Štev. 29.
Cena ednoga drobca 60 fil.
18. Juli 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi  (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Slovenskoj javnosti!
Predsednik ministerskoga sveta, gospod Milenko Vesnič, mi je poslo dnes to le brzojavko (telegram):
„Králjevič namestnik je v tom hipi popolnoma zdrav dospeo v svojo prestolnico genjen nad sprijemam v beloj Ljubljani i po vseh krajinah njemi drage Slovenije, skoz šterih je meo srečo hoditi ob priliki prvoga svojega pohajanja. Njegovo králjevsko Visočanstvo mi je blagovolilo odréditi, naj se Vam v njegovom imeni zahvalim za sijajni sprejem v glavnom varaši Slovenskoga orsaga, šteri ostane v njegovom stalnom spomini“.
Kda to razglašam, mi je z ednim častna i prijetna dužnost, da se v imeni deželne vlade vsemi prebivalstvi kak naj toplej zahvalim za prisrčni i sijajni sprejem. Njegovo kr. Visokost prestolonaslednika je té sprejem očaro. Občüdüvao je posebno vzorni red i disciplino, štero je naš narod nepresiljeno i samovoljno vzdržavao.
Zahvalim se vsem slojom (stanom) i krogom, vsem zdrüžitvam (organizacijam) i telovitvam (korporacijam) i skrátka: zahvalim se vsoj našoj slovenskoj javnosti, štera je z vztrajnov (vödržéče) požrtvovalnostjov (áldov) i z notrašnjim dühom réda pripomogla, da je Slovenija tak ponosno i dostojno sprejela svojega prvoga narodnoga vladara.
V Ljubljani, dneva 30. junija 1920.
Dr. BREJC l. r. predsednik deželne vlade.
Cerkveno popevanje v Prekmurji.
Mi mamo lepo popevanje po starih šegah v naših cerkváh. Stare popevke pa se pozábljajo. Zato, naj se té dragi kinč ne zgübi, se moro te pesmi zbrati pa štampati. Augusta pridejo k nam z Ljubljane mil. g. kanonik dr. Kimovec Ferenc, glabiteo i kapelnik stolne cerkve, da poberejo té naše lepe pesmi.. Skrbimo zato, da dobijo v roke te naše . lepe pesmi, če je mámo. na nete djane, pošlimo njim je v Ljubljano na naslov: M. G. Dr. Fr. Kimovec, kanonik 'Ljubljana.
če pa nemámo mi naših, pesmih na nete djanih, gda prido gospod kanonik, náj sé zglasi pri njih vsaki, ki zna vižo, ka jo spopeva pred njimi i jo oni te na nete denejo. ,
— Mil. g. kanonik! Naznanimo, ka ne en mesec, nego niti edno leto ne zadostüje, ka bi se vse naše stare pesmi nabrale. Tü marnom Prekmurci, preveč veliki kinč. Prositi bi zato m. g. kanonika, naj od fare ko fare ido t temeljito naberéjo: vse kaj se tam najde, naj obiščejo tüdi evangeličanska cerkvena spravišča, vsaka fara ma naime nekaj poscbnoga i nekaj lepoga. Bodi povedano mil. g. kanonik! to tüdi, ka: v Martjancih, je že preci pesmi nebránih, naj se obrnejo na g. pleb. Horvat Jožefa po njé.	é
Kmečka zveza v D. Lendavi.
Čast nam je poročati predsedništvi k. z. da se je 4. julija v D.  Lendavi  ustanovila  Kmečka  Zveza 	za
mestno župnijo (faro) D. Lendava pa je k tistoj taki pristopilo nad 60 kotrig, štere so plačale letno članarino v zneski 1 K. Za osebo vlč. g. kaplani Berden Andraši kak blagajniki.
Ustanovni občni zbor si je na svojem zbori jul. 4. ednoglasno Zvolo té odbor, načelnik Sever Božidar, župan v D. Lendavi, podnačélnik Varga Matjaš, posestnik i podžupan v Lendavskih, Goráh; tajnik dr. Šabec Karol, odvetnik v D. Lendavi, blagajnik vlč. g, Berden Andraš, kaplan v D. Lendavi, namestnik tajnika Tivadar Štefan, občinski tajnik v D. Lendavi, namestnik blagajnika Raj Marko posestnik v D. Lendavi; .odbornik, gg. Belovič Anton, posestnik v D. Lendavi, Trojak Stanislav, posestnik v Lendavskih, Goráh, .Balažic Jožef, posestnik v Dugoveški!! goricah, Hozjan Janoš, posestnik, širitelNovin v .Lendavskih Goráh. Vsi odbornik! so izjavi H, da,sprimejo zvolitevpa obljübili, da ščejo delati po najboljšoj moči za našo krščansko" zdrüženje.
Prebrále so se nato Odloki (re-solucije), štere je skleno zbor zavüpnikov v Beltincih, pa so se tisti kak minimálni program naše stranke v. Prekmurji sprejeli.
Določile se je, da se vrši v teki ednoga meseca veliki shod kmečke zveze pri Sv. Trojstvi nad Lendavov.
Nebiranje kotrig se vrši dale, pa vűpamo, 'da bo vsaka krščanSka hiša,
je vogrske ali Slovenske narodnosti, je katoličanske ali evangeličanske vaša stopila v našo zvezo. — Pozdrávlali D. Ledavčarje. Ka pa V Sooiti je vömrla prvajša krsčanska stranka málih kmetov (kisgazdapárt) pa krči čansko socialna : stranka ? Ter obe stranki sta zdrüženi v »Kmečkoj Zvezi*. Prosimo sobočke krščansko misleče gospode, naj ponovijo svojo prvejših stranko, volitve se bližajo. Krščansko Prekmurje sama- krščansko kmečko Zvezo je mogoče podpirati. Na cj^o povsod možje, krščanski, katoličanci i evangeličanci. Ur."
Glasi.
Krščansko delavstvo je 5. julija v Kropi obhajalo 25. letnico svoje tovarne (fabrike). Sami delavci majo svojo lastno fabriko, vsi so v delavsko   zadrugo,   ne   scécávajo  jih  tüji
rati ali boljševiki. Pred 25 leti so napravili svojo lastno zadrugo pomočjov dvá dühovnika, espereša Hoenigmana i dr. Kreka, poznejšega državnoga poslanca. Z sv. mešov, predgov so se zahvalili ob 25 letnici za pomoč, ka so rešeni iz škramplov kapitalistov.
Krščanski delavci i krščanski mladenci »Orli" so 5. julija meli velki krščanski 'tábor v Št. jianži v Roži na Koroškom. Dobro koroško slovensko ljüdstvo je z navdürenjom poslüšalo lepe do srca segajoče govore i gledale orlovsko telovadbo.
Za vero Svojo je bio bi t od lastnoga očé Ludovik N. na Kodel-jjevom. Mladenček je dobroga krščanskoga düha sliši med krščanske dečke „orle“ i je šteo ž njimi vred biti pri blagoslavlanji krščanskoga doma. A oča, kommunist i brat- sokol sta ga do krvavoga zbita, dokeč je ljüdstvo ne prišlo na pomoč. Zdaj je vujšo zkoz okna nesmilenomi oči i brati z rok. Krščansko ljüdstvo je globoko poštüvalo prí Orlovskoj telovadbi junáka, Šteri je teliko trpo svoje versko prepričanje. Páli en zgled, kak • »püstijo pri miri" Socialni demokratje i slobodnomiselni sokoli človeka, če šče poleg svoje vere živeti.
Svinjska küga pohenjavle v Črensovcih. Predavanja živino zdravnika dr. Zavernika jun. 27. po božoj slüžbi je vnogim dalo lepe tanače.
2
NOVINE
1920. 18. Juli,
Králjov rojstni den smo obhajali 12. julija. V cerkváh so se oprávlale molitvi za králja.
Senje boljševikov. Boljševiki so veliko spravišče meli v Moskvi na Rusoskom. Zinovjev je z toga spravišča glas poslao boljševikom v naše kraje, naj kmete hujskajo, ka do nezadovoljno se porcberijo i nastavijo edno veliko boljševiške državo, v štero bi slišiie Jugoslavija, Romania, Madjarska N. Austrija, Bolgarija, Albanija, Türčija i Grčija. Ruski Židovje začnejo glad trpeti, níšče njim nešče delati, zato bi radi prišli v naše kraje. Senja se njim lejko od toga, a naših kmetov ne dobijo nikdár za sébe, ti ščejo zemljo meti i jo za sebe obdelávati, ne pa za boljševiške ropare.
Fiškališko kancalajo (odvet-niško pisarno) je odpro dr. Vladimir Škcrlak naš domači človek v Soboti, v cerkvenoj vulici poleg pošte.
Novine za ednoga siromaka je plačao odvetnik dr. Škerlak Vladimir iz Sobote. Prosimo širitela sobočkoga g. Marič Mihala, naj dava ednomi sobočkomi siromaki brezplačno edne Novine. —
Vpisüvanje v meščansko šolo i gimnazijo v Soboti se je dovršilo. Dneve za vpisüvanje smo večkrat šteli objavti pa po nepriliki so v tiskarni objavo vönihali. Pa septembra prve dni še tüdi ne bo prepozno tististim, ki ščejo v šolo iti.
Zrnje grofovskih imánj se ne sme brez dovolenja vlade z Prekmurja voziti. Té odgovor je dala vláda na prošnjo kmečke zveze, Štera je prosila naj toga zrnja ne püsti vö nego pres-krbi ž njim naše siromaške Prekmurce. Ki potrebüjete zrnje, glasite si pri komisariati.
Bogojina. Orlovsko drüštvo se obrne do vseh dečkov vu fari pa je oprosi, naj stopijo .vsi knjim, ki so krščanskoga mišljenja. To drüštvo ne jemljé veselja, nego je dava, dava nedužno veselje. Stariši, püstite svoje sinove v našo drüštvo, mi nesmo ponočnjáki ali razbijači, nego brani-telje vere, domovine i vsega poštenoga.
Kmečka zveza v Bogojini. je sprejela vseh 11 točk beltinske k. zveze s priponbov, naj marofi ostanejo i nekaj zemlje kre njih i naj se na njih v javne nemene celoga Prekmurja zvršavlje rojarstvo, vrtnarstvo, (kertesija), vinarstvo, sadjereja itd. (Dobra misel! Dajte več takših misli, drüge k. zveze.-Ur.)
Pri galici je prišparala kmeč-ka zveza v Bogojini desetjezero koron. 1 to priednoj jedinoj küpčiji. Gledajte kotrige, če bomo sküpno küpüvali i odavali, IDO jezeri nam v žepi ostanejo.
Novo mešo do slüžili v Črensovcih aug. 1. Horvat Jožef, dühovnik stolnobelograške püšpekije.
Zrnja ne odavajte nikomi! Skupno odajte vