Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 30. septembra 1937 Štev. 222. Leto XI. (XVM.) MARIBORSKI 1 "" VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. ‘2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenikn / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA „Prijateljski" ultimat Italiji iz Londona Anglija prizna Francu pravo vojskujoče se sile, Italija naj takoj odpokliče laške prostovoljce LONDON, 30. septembra. Kakor poročajo današnji jutranji 'listi, je angleška vlada včeraj dopoldne in popoldne po dolgotrajnih posvetovanjih definitivno sklenila sestavo besedila note, ki se odpošlje italijanski vladi kot nekakšen ultimat v prijateljskem smislu besede. Nota izhaja iz stališča, da je mogoče uspešno rešiti španski problem le tako, če se ta problem rešuje skupno z ostalimi nerešenimi sredozemskimi problemi. Nota vsebuje sledeče zahteve: 1. Prepoved odpošiljanja novih prostovoljcev in vojnega materiala v Španijo. 2. Jamstvo, da ne bo Italija po končani španski državljanski vojni anektirala balearskega otočja ali ga pa utrdila. 3. Jamstvo, da bodo po španski državljanski vojni vsi Italijani zapustili Španijo. 4. Takojšnji odpoklic vseh inozemskih prostovoljcev brez tuje intervencije. Nota bo ustregla italijanski zahtevi po priznanju pravice vojskujoče se sile obema španskima frontama, vendar pod pogojem, da odredi Mussolini takoj odpoklic laških prostovoljcev. fHmsaUm §,umšii tiitk^a v Itaiiia Brazilska kava Naš čas je prinesel marsikatero posebnost, svojevrstnost. Marsikaj je danes modernega, česar bi si v predvojni dobi skoro ne mogli misliti'. Ti modernizmi se Porajajo na vseh raznolikih poljih Človeškega snovanja ir* življenja: v kulturi m civilizaciji, v modi, tudi v politiki. Kaj je danes v politiki sodobno, moderno? Doživeli smo, da postajajo vojne nekaj modernega. Vojskujejo se v Španiji in Kitajski, Spregovorila je Italija, spregovorila je Japonska. Znani lord Rothermere sprašuje: kedaj bo spregovorila Nemčija? In vendar je ponekod še mnogo prepričanja, da se struktura evropskih držav ne more omajati. Mednarodni bogataši menijo, da ne morejo ničesar izsušiti, brez skrbi, da bi njihovo blagostanje utegnilo nekega dne prenehati. Ko % lord Rothermere peča s takšnimi Problemi, se mu nehote usiljuje spomin ua dobo, ko niso imeli mogočniki Bizanta v času, ko so naval je vali Turki na starodavni Bizant, drugih skrbi, kakor da so se pečali s teološkimi razmotri vanji o tem, kakšnemu rodu pripadajo angeli. Nehote pa se ob tem posvežuje slika naše dobe: Govorimo o miru in mislimo na vojno. Malo manjka, da ne razpravljamo ^ angelskem rodu. V tej razburkani dobi skoro ni časa, da hi človek motril življenje in dogajanja po drugih celinah. Koliko jih je na primer, ki ne vedo ničesar o mnoštvenem uničevanju kave v Braziliji. Tudi to posebnost nam je servirala naša doba. Statistika pravi, da so v Braziliji do danes ■uničili okoli 45 milijonov vreč kave, jo zažgali ali pa potopili v morje, samo da so šle cene kavi kvišku. V 55 letih je btna produkcija kave v Braziliji narasla od 5 milijonov vreč na 35 milijonov vreč. ^ain Evropejcem, ki nemo strmimo ob vsem tem, zvenijo te reči kakor pravljica iz »Tisoč in ena noč«. Skoro ne mo-remo doumeti, da se to uničevanje milijonskih vrednosti vrši z vednostjo in odobrenjem brazilskih merodajnih čini-teljev ter odgovornih osebnosti. Toda v zadnjem času se čujejo v Braziliji drugi glasovi. Prodira spoznanje o tein, kako je mogoče dopustiti, da sledi 45 milijonom uničenih kavnih vreč še nadaljnjih 18 milijonov, ki naj se odtegnejo tržišču s popolnim uničenjem bodisi s potepom v morske globine ali pa z uporabo Pri kurjavi brazilskih železnic, če upoštevamo še teh 18 milijonov vreč, potem Prihajamo do ogromne vsote 40 milijonov funtov šterlingov, ki jih predstavlja škoda pri uničevanju tega dragocenega predmeta. Reakcija torej ni mogla izostati. Novo vodstvo brazilskega urada za kavo je namreč sklenilo, da se pripusti za izvoz samo 30% letine. 40% letine bo Prevzel nacionalni urad za kavo. Tako ko izkazala raloga brazilske kave 30. julija 1938 še samo 3 milijone vreč. Zažigati in potapljati ne bo treba več.. Razen tega pa obstoja tudi načrt, da Sc mesto dosedanjega zažiganja teh ogromnih zalog kavo prične z uničevanem prekoštevilne kavne rasti. Ne gre Pri tem samo za uničevanje, ampak je treba v takšnem ukrepu zreti prvi korak Za vpostavitev pravilnega kavnega gozdarstva. V imislu teh načrtov bo mogoče iztrebiti ter odstraniti veliko sramoto, ki jo je doživljal svet v zadnjih e.tili, ko so milijonske vrednosti kav-? >!'e uničene in pokončane izključno v nturesu poedince^, ki so imeli od tega voj hasek. Ves ostali svet pa je osuplo . 11 a tc stvari, ki bodo sedaj ali vsaj Ijf^zneic prihodnje leto odstranjene ter vidirane. Sramota in škandal z brazil- BBRL1N, .30. septembra. V tukajšnjih službenih krogih in v krogih, ki so blizu italijanskemu poslaništvu, se potrjuje verzija, v smislu katere je Mussolini povabil Hitlerja v Italijo. Datum Hitlerjevega go- SEV1LLA, 30. septembra. Havas poroča: General Oueipo de Liano je, govoreč o raznih trditvah republikanske vlade, da se pri frankovcih nahajajo nemški ter italijanski oddelki, dejal: ^Dejstvo je, da imamo tehnike in letalce, ki so Neme:, vendar pa imamo mnogo manj, kakor imajo republikanci ruskih ter francoskih BUKAREŠTA, 30. septembra. V službenem komunikeju ob zaključku četrte konference bančnih guvernerjev držav Male antante se ugotavlja, da so banke navedenih treh držav prišle do prepr,-čanja, da predstavlja zrahljanje ovir v mednarodni izmenjavi blaga in gibanja kapitala najboliše sredstvo, da se kriza definitivno premaga. Svobodnejša izmenjava blaga in nrostejša cirkulaciji kapi- sko kavo pa bo tonil v poglavje čudne, čudne preteklosti, ki jo bo bodoči zgodovinar lahko uvrstil med posebnosti in specialitete naše dobe. stovanja v Italiji še ni znan, vendar pa se bo ta poset izvedel na Mussolinijevo željo 5im preje, ker je tudi ta obisk mišljen kot politična manifestacija osi Riin-Berlin. letalcev ter letalcev drugih narodov.« Nade Ije je^ izjavil, da ni res, da tvorijo odrede »Črnih strel« samo Italijani, ampatt da je Italijanov komaj 15% in potemtakem ni na frankovskem področju 50.000 Italijanov, ampak komaj četrtina tega števila. ^KiAodikJtske, (kA&iae 707.429 zavarovancev je telo registriranih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v mesecu juliju 1937. To je za 77.939 več kakor meseca julija leta 1936. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.02 din, skupna zavarovan mezda pa 405.55 milijonov din, napramy 21.85 in 343.92 milij. din meseca julija 1936. Terjatve naših izvoznikov v Španiji. Po plačilnem sporazumu s Španijo iz 1. 1936., ki je bil sklenjen malo pred ‘izbruhom španske državljanske vojne, je bilo dogovorjeno, da se plača blago, ki ga izvažamo v Španijo, polovica v blokiranih pezetah, ki se smejo uporabljati samo za plačilo iz Španije uvoženega blaga, polovica pa v svobodnih pezetah, ki pa jih je moral naš izvoznik izročiti Narodni 'banki. Ta določila plačilnega sporazuma pa so se zelo površno izpolnjevala in so zato naši izvozniki le v redkih primerih prišli do svojega denarja. Naši lesni izvozniki so pričakoval, da bodo prišli vsaj deloma do svojih terjatev, ko je lansko leto otvo-rila španska uvozna in izvozna tvrdka »Cluea« na Sušaku svojo podružnico. Ta je uvozila v Jugoslavijo v treh mesecih 205.300 zabojev pomaranč (740 vagonov) ter 50 vagonov riža. Samo pomaranče so pomenile vrednost nad 20 milijonov din, riž pa nad en milijon din. Od tega blaga je bilo prodano v Jugoslaviji blaga za 4 do 5 milijonov din, ostalo blago pa se je izvozilo v Avstrijo in Češkoslovaško. Tvrdka »Cluea« je uvozila iz Jugoslavije v Španijo tudi blaga za približno 750.000 din. Trgovci v Sušaku ne vedo, kako je tvrdka »Clnea« zaključila na Sušaku svoje poslovanje in če je dobavila v Jugoslavijo za približno 2 in pol milijona pe-set, kakor je bila zavezana po dogovoru iz 1. 1936. Kmečki dolgovi. »J ugoslo venski Kurir« poroča, da je izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke te dni razpravljal o tem, ali naj bi se prisilno izterjevanje anuitete odložilo v onih 'primerih, kjer so kmečki dolžniki vložili prošnje za znižanje dolga, pa te prošnje še niso rešene. Izvršilni odbor PAB pa je zavzel stališče, da prisilne izterjave ni mogoče odložiti, Iker bi s tem izigraval zakon in bi bili ugodnosti deležni le oni, ki imajo pogoje za znižanje dolga, pa so navzlic temu vložili prošnjo. Omenjeni list zatrjuje, da so sodišča pričela pospešeno reševati akte v zvezi s kmečkimi dolgovi in da ■bodo prošnje za zmanjšanje dolgov v glavnem rešene do božica. Tudi doznava, da so davčne uprave preobremenjene s posli v zvezi s kmečkimi dolgovi in da nimajo dovolj osebja za izvrševanje teh »oslov, zlasti za prisilno izterjavo in se zdi, da bo treba to vprašanje sporazumno rešiti med finančnim ministrstvom lil PAB. V Nemčiji je bila izdana uredba, s katero se uvaja nad vsa podjetja za proizvajanje jekla, železa, koksa in podobne industrije državna kontrola. Qost&datski suotodi (ttode^a mmdnal tala bo dosežena le tedaj, če bodo države opustile gospodarstvu kvarno regiemen- tiranje, ki so ga uvedli s ciljem, da se notranji trg pospešuje z izločitvijo zunanjih konkurenc. Glede zlata kot sredstva k stabilizaciji valute izjavljajo guveme-ji, da predstavlja zlato tudi v bodoče najboljše sredstvo za ureditev bilanc v mednarodnem plačilnem prometu in da je zlato kakor predestinirano k temu, da zajamči stabilnost mednarodnih valutnih mzmer. Glede gospodarstva in valutar-■iih ednošajev treh držav Male antante se je ugotovilo: 1. da so se gospod od-nošaji v tekočem letu poglobili, kar se odraža v naraščajočih številkah statistike zunanje trgovine. 2. Da splošno zadovo-jliivo funkcionirajo plačilni dogovori treh držav. 3. Da dobro funkcionirajo valutami odnošaji spričo normalnih paritet, (kar olajšuje obojestransko izmenjavo hlada. 4. Da prispevajo kreditne operacije ^ned tremi državami h konsolidaciji gospodarskih odnošajev. 5. Da izkazujejo 'ugodne rezultate prizadevanja emisijskih | bank v svrho olajšanja plačilnih transakcij. Nadalje so sklenili, da nadaljujejo s temi prizadevanji in da se še bolj poglobi gospodarsko sodelovanje. krnija BEOGRAD, 30. septembra. Jugosloven-sko nemška gospodarska konferenca v Dubrovniku je sklenila, da se jugosloven- le proti prostim devizam. Ker je v Savinjski dolini na razpolago še okoli 4000 metrskih stotov hmelja, bo ta sklep v ski izvozni kontingent hmelja določi v Dubrovniku močno vplival na cene in kliringu na 7000 metrskih stotov. Doslej povpraševanje po hmelju Savinjske do-je bilo mogoče izvažati hmelj v Nemčijo | line. Amokase s&kkiipm ~ imdm ® hgevstuu NBWYORK, 30. septembra. Reuter po- j Hull pripravljen sodelovati v gospodai-roča: Zunanji minister Hull je izjavil, da skih sankcijah proti Japonski, če Društvo bo ameriška vlada skrbno proučila stvar-]narodov tako sklene. Iz Singapura poročajo, da kupujejo japonski trgovci iz strahu pred bojkotom velike količine cinka. Ta mesec je bilo kupljenih 200.000 ton. Kadi tega so tudi cene znatno poskočile. ne predloge, če jih sproži Društvo narodov v zvezi 7, bombardiranjem mirnega kitajskega prebivalstva od strani .japonskih letal. »Newyork Post« piše, da je He 50.000 ampak „sama" 50.000:4 ■Stran 2. Mariborski »Večerni k« Jutra V Mariboru, dne .30. IX. 1937. Uoietki Rogovileži I'uk. tednik Jugoslbvenske radikalne /ajednice piše v št, 39: »Neumnost je najdražJa. Tako pravi star slovenski pregovor. Zato smo v Jugoslaviji pri vsem svojem bogastvu revni, ker imamo veliko izdatkov za neumne ljudi, še več pa za zlobne ljudi. Ker so ljudje neumni in nasedajo zlobnim ljudem, bomo dobili pomnoženo policijo in orožništvo, kar vse plačujejo dobri in pošteni, da so varni pred zlobnimi in neumnimi. Zdaj, ko smo začeli jeti‘ko tako zdraviti, da se je vnaprej obvarujemo, bo treba tudi te naše Politične rogov Ho že tako zdraviti, da jih bomo že vnaprej dali na varno, ne pa šele po izvršenem zločinu.« Tako je prav. Se popolnoma strinjamo. Sem z rogo-vrteži! Cik — cak »Domoljub« piše: »Tako bi lahko našteli mnogo, mnogo okoliščin, ki ovirajo dobro vzgojo mladine. Naj omenimo neredke starše, ki v svoji kratkovidnosti dovolijo otrokom vse, kar ti hočejo. Pustijo jih k opolzkim predstavam v gledališče in kino...« — Povedati je treba, da so tukaj mišljeni te oni kinematografi, ki so v sokolskih ali sicer naprednih rokah. Če pa iste filme z očitnim pohujšanjem, vsesplošnim poljubovanjem in pomembnim objemanjem vrti n. pr. katoliški kino salezijancev na Kodeljevem tik cb oltarju svoje cerkve v Mladinskem dormi, je to vsekakor Bogu in ljudem dopadljivo vzgojno delo... O opolzkosti P3tem ud več govora. Ive, Janez, Jožef, Joško, Jusuf, Joto »Slov. bessda« poroča v št. 35: »Znano i e zakonsko dete »Slovenca« razpravlja 0 tem vprašanju. Zdi se mu, da ime Ivo ni dovolj slovensko, češ pravoverni Slovenec je samo Janez in nič drugega. Tisti na, 'ki je jugoslovenskega mišljenja, naj se podpisuje Jovo. Pametna in lepa misel! Tako bomo že po imenih lahko spoznali politično prepričanje vsakega posameznika. Kdor je »slovenski fant«, bo v bodoče samo Jožef, naprednjaki bodo Joško-ti, kdor bo J. R. Z. v Sarajevu, bo Jusuf, v Zagrebu Josif, a v Beogradu Joso. ^amo, ali se bo to dalo dosledno izpelja-ti? Modernizacija napreduje v vseh po- 1 tičnih skupinah in Katre iz Dobrunj po Ali bodo danes v Zagrebu podpisali ? sporazum i Kopica domnev in ugibanj Zavlačevalna taktika? Vprašanje sporazuma med dr. Mačkom in beograjskim delom združene opozicije se primika podpisu protokolov. Sinoči so prispeli namreč v Zagreb odposlanci beograjskega dela združene opozicije in so se danes dopoldne sestali z dr. Mačkom, ki se je sinoči tudi vrnil v Zagreb iz Rogaške Slatine. Zdi se, da ne pojde zadeva tako naglo od rok. Odposlanci dr. Milan Gavrilovič, dr. Lazar Markovič in B. Vlajič bodo danes v Zagrebu z dr. Mačkom obravnavali besedilo sporazuma, ki je, kakor zatrjujejo v krogih združene opozicije, že bilo dostavljeno dr. Mačku preko specialnega kurirja. Iz krogov, ki so blizu dr. Mačka, pa se čuje, da je verjetno, da bo dr. Maček smatral kot primerno, da se posamezne točke tega načrta še natančneje stilizirajo oziroma izpustijo. Če bi dr. Maček zahteval kakšne spremembe v besedilu, potem bi se utegnilo javljati prepričanje, da gre za zavlačevalno taktiko in se bodo morali šefi beograjskega dela združene opozicije ponovno sporazumevati glede takšnih dr. Mačkovih pripomb, čujejo pa se celo glasovi, da se protokol o sporazumu sploh ne bo podpisal, da pa se stiki med obema taboroma ne bodo prekinili, ampak da bo združena opozicija skušala uveljaviti svoj načrt ob moralni podpori dr. Maffka. Ni pa v programu današnjih posvetovanj in sklepanj v Zagrebu samo vprašanje definitivne redakcije besedila sporazuma. ampak bodo obravnavali tudi način, kako naj se izvrši podpis sporazuma od strani petih šefov SDK, oziroma UO. to je dr. Mačka, Adama Pri-bičeviča, Liube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča. Nad vsem tem zagrebškim vzdušjem pa legajo še vedno sence skepse in dvomov. Ponekod šušljajo celo, da se bodo dogodki med Zagrebom in Beogradom razvijali silno počasi. Obenem pa so tudi prodrle v javnost prve vesti o vsebini tega sporazuma, ki jo objavlja sarajevska »Jugoslovanska pošta«. S temi informacijami se skladajo govorice, ki se čujejo po Zagrebu, dočim skušajo beograjski partnerji omiliti obsežnost teh zaključkov. Vsebina sporazuma je v smislu objave navedenega lista sledeča: 1. likvidacija sedanje ureditve države, ki temeiji na’ideji narodnega in državnega edin-stva; 2. priznanje treh narodnih indivi- JUulia Radio Ljubljana. Spored za četrtek 30. t. m.: Ob 12: Češki in slovaški narodni napevi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Zborovske pesmi (plošče). — 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta (Vinko Zor). — 19: Čas, vreme, poročila, spored. — 19.30: Nac. •ura: Min. za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert. Sodeluje: Gregorcev pihalni kvintet in tercet Stritar. — 21.15: Schumann: Otroški prizori (klavir: dr. Dohnany); plošče. — 21.30: Koncert radijskega orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz- vmesne speve poje Mirko Premelč. Icatetoattiitti JflCTlfffl ! dualnosti in ureditev države na tej osnovi; 3. ukinjen je ustave in popolna odstranitev zakonodajstva, v kolikor ;e bilo v zvezi z režimom šestega januarja; 4-sprejem »vrhovnega zakona«, ki bo do sprejema nove ustave nadomeščal ustavo: 5. sestava nove vlade iz skupin, ki sporazum podpišejo. Ta vlada naj pri-pravi volitve za konstituanto po historičnih pokrajinah. Konstituanta bo omejena glede dinastije in državnih mej. k' ostanejo izven debate, omejena pa bo tudi v pogledu suverenosti treh narodnih individualnosti, ki morajo ostati nedotaknjene. Voz iznenadenja ajajo lije. Krti, Tončke iz Zg. Kašlja pa ■ m« P. K., Pobrežje: Znano, pa zaenkrat ni >: obelodanjen jem nič. To so zanimive reči! S. S« Dramska dolina: Le vztrajajte. Nihče ne more ničesar radi tega. Pravica mora zmagati. T. A., Melje: Potem ste dobro informiral«. Do 3000 din pridejo nadure pri nekaterih. Kako se morejo drugi v tem oziru pohvaliti, ne kaže pisati. H. R., ntagdalenskj okraj: Presodite >ami. Sicer tudi silno ^poučna zadevščina. K. L., Tattenbachova ulica; Ne 6000. ampak 7000 din, ne 8000, ampak 9C00 din. M. P., Ptuj: Tam ste sploh kampeljci. S popravkom ;e pa tako: četudi ni res, kar je res, pa je vendarle res. D. K., Murska Sobota: Se je mnogo nabralo, pa ni bilo mogoče ustreči. Pa je upati, da se bo nevarna bolezen kmalu pregnala. R. P., Slovenske gorice: Ni popolnoma ' .vno, kakor domnevate, pač pa mnogo I’ijše. ANEKDOTA. Največja lenoba. Ko je prišel Bernard Shavv še kot ljud-' ko dolski učenec nekoč po pouku domov. Ra je pričakoval oče na vratih in ga požara vil s srdrtim nagovorom: »Tvoj učitelj mi je rekel, da si ti največja lenoba v vsej šoli! Ali je to res?« »Ni res, oče, najbolj ten v šoli je uči-teH sam!« »Kaj, učitelj?« se je z izbuljenimi očmi /ačudil oče. JOuHeuiatii Potnik: Mar smo v Španiji ali .v Kitajski? Sprevodnik: Še sami ne verno, če ni to morda — Palestina. (Iz »Ošiš. ježa«.) Kako živi uradnik na deželi Življenjske potrebščine so se letos podražile za okroglo 30%. Naše uradništvo ie bilo s tem zelo prizadeto. Posebno na deželi, v trgih, občuti uradništvo hudo draginjo. Klic po zvišanju prejemkov državnim uradnikom je klic bednih. Poglejmo si na pr., kako ž-ivi uradnik v nekem trgu Dravske doline, ki spada v HI-draginjski razred, pa bi moral po svoji draginji spadati v I. draginjski razred. Uradnik IX. skupine dobi mesečno okroglo 1280 Din z vsemi dokladami vred. Za stanovanje plača 350 Din. Z zakonom bi se moralo uradništvu zagotoviti stanovanje, ker mora v kraju, kjer je nameščen, tudi stanovati. Za špecerijo, za tričlansko družino izda mesečno 450 Din-ker je na deželi vsak artikel za 15$ dražji, kakor v mestu. Meso pa je predmet. ki mu ponekod določajo ceno x>° mili volji. Tako n. pr. stane baš v omenjenem trgu govedina do 12.— Din, teletina in svinjsko meso do 16.— Din kg. Torej mesa si lahko uradnik malo privošči. Recimo da v mesecu potroši 150 Din za meso. Kie pa je sedaj krompir, zelenjava, luč. mleko itd. Na ta način ostan« uradniku s tročlansko družino od plače 2000 Din s katerimi mora kupovati obleko, perilo in obutov itd. časopisov in podobno si sploh ne more privoščiiti. —-Posebno hudo je takrat, če v družini kdo oboli. Takrat je uradnik prisiljen, da si sposodi denar. Kedaj ga pa lahko vrne? Borba uradništva za zvišanje prejemkov je borba za kruh in je skrajni čas, da se položaj našega, uradništva zboljša in siu cer sorazmerno z zvišanjem cen življenjskih potrebščin. Uradništvo danes živi zelo skromno in se ne more ganiti ne na levo ne na desno. Obenem pa bi morale oblasti strogo nastopati proti navijalceni cen. —ar. l/eaže e deagutfilt Slučajno ali samovoljno influenciranje draguljev postane lahko zelo dolgotrajno. C. W. Leadbeter pripoveduje v spisu »Be la in črna magija«, da je v britskem mu-zejo v Londonu videl gmotne amulete, magnetizirane približno pred 1700 leti, ki še sedaj pokazujejo svoje magične vplive. Prav tako še dandanes vplivajo mnogi stari egiptovski skarabeji. Kako, testa ne vemo ... Najbolj znan in poguben dragulj pa je takoimenovani »višnjev diamant«. Trde, da je vsakemu svojemu lastniku prinesel nesrečno smrt. Med drugimi ga je imela tudi francoska kraljica Marija Antoineta in princeza Lamballe; prvo so obglavili, a drugo je pariška druhal raztrgala na kose. V začetku leta 1912. je diamant v Amsterdamu kupil iz zapuščine nekega ju-velirja - samomorilca Edvard Marclean, založnik lista »VVashington Post«. Mac-leau je hotel prepeljati diamant, za katerega je plačal 1,105.000 mark, s »Titani-kom« domov v Ameriko, a se je 14. aprila 1912. leta z njim vred potopil na dno "Da, oče. učitelj! Kadar mi pišemo in delamo, sedi on brez vsakega dela za mi- morja! S tem je menda dovršena pogub-zc...« |na misija glasovitega1 dragulja, ako ga morje spet ne vrže na kopno. Manj znana je zgodba pogubnega opala španske kraljevske rodbine. Kralj Alfonz XII. se je v pregnanstvu seznanil z grofico Castiglione in ji obljubil zakon. Ko je pozneje zasedel španski prestol, je obljubo pozabil in se januarja 1878. poročil s princezo Mercedo, starejšo hčerko vojvode Montpensierskega. Grofica Castiglione se je na videz uda-la v svojo usodo. V znak prijaznosti je poslala kralju v dar dragocen prstan s krasnim opalom. Toda v njem se je skrivalo prekletstvo: vsak nositec je zapadel skorajšnji smrti! Mercedi je prstan ugajal, zato si ga je izprosila od kralja; nekoliko mesecev pozneje je — umrla! Po kraljičini smrti sta prstan nosili kraljeva mati in sestra; obe je dohitela hipna smrt! Prav tako usodi je zapadla mlajša hči vojvode Montpensierskega. Zadnji je nosil prstan sam kralj, ki je v teku enega leta umrl. Po kraljevi smrti je kraljica Kristina pritrdila prstan na zlato verižico in ga obesila okrog vratu svetniškemu kipu, imenovanem Devica iz Almadena. Kip se nahaja v nekem javnem parku v Madridu: vkljub temu ni bio v vsej Španiji tako drznega tatu, ki bi ukradel prstan. Poleg navedenega so dragulji baje po svojih sestavah v zvezi z vplivi ozvezdja. Solnce influencira diamant, Venera rubin, luna opal itd. Luna, katere žarki so človeku v splošnem škodljivi, influencira bisere! Zato pravi pregovor: Biseri pomenijo solze. Biseri izgubijo svoj lesk ako se dalje časa ne nahajajo na človeku. To dokazuje, da so med njimi in človekom neke skrivnostne vezi, seveda v škodo poslednjemu. Charloti, soprogi mehikanskega cesarja Maksimiljana, je zelo ugajala dragocena verižica biserov, ki jih je baje vedno imela krog vratu. Nesrečnica je pa tudi dve tretjini svojega življenja ppsjokala-Kakor je znano se j: je končno omračil um radi večnega žalovanja za nesrečnim soprogom cesarjem Maksimiljanom. W so ga usmrtili v Mehiki. Med boleznijo je odložila bisere. Ker jih več let ni uporabila so izgubili biseri svoj lesk. Baje so dobro zavarovane potem spustili v globino pod Miramarorn, da jim morska voda zopet vrne prvotni sijaj. Biseri so glede magičnega vpliva podobni opalu. Malokateri dami prinesejo srečo, posebno še. če so vstavljeni v platino ali srebro KONEC. m Akdiške Mmte Spremembe na obmejnih progah iz Brezna Ribnice ob 5.02. Potniški vlak L 9018 bo odhajal iz Maribora gl. k. ob 4.05 ter prihajal v Ruše ob 4.28; potniški vlak štev. 9019 bo odhajal iz Ruš ob 4.38 ter prihajal v Maribor gl. k. ob 5. uri ter bo imel zvezo proti Ljubljani to Zagrebu na potniški vlak štev. 515. ki odhaja iz Maribora ob 5.05. Na progi Gornja Radgona—Radgona odhaja potniški vlak št. 8820 iz Gornje Radgone za 10 mamut prej, to je ob 17.01 ter prihaja v Radgono ob 17.06. Našim naročnikom! Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter »ih prosimo, da nam naročnino za mesec oktober nakažejo takoj v začetku meseca. Tudi zamudnike c c simo, da svoj dolg tekom tega meseca sigurno poravnajo, da ne bo treha ustavljati lista. UPRAVA »VEČERNIKA«. na tekma za mlajše in poljska tekma za starejše pse. Iz profesorske službe. Za profesorico na klasični gimnaziji v Mariboru je imenovana Marija Kump. Mrtvaški zvon. V Koseskega ulici 30 je umrl vpokojeni strojevodja državnih železnic Ivan Lušnik, star 60 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Tečaj za male harmonikarje, začetnike, otvarja g. Vilko Šušterčič. Prijave in informacije od 1. oktobra dalje na deški meščanski šoli od 15. do 18. ure. Istotam se sprejemajo začetniki (tudi odrasli) za pouk na kromatični in pianoharmoniki. Podaljšanje veljavnosti znižane vožnje za potovanje po Nemčiji. »Putnik« Maribor javlja, da so nemške drž. železnice podaljšate ugodnost znižane vožnje za inozemce to v inozemstvu živeče nemške državljane za vse v -državni upravi nahajajoče se linije do 31. decembra 1938. Popust znaša 60%. Vse natančnejše informacije dobite p ’ »Putmiku« Matineje v Grajskem kinu. Opozarja-mm naše cenjene obiskovalce matinej, da predvajamo pri matinejah poleg pripovednih filmov tudi velika dela salonskega in kulturnega značaja. Poslednji program je na primer eden največjih ameriških filmov, prekrasen, zanimiv po dejanju, ki se vrši ob južnem morju. Velefilm, ki zasluži vsestransko^ pohvalo. Naše matineje se vrše vsako soboto ob 2. uri popoldan in vsako nedeljo ob pol 11. uri predpoldan, pri zelo znižanih cenah. V Maria Zeli vozi Putnik z modernim avtokarom od 9. do 10. oktobra. Vožnja ?ri Ptuju. Predvideni sta jesenska vzrej- in vizum Din 200.—. Prijavite se cimprej. \f kurfjestvu žgfcg Mariborčanka Naš poročevalski svet zgnete vse v javnost: nesreče, poroke, vlome, prireditve, domačo in tujo politiko ... Vedno je oaišče novic moški. Letošnja številka revije M. T. je karakterizirala Maribor. Ima — seveda spet njega.« »čudna reč!« sem si mislil, čeravno nisem pretirano nagnjen na žensko plat. »Kje pa je ona, ki je in ostane tudi v življenju Mariborčana pomembna stvar — ona, ki se je tudi on klanja in-... Kaj naj razvijamo ta film, ki tako cesto polzi mimo njegovih oči, največkrat bolj potajeno in bežno, to se razume, ker take le čuv-stvene peči so intimne in delikatne do-godbice ter morejo zapaliti neprijeten in opasen ogenj. Brez ugibanja in s prstom lahko pokažem na Mariborčanko. V mislih imamo povprečnico, sredinski lik v pozitivnem in negativnem smislu. In sem si mislil: Pa poslušaj ti! Ne bo ti lahko, to ti mora priznati vsakdo. Ne veš kje in kako prijeti, da se ne kompromitiraš. Občutljiva je, tenkočutna in čuv-stvena; ima svoj ponos, mlajši rod še celo, in zrna reagirati veliko bolj od moškega. Naj te njen izraz ne vara, ker je ta večkrat koprena izredno elastične in odlično nastavljene matematične formule. Mariborčanka... Na Aleksandrovi... na promenadi... ob delavnikih ali praznikih... v kavarni ali na prireditvi? To so pretežno izjemni dnevi, kjer ne razgali svojega bistva in je ne spoznaš. Vendar pa je tudi tukaj v ne preveliki pretiranosti inapram družabnemu tonu; je bolj naravna in neprisiljena. Bolj pristna je na Glavnem trgu, kjer se srečujejo znanke in prijateljice z onimi značilnimi pisanimi košarami ali torbicami, ki kljub svoji skromnosti vršijo veliko nalogo gospodarskega obtoka. — Kratki pomenki, ki zanimajo ženo: sveže novice iz njenega območja, kjer se obravnava dogodek tega in onega ali te in one, draginja, cene. Zadnje jo žeto zanima, ker spada trg k vprašanju gospodinjstva. Pozna vse stojnice, branjevke in kmetice in ve kdaj in kje kupi ceneje. Glede ure nakupa si niso enotne: ene hite na trg rano, druge kalkulirajo s kasnejšo uro; sreča pa je muhasta in pridejo na svoj račun zdaj ene, zdaj druge. Trg je v obče njena duševna potreba; gre in pregleda ter kupi mogoče za 50 para peteršilja ali korenčkov. Če pa zavoha kako ceneno blago, si ga nabavi Nima prijetnih ur, kriza njo najbolj snubi. A glejte, kako moško in stoično prenaša vse težave! Navidezno je nič ne tlači, tako se zna potajiti. Le nerada razkriva svoje težave, ker ve, da ni s pomilovanjem prav nič na boljšem. Sicer je tukaj podobna ostalemu ženstvu: Rajši tri korake v višino ko enega v nižino. To rada pokaže s košarico, kjer potisne česen, čebulo, korenček spodaj, druge dobrote: kako stegno, boljšo zelenjavo, sadje na vrh. Saj je tak tudi moški, če Pa se kljub temu moški spotikajo na tej njeni šibkosti, morajo, če so pravični, postaviti na nasprotno stran tehtnice njeno vrlino — ženino skrb za »njenega«, kar je posebna odlika Mariborčanke. Njen mora biti dostojne zunanjosti, da mu me bo svet delal očitkov. Ona dobro ve, kako hitro se tukaj kaj reče in pozna Maribor kot majhno vas, kjer greš skozi prva vrata noter, skozi druga ven. Še do nedavno je bila Mariborčanka bolj konservativnega okusa in nagnjena alpski noši. Čez noč pa se je otresla tradicije in se nasrkala modernega duha. Na ftaši ulici je završalo velikomestno življenje, tekma v eleganci, v enako — ali večvrednosti. In to stopnjuje z veliko br-zino — ta nekrvava borba sliči oni nagega oboroževanja držav, ki nam večkrat vrine vprašanje, kam da bo to prišlo. Moški to z enim očesom priznajo, z drugim odklanjajo; prvo je pritajen vži-tek, okus. ninanjost, drugo- gospodarstvo! Premeri in pretehtaj njene tedenske, me ine. letne težave in brige in odmeri ji objektivno plačilo na način, da uyažuješ . e težnje kot ženske! Poglo-bi se v njeno naravo, da bi to še večjo vnemo predal; odpovedim in obvezno-ki jih ima kot mati, gospodinja. S 4. oktobrom 1937 stopijo v veljavo poleg že objavljenih sprememb še sledeče v veljavo:. Na progi Maribor gl. kol. —Brezno Ribnica potniški vlak L 9024 odhaja iz Maribora gl. k. ob 14.32 ter prihaja v Brezno Ribnico ob 15.23; potniški vlak L 9025 odhaja iz Brezna Ribnice ob 15.55 ter prihaja v Maribor gl. k. ob 16.52. Na progi Maribor gl. k.—Ruše izostaneta potniška vlaka štev. L 9022. odhod iz Maribora gl. k. ob 4.30 in L 90t23, odhod Ljubitelji ptičarjev iborujejo Snoči je bil v lovski sobi pri »Zamorcu« redni letni občni zbor mariborske podružnice Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. To društvo ima nalogo pospeševati čisto pasjo vzrejo, v "kolikor se tiče ptičarjev vseh vrst ter razširjati čistokrvne ptičarje. V dosego tega namena služijo podružnici pred vsem predavanja z učnimi tečaji, razširjanje spisov kinološke vsebine, teoretična razpravljanja, smotre, sposobnostne preizkušnje ali tekme ptičarjev, priznanje posebnih učinitev pri vzreji in dresuri ptičarjev ter posredovanje med vzrejevalci, dreserji in lovci. Predsedoval je občnemu zboru zaslužni predsednik g. ravnatelj Klobučar. Navzoč je bil med drugimi tudi predsednik Mariborskega lovskega društva g. ravn. Bogdan Pogačnik. Iz poročila predsednika g. Klobučarja, ki je tudi poročal namesto obolelega tajnika, in iz referata agilnega blagajnika g. G i 11 y j a je bilo razvidno, da je društvo razvijalo tudi v preteklem poslovnem letu primerno živahno delovanje. Prirejene so bile tri pasje tekme z zadovoljivimi uspehi. Nedavno je društvo izgubilo dva člana, in sicer znanega strelca lovca, in kinologa primarija dr. Robiča in inž. Teodorja Novaika (Majšperk), ki ju je ugrabila neizprosna smrt v najlepši dobi starosti. Po sprejetju razrešnice, ki jo je predlagal revizor g. ravnatelj dr. Kovač e c, so se vršile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika g. ravnatelj Drago Klobučar, člani odbora so gg. ravnatelj Pogačnik (podpredsednik), odvetnik dr. Rupnik, podpolkovnik Kiler, R. Janes-chitz, Gilly, ravnatelj Pišek, J. Pi-rich, Hartinger in Caf. Revizorja sta gg. ravnatelj dr. Kovačec in lekarnar Vidmar. Pri slučajnostih »3 je oglasil k besedi predsednik Lovskega društva Maribor g. ravnatelj Pogačnik ter društvu čestital v imenu zelene bratovščine k doseženim dosedanjim lepim uspehom, naglaša-joč pri tem veliki pomen pasjereje zlasti za naša najbližja lovišča. Prihodnja pasja tekma bo v nedeljo 10. oktobra t. 1. v revirju g. Igorja Reicha pri Sv. Marka dekla. Niti si ne beli glave s problemom nege njene glave, ki je pravkar centralna točka njenih osebnih interesov! Ta problem je že davno rešen, tako da je zmagala njena pravica in pričarala novo, nedvomno najbolj cvetočo žensko obrt v tej krizi — ondulacijo. Lahko se jezite nad to tujko latinskega porekla in jo odpravite z našim valovaniem ali kakorkoli, ne boste pa odpravili te njene potrebe ali če hočete — epidemije. Postavi trikrat na glavo, a onih okroglih medenih tabel bo vedno več. Res ti gre to na živce, ker koliko: žensk, toliko kodravih las. Rdimo nekaj bi zaleglo — vse na baline in vsak gospodar obvezne škarje. Tako bi strigli drug drugega. A nevarnost bi bila, da bi vse Mariborčanke bilo iz precej visoko razvitega čuta socialne pravičnosti, bilo kako drugače protestirale in naznanile oblasti vršenje neprijavljene obrti. Ej, ko je treba so naše ženske solidarne! Prav tako! Nasproti temu pa moramo priti in javno naglasiti, da je Mariborčanka skrbna in dobra mamba, otrokom tako predana, da dela v tem svojem težkem poslanstvu večkrat čudeže. Tri, štrii, pet otrok . . skopi dohodki... nezgode in druge težave, a taka ljubezen in tolike žrtve za deco. Skoro nemogoče je, da bi jo mogli Kljub celodnevni zaposlitvi si, če le mogoče, utrga nekaj časa za duševno življenje; rada čita. Ljubi leposlovna dela romantične in bolj napete vsebine. V zadnjem času pa oparimo tudi tukaj preusmeritev h socialnim romanom in strokovni literaturi. Končno naj jo predstavimo še od neke druge strani, dasi je to odveč in že znana reč, ki smo nanjo precej ponosni, po drugi pa malo v skrbeh. Saj veste: glas o lepili Mariborčankah je nevarna reč! Nevarna, ker so tudi Mariborčani ljubosumni. in tudi ker taka le resnica kaj rada napne krila za polet v čezmerno domišljavost ... Lepota ni sicer bistveno njena zasluga, a to ne spremeni na dejstvu; kar je res, je res: pravilna stasi-tost, vitkost, čvrstost, prikupnost... so splošno znane poteze Mariborčanke. — Šnient pa je samo ta, da ima moderni moški svet grdo lastnost, da te njene poteze sicer zelo ceni, a se v splošnem le s tem ne zadovoljuje in pri tej sodbi kaj rad pomenca s prsti... Ej, ta presneti cvenk! Če bi bil že ta tako v izobilju ko so pri Mariborčanki te in druge odlike, nam bi jih svet pobral. Tedaj bi vsi mariborski moški enoglasno zapeli žalostim-ko: »Kako je bila Mariborčanka dobra!« —o —u Ž22ŽŽ1iliSŽ 'Mefon 22*9 Od petka 1. do vkl/učno srede 6. oktobra 1937 veliki nesmrtni roman Ludvika Ganghoteffa v prekrasnem velefilmu .Milil' Prekrasni naravni posnetki, bujno zelena narava, zanimivo napeto in zabavno dejanje. Prekrasen ftfm, ki si ga naj vsakdo ogleda. obbbhbbhhbhbbhhhbbhhbhhhhihhbhhi Restavracija na Mariborskem otatoit se z današnjim dnem zapre. Posetlte vsak dan »Grič«, Rošpoh. Vinska trgatev, domače koline, sladki mošt. Prenočišča. S®koi Maribor 111. (Košaki-Krčev‘na) poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži nedeljskega nastopa sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici, ki se vrši 3. oktobra ob pol 3. uri. Članstvo se zbira pred glavnim kolodvorom, odkoder vozi avtobus. Udeležba obvezna*! Zdravo! Zveza Maistrovih borcev vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži veselice CMD v soboto 2. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu. V R*m in Firenco s posebnim vlakom »Puinika« od 9. do 14. oktobra se vam nudi priložnost. Cena s polno oskrbo le Din 1130.—. Prijave sprejema »Putnik« Maribor, Celje, Ptuj. Pripravljalni tečaj šole Glasbene Matice je bil osnovan pred dvema letoma z namenom, da pripravi učence prvih :az-redov osnovne šole na kasnejši pouk v inštrumentih. Učenci se v tem tečaju na lahko dostopen način seznanijo s prvimi elementi glasbe in tako pripravijo na kasnejši uspešen pouk v glasbilih. Redni pouk začne s 1. oktobrom. Šola Glasbene Matice je nastavila dve novi odlični učiteljski moči. Pouk solo-petja je prevzela g. Zora Ropasova, znana pevska pedagoginja, ki bo gotovo znala vzbuditi zanimanje za to prevažno, a v Mariboru še vedno premalo upoštevano panogo glasbene kulture. Za pouk v klavirju je na novo nastavljena gdč. Pavla K a n č e v a, absolventka praškega konservatorija, ki je kot oedago-ginja že zaslužno delovala v Ljubljani, Skopi ju iti Pragi. Vpisovanje za solopetje, kakor tudi za vse vrste instrumentalnega pouka se vrši še vedno dnevno od 15. do 17. ure. Ravnateljstvo vljudno naproša vse, ki se še nameravajo vpisati, naj se javijo takoj, da bodo mogli začeti 1. oktobra z rednim poukom. Na zdravniški kongres v Novi Sad, ki bo od 10. do 12. oktobra, je polovična vožnja. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru se začnejo početkom oktobra. O pričetku bodo obveščeni samo tisti interesenti, ki so se že, ali se bodo še do 4. oktobra javili v pisarni obrtnopospe-ševalnega referata na sreskem načelstvu. Prijava se lahko izvrši tudi pismeno z navadno dopisnico* ali telefonično na št. 27-85. Nanos. Veliko rajanje pod k raškim iai-n ikoni dne 16. oktobra ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma. Vstopnice v predprodaji samo Din 6.—. Dobe se v trgovini g. Ivana Kravosa, Aleksandrova cesta 13 in v društveni pisarni Sodna ulica 9. Nočno lekarniško službo imata ta tenten Maver jeva in Vaupotova lekarna. Dobra srca. Ob protituberkuloaneni tednu so darovali: Župni uradi Manija Snežna Din 20, Makole 20, Sp. sv. Kungota 27, Sp. Polskava 36, Ponikva 40, Sv. Lovrenc na Pohorju 50, Jarenina 50, Laporje 50, Sv. Martin 65, Sv. Venčeslav 100 Din. Knezoškofijski ordinarijat 100 Din, Knez. sfeolni in mestni župni ^Rad v2gojiteljica-učiteljica in večkrat kot — za to primemo nagraditi. Mariborski »V e č e r n I k« J ii t r a V Mariboru, 'dne 30. IX. 1937. IE2EH5S:?53PuwlS!?5l.v borskega OOLNP doslej javnosti še ni sporočil sestave moštva in je baje no- tajnika g. Ozim Ludvik, družinski oče, miniral 18 igralcev, iz katerih bo, ne vemo kedaj, definitivno sestavil reprezentanco mesta Maribora. Mariborski d'*rkači v Zagrebu. V nedeljo bodo v Zagrebu velike mednarodne motociklistične dirke, na katerih bodo sodelovali tudi mariborski dirkači z zna-, itiim dirkačem inž. Rudijem Lotzom ira čelu, ki se je z A. Vresnikom že vrnil s Mdnevne rekordne vožnje iž Maribora v Libijo. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Nedeljske tekme sodijo: »Maribor«—»Ljubljana« g. Bizjak (g. Bergant), »Slavija«—reprezentanca rezerv g. Kaspar, »Ptuj«—»Drava« g. Klanšček, »ČSK«—»Lendava« g. dr. Brandl. — Poverjenik. ii ih na iimiiMM—iiiii I nn I— M Msfeke Mevke Ob svežem grobu vzorne naraščajnice. Ptujski Sokoli so pretekli petek pospremili naraščajnico Vido Furlanovo na njeni poslednji poti. Njeno priljubljenost je dokazala velika množica ljudi, zlasti Sokolov, ki so se uvrstil] v pogrebni sprevod. Prišla je tudi šolska deca. Pevski zbor meščanske šole ji je zapel dve ža-dostinki, y imenu Sokolov pa sta se poslovila naraščajnica Nada Kafolova in s. Prosnikova. V imenu krojačev, šivilj m modistinj je govoril br. Župančič. Pokojna se je namreč učila šiviljske obrti. Njena nenadna smrt je globoko prizadela ne samo njene starše, temveč vse, ki so jo poznali. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! ■■■■■■■■■■■■■ Komemoracija za pok. prezidemtoni Masarykom se je vršila pretekli teden v Sokolskem domu ob veliki udeležbi članstva in gostov. Spominski govor je imet br. ing. Teržan, sokolski orkester pa je igral primerne žalostinke. Oder je bil okrašen in zavit v črnino. Sokolski gledališki odsek, ki je letos ■uprizoril tri igre na letnem gledašču, se že pridno pripravlja za zimsko sezono, Študirajo se Kreftovi »Celjski grofje«, ki pojdejo preko odra že začetkom novembra pod režijo neumornega br. Pečarja Adolfa. — V smislu ; ravil so se v torek vršile tajne volitve načelnika in načelnice ter njihovih namestnikov. Članstvu se je volitev udeležilo polnoštevilno. Za načelnico je bila soglasno izvoljena s. Koruza Dušica, za načelnika pa br. Stani Branko. Naraščaj (ženski in moški) je volil namestnika ločeno. Tudi tu je bila soglasno izvoljena priljubljena s. Dušica Koruza, ki vadi obe vrsti, za podnačelnika pa br. Vodušek Adolf, članstvo se že pridno pripravlja za akademijo. Občinske zadeve. Pred časom je dvignila precej praliu nastavitev novega tajnika in njegovega namestnika. V »Večer-niku« je bil tudi priobčen popravek, ki je dokazoval, kaj je res in kaj ni res. Res je, da je borba »manjšine« v občinskem odboru, ki je v resnici predstav-' Uala večino, popolnoma uspela. Sklep o nastavitvi dveh novih moči, nedomačinov je bil preklican in je dosedanje občinsko uradništvo ostalo v celoti v službi. Sprejet je bil nadalje s 1. 10. za občinskega domačin, ki je že 8 let brezposeln. Tudi je sresko načelstvo anuliralo sklep, da se odpove služba občinskem%logarju g. Jugu Ivanu ter ga je občinski odbor nato ponovno potrdil. S tem je ta zadeva rešena v splošno zadovoljstvo vseh. Osebne vesti. Dolgoletna članica Sokola, vneta igralka, vaditeljica in telovadka s. Bučar Nuša je bila po petletnem čakanju končno nastavljena kot učiteljica v Ženavliah na madjarski meji. Na prvem službenem mestu ji želimo mnogo uspeha. — Ko. Na zadnji občinski seji sta bila po sklepu občinskega odbora soglasno prevedena in sprejeta kot stalna, dosedanji občinski delovodja g. Ivan Mesarič, ki je uslužben kot tajnik pri tukajšnji občini štiri leta, ter občinski sluga g. Zorko Fr. Za diplomirano babico M. J. se sklene nova pogodba. Da se zaščiti korist in nemotenost šole v Studenicah, sklene občinski odbor soglasno, da se zemljišče pos. Pečnika Cirila v neposredni bližini šolskega poslopja razlasti, s čimer tam nameravana gradnja odpade. Kot nadomestilo se dodeli g. Pečniku drugo primerno zemljišče. V občinsko zvezo se na prošnjo sprejeme g. Kragelj Ciril. -~ Med drugim razglaša občinski urad, d‘i je fin. ministrstvo dovolilo, finan. direkcijam, da izdajajo odobren ja za breztro-šarinski sladkor za slajanje letošnjega vinskega mošta, čim bo izdala banska uprava svoje dovoljenje, bo možno vlagati prošnje na omenjeno direkcijo. 4 lepe knjige za 20.— Din dobite že v mesecu novembru, če se pravočasno javite pri tukajšnjem poverjeniku »Vodnikove družbe«, učitelju Koviču I. Zadnji rok za naročnino poteče 5. oktobra! Ni prehudo. »Gospodična, ljubim vas ‘brezmejno, brez vas ne morem živeti, brez vas.. •« »Oh, kako ste vsiljivi, kako strašno ste vsiljivi.« »Ne jezite se, gospodična, saj nisem mislil tako hudo!« Umetnik. »Povej mi, kaj pravzaprav predstavlja tvoja najnovejša slika?« »Borno videli, kaj bo rekla kritika!« ternam Razno Boljši in manjši družini dam v oskrbo 2-Va leta starega FANTKA proti primerili hranarini. — Predpogoj ljubitelji otrok in dobra vzgoja, po možnosti na periferiji mesta. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Idealna vzgoja«. , 5431 VSE SPECIJAUTETE ~ Rakušove pekarne (Robaus) dobite tudi v podružnici Gosposka ul. 13, trgovina Gert 5008 BRZOJAVKA! Danes prispela velika pošiljka morskih rib. oradi, brancini, večji skombri. sardelice itd. v gostilno Vicel, Rotovški trg 8. 5444 Sobo odda Opremljeno, sončno SOBO separiran vhod, oddam s 1. Oktobrom. Naslov v upravi. 5432 SOBO s posebnim vhodom in hrano 'oddam. Vrbanova 28, pritlič= je, desno 5440 PRAZNO SOBO takoj oddam osebi brez družine. Koroška c. 43. čevljarstvo Mihelak. 5445 Sončno SOBO s pos. vhodom oddam dvema osebama. Koroška cesta 102, pritličje. 5446 BOLJŠEGA DELAVCA ali vpokojenca sprejmem na stanovanje. Glavni trg 4, dvo= rišče. 5430 ODDAM SOBO IN KUHINJO dvema osebama blizu magda lene. Pobrežka c. 21. 5449 Pouk LEPO OPREMLJENO SOBO poleg parka, sončno in z rac-no, oddam. Gosposka 58-111. št. 10. 5448 Stanovanje GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Erankopanova ul. 14. pritličje. 5439 ENGLISH LESSONS od 1. oktobra Miss Oxley, Krekova 18/11. 4679 NEMŠČINA po hitri, lahki metodi. Uspeh zajamčen. Tatteubachova ul. 27-1, srednja vrata. 5438 Službo dobi POMOČNICE sprejmem. Modni salon Kra-mer. Smetanova 32. 5433 KO VIN OLIV ARJA pasarja za izdelovanje lestencev, samo samostojne zmožne moči, sprejmem za stalno. Ponudbe pod »Samostojen« na upravo. 