Tedenska priloga „Slovenca" z dne 20. septembra 1925, štev. 224.
Štev. 39
Ilustrirani Slovenec
Pogled na veličastno zborovanje »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne«, ki se je vršilo dne 30, p. m. na Brezjah,
in ki se ga je udeležilo okroglo 12.000 bivših vojakov. Zveza je odkrila ob tej priliki lepo spominsko ploščo svojim padlim tovarišem in v zahvalo za M-eeno vrnitev. Ves potek zborovanja, ki ostane udeležencem v nepozabnem spominu, je dokazoval izredno prisrčno tovarištvo, ki vlada med bivšimi slovenskimi vojaki-trpini se danes. Sklenili so ob tej priliki zasnovati tudi ožjo organizacijo s plemenitim programom in kakor eujemo, se bavi Zveza tudi s hvalevredno mislijo, postaviti v slovenski prestolici veli-k osrednji spomenik vs^ padlim Slovencem, ki bi ga postavil ves slovenski
narod,   (Našo .sliko je posnel g. A. Vangar, fotograf v Radovljici.)
Pogled v veliko zborovalno dvorano Društva narodov
v ženevi, kjer se vrši sedaj šesto zasedanje.
Največja avtomobilska cesta na svetu
v Daytona Beach (Amerika), ki je bila nedavno dograjena ter je dolga 30 milj in široka 500 čevljev.
Naša slika nam kaže običajni .promet na njej.
Viviani,
ob izbruhu vojne francoski ministrski predsednik, ki je 7. t. m. umrl.
Richert,
predsednik mednarodnega mirovnega kongresa, ki zboruje te dni v Parizu.
Dr. Ilija Šumenkovićj
odličen poslanec JDS m minister trgovine ter za gozdove in rudnike v lanskem Davidovićevem kabinetu.
Dr. S^epaa Bue,
nafodni poslanec za okraj Snšak in vodja disi-deotov Radićeve HSS.
s   potovanja   dr. A. Jeharta   po   vzhodnih   deželah
Palmira, »kraljica pušeave«,
1. 267.-273. prestolnica kraljice Zenobije, ki je vladala od Nila do Evirala, sedaj pa samotne razvaline sredi neobljudene puščave, 240 km od Damaska.
Prvi pogled na Evfrat.
Brezkončna puščava, le tu in tam je videti kakega pastirja s čredo črnih ovac.
Oddih v oaai sredi puščave.
Kup prstenih koč, ki jih pali žareče solnce. Ob prihodu avtomobila priteče vse prebivalstvo in ogleduje tujce (Franke).
Slike k žlvlfenfu In k delom Ivana Cankar fa
Grob Cankarjevih staršev in sestre,
to je Neže Cankar (1843—1897.), Josipa Cankar (1842-^1914.) in Frančiške Kavčič, roj. Cankar.
Stara šola na Vrhniki,
ki jo je obiskoval Cankar od 16. IX. 1882 do konca šol. 1. 1885/86. V izpričevalih je imel same >dobre^ in >pravdobre<.
Opozarjamo ob tej priliki, da je izšel pravkar 11. zvezek Cankarjevih ^Zbranih spisov«, ki jih ureja dr. Izidor Cankar in izdaja Nova Založba<. Ta zvezek obsega na 370 straneh črtice in povesti ter ___ kritične in polemične soise do 1899.
Pogled na Kotor in cesto na Lovžen,
kamor prenesejo te dni z velikimi svečanostmi zemeljske ostanke znanega črnogorskega vladarja in pesnika Petra Petroviča Ni^uša. Sloveanoofci se udeleži tudi kralj z mnogimi ministri.
Znamenita   čebelarska   stopetdesetletnica.
Anton Janša uži na Dunaju čebelarstvo.
Janševa rojstna hiša na Breznici na Gorenjskem.
Naslovni list Janševega čebelarstva.
Letos je minilo 150 let, kar je izšla na Dunaju znamenita učna knjiga o čebelarstvu slavnega našega rojaka Antona Janše, prvega učitelja čebelarstva na dunajski čebelarski šoli in ki so jo pogosto nazivali >,ponos Avstrije« ter >biser evropske čebelarske književnosti«. Prn slovenski prevod je izdal v Celju leta 1792. J. Goličnik z naslovom >Popokoma podvuzhenje za vsse zhebellarje«, knjiga je pa izšla ae v mnogih drugih prevodih in ponatisih. Celjski trgovec s čebelarskimi potrebščinami M. Pere je izdal ob tej priliki droben apominskispis z Janševim življenjepisom.
Oli   obletnici   Marij anskega   Kongresa   v   Ljubljani,
Pogled na novo cerkev na Rakovniku s salezijansklm zavodom.
Kronanje Marijinega kipa.
Sprevod kongresistov se pomika proti Rakovniku.
Dne 8. t. m. smo obhajali obletnico veličastnega Marijanskega kongresa, ki se je zbral v Ljubljani okroglo 60.000 Marijinih častilcev in ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Kakor znaöo je bila ob
tej priliki posvečena tudi nova rakovniška cerkev in vanjo slovesno prenesen kronan kip Matere Božje.
SlovensRa zemlja: KozjaR
(Besedilo glej na IV. strani. — Slike sta posnela gg. V. Lavrenčič in Brunon Rotter.)
Vinogradi na Kozjaku.
Mlin na vrhu Kozjaka s skupino izletnikov.
Sv. Urban (SBSm), najlepše razgledišee v mariborski okolici.
Razvaline Žlemskega gradu,
ki leže že na avstrijskih tleh.
Brod pri Selnici na Dravi,
za prevoz na železniško postajo Ri^.
Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m).
Rižnikova peč pri Breznom
ob Oran. kjer so se dno 9. 7. 1923. smrtno ponesrečili štirje duhovniki.
V Šturmovem jarku,
Pogled na Remšnik (686 m).
Šola v Gradišžu.
C. M. šola v Mamberku,
nekoč schulverednska.
Križem    Slovenije.
Skupina letošnjih slovenskih vojakov-dijakov
v šoli za rezervne pehotne in topničarake eastnike v Sarajevu.
Karel Sancin,
znani violinist bivšega kvarteta >Zika<, seilaj ravnatelj celjske >Gladb. Matice<.
Nogometna tekma moštva humanistične gimnazije v Ljubljani
(VII. a in Vll.b) ob priliki letošnje tekme na igrišču >Iliriie<, ki se ie končala z izidom 2:2.
Blagoslovitev nov^a vodovoda na Dovjem,
ki je bil nedavno dovršen pod vodstvom ing. Prezlja in dr. F. Spiller-Muysa. Vodovod je stal okn^lo 900.000 Din in ima zanjuajveč zaslug g. Anton Smolej.
Novi kip Marije Roženvenske v Vrbi pri Lukovici,
z domačimi fanti in dekleti za tamošnjo kapelico. Kip je izdelal g. D. Horvat iz Domžal na splošni
zadovoljstvo. I
las našega političnega muzeja
Venčanje druStvenih praporov Litija-Gaberje
ub priliki blagosiovljenja tamošnjega gasiUkega doma. ki se je izvršilo dne 2. avgusta t. 1.
Dvor. svetnik Fr. Šuklje,
eden najznamenitejših slovenskih politikov polpretekle dobe.
Ivan Hribar,
bivši dolgoletni ljubljanski župan, jugosl. pc«lanili v Pragi in pokrajinski namestnik v Ljubljani.
Kozjak.
Ob avstrijsko-jugofilovanski meji.
Iz Maribora gremo po Urbanovi cesti proti Kamnici ter pridemo mimo vinogradov v dveh urah k Sv. Urbanu (595 m), odkoder se nudi krasen pogled na Slovenske gorice, Pohorje, Dravsko dolino in drugo. Od tu je do prijazne vasice Sv. Križ (582 m) samo eno uro hoda. Nadalje se vije ,pot skoro vedno ob meji in povečini po gozdu mimo Zlemberških bajarjev, za katerimi se nahajajo, seveda že v Avstriji, razvaline žlemskegu gradu. Od tukaj se pride v približno dveh urah v Selnico ob Dravi, kjer se prepeljemo t brodom čest Dravo, da dospemo do žel. postaje Ruše. Ct nadaljujemo pot od bajarjev skozi gozd, dosežemo Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m), ki leži priWizno šest ur hoda od Maribora. Odtod se lahko vrnemo skozi ftturmov jarek na Falo ali v Št. Lovr^ic. Kd^M- pa hoče ob meji naprej, gre lahko čez Gradišče na Kaplo (832 m) in od tam čez Sv. Pan-kracij (960 m), eno najlepših razglednih točk. na Remšnik (1>86 m), odkoder se vrne ali na žel. po-iitajo Brexno-Ribnica ali pa v Vuhred-Mamberk.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani*