: Kranj,
Glavni trtf 182
Za uredništvo in izdajatelja adgovarja Kari Eržen v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva t Kranja, predstavnik Franca Uheraik'.