5442 Službo išie Kupim vse vrste lil in jabolka za gospodinstvo iaitob Kuntner cksport sadja Maribor, Kopitarjeva 12' fketske eHe Danes fina izbira, pripravljene na raznovrstne načine in ribje rižote. GOSPODIČNA 19 let stara, čedne zunanjosti, prikupljivega nastopa, pridna in povsem zanesljiva, išče namestitev v delikatesni trgovini ali kot prodajalka. Službo lahko nastopi že s 1. oktobrom. Ponudbe na uprava lista pod »Uslužna«. 5385 Vina viška prvovrstna, posebno OPOLO plavac. Mošt vugava znane stare trte. Cene zmerne. Gostilna »OTOK VIS" Sodna tflica 16, M. Lozic Kupujte svoje poA i trebiilneprlnaSHt inserentlh > , vvvvvv* Prevzem pekarne Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzel staroznano in vpeljano pekarno Mislej na Koroški cesti. Prizadeval si bom cenjene odjemulce postreči dnevno s svežim pecivom. Stare odjemalce pa prosim, da mi ostanejo naklonjeni. Prevzemam tudi kruh v peko. — Se priporoča Ivan PungaJ. wwwwvww Stran 4. amkkrtkik .rn» wr v7JC«3Mnji. U AgUMrjJ Sobota, 2. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. Premiera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 3. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Premiera. Pri otvoritveni predstavi »Revizorja«, ki se vprizori v soboto, 2. oktobra, igrata glavni vlogi dozdevnega revizorja in načelnika Rado Nakrst i;n Pavle Kovič. Sicer pa nastopi ves dramski ansambl in še številna štatisterija. Pri komediji »Najboljša ideja tete Olge« pa bo imela zopet Kraljeva v vlogi tete Olge enega svojih velikih uspehov. — Abonma se sprejema se do vštevši 1. oktobra. 236.50 'Din. Lavantinski knezoškofijski ordinarijat 1415.50 Din. Zbirka v cerkvi Ruše Din 70.— izkazanih pri šole Ruše. Skupaj 2210.0.— Din. Vse kradejo. Iz dvorišča v Vrtni ulici 12 so danes ponoči neznani zlikovci odnesli stavbeniku Ubaldu Nassimbeniju 800 dinarjev vredno železno dvigalo. Vremenske zadeve. V smislu dunajske vremenske napovedi 'bo vedno manj oblačno, menjajoče, toda nobenih posebnih padavin. Žalostna starčkova smrt. V Salamen-cih so našli v hlevu Novakove domačije obešenega in mrtvega 781etnega prevžit-karja Janeza Novaka. Ko so ga domačini našli, ni kazal več nobenih življenjskih znakov. Kaj je starčka gnalo v tako žalostno smrt, ni točno ugotovljeno. Vlom v mesnico na Frankopanov* cesti. Doslej še neznani in oeizsledeni sto-1 ilci so vdrli danes ponoči v mesnico Josipa Plahute na Frankopanovi cesti 15 ter odnesli šunke, klobase in prekajeno slanino v skupni vrednosti okoli 600 dinarjev. Storilci so prišli v mesnico na la način, da so s silo odprli stranska vrata, ■-dozi katera so tudi zaenkrat izginili brez sledu. Z zadevo se peča sedaj policija. Rokoborba z neprijetnim Izidom. V neki .gostilni ob Pristanu sta sinoči v šali pomerila svoje moči dva splavarja in sicer 46Ietni Viktor Andželak iz Kapele'in J uril r n ^ 'lz Dupleka. N en a d om a j e obležal na tleh Andželak, in si pri padcu zlomil desno nogo v gležnju, tako da so ga morali poklicani mariborski reševalci odpremiti v tukajšnjo splošno bolnišnico. SftoeiM Liga. Rari meddržavnih nogometnih tekem J ugosla vi ja •Češkoslovaška, ki bo prihodnjo nedeljo v Pragi, in Jugoslavija: Poljska, ki bo v nedeljo 10. oktobra v Katovicah, se bodo ligine tekme nadaljevale šele v nedeljo 17. oktobra in sicer se bodo srečali v Ljubljani Hajduk:Liub-Ijana, v Zagrebu HaškiConcordia, v Sarajevu Slavija:Gradjanski in v Beogradu Jedinstvo:Jugoslavija in BSK:Bask. Ljubljana je že nominirala svoje igralce! Za medmestno tekmo Maribor:Ljub-Ijana, ki bo v nedeljo 3. oktobra y Mariboru, je podsavezni kapetan LNP nominiral naslednje nogometaše, ki bodo zastopali barve mesta Ljubljane v Mariboru: Logar, Šiška, Jerman (SK Ljubljana), Kretič, Košenina (Hermes), B011-celj. Jež (SK Ljubljana), Šlamberger (Svoboda), Brodnik (Hermes), Aljančič, Jež in Prijatelj (Reka). Kapetan mari- Skrivnosti 34 Ko je .pogledal Bladkine sobe, se je zopet pomiril. V tem krasnem gnezdecu, ki bi si ga Blanka v svoji najdrznejši domišljiji ne mogla zamisliti lepšega, je bilo vse v običajnem redu. Sicer pa ni predolgo čakal; pol ure po prihodu je zaslišal na stopnicah znano hojo. Ni se motil; srce mu je vztrepetalo v pršili, pohitel je k vratom in v naslednjem trenutku mu je skočila Blanka v naročje. Blanka je bila še vedno nežna in lepa. V obleki iz črne svile se je jasno razodevala vitkost njene dekliške postave; njene lepe oči, polne otožnosti in žalosti, so se obrnile k očetu z izrazom 11 ciz rečne nežnosti. »Čakali ste me!« je dejala in odložila svoj klobuk. »Bala sem se, da ‘boste nevoljni, ker me ni bilo, pa sem ukazala naj vam rečejo, da me počakate.« Everard ni odgovoril... Opazoval je Blanko in nemir se ga je polaščal. Blanka j- bila v žalni obleki in zato so ji bila lica še bolj bleda nego sicer; na njih so se še poznali sledovi solz. »Jokala si!« it ves začuden vzkliknil oče. »Ah, saj ni nič!« je odgovorila Blanka in si nehote zakrila obraz. «-Odkod prihajaš vendar?« »Ničesar vam ne bom utajila.« »In zakaj ne poveš takoj?« Blanka je prijela očeta za roke in ga ■posadila poleg sebe. »Oče!« je rekla ljubeče in ginjena. »Vprašali ste me, odkod prihajam, kaj ne?« »Seveda. To sem hotel vedeti-.« »Povedala vam bom samo pod pogojem ...« »Pod kakšnim pogojem?« »Da ne boste hudi!« »Jaz da bi bil hud nate? Zakaj... kako bi mogel biti hud nate? Povej, govori, odkod prihajaš?« »Prav. Ne zamerite mi — bila sem na pokopališču obsojencev!« Pri teh besedah si je zakrila obraz z rokami an tako ni mogla opaziti strahu na Everardovem obrazu. »■Tam si bila!« je jecljal. »In kaj te je vodilo... kako si mogla na ta strašni kraj...« Blanka je dvignila glavo in njen pogled se je nenavadno ostro uprl v očeta. »Zaobljubila sem se,« jc odgovorila-»To dobro veste; želela sem, da greste tudi vi z menoj. Bila bi srečna, če bi sku paj pomolila na grobu nesrečnika. Vedno, kadar sem vas prosila, da me spremite tja, ste mi prošnjo odbili. Videla sem, kako vam je zoprno če vas silim-pa sem odšla sama.« »O moj Bog!« je tiho zamrmral Everard. »In sedaj, ko serri sc vrnila,« je nadaljevala Blanka, »sedaj se mi zdi, da sem mirnejša in da vas bolj ljubim.« Everard ni mogel odgovoriti. Dušilo ga je v prsih. Z vso močjo je stisnil Blanko na svoje srce, ki mu je tolklo, kakor bi hotelo počiti. »Le zakaj toliko misliš na nesrečnika, ki ga nisi niti poznala?« je slednjič vzdihnil. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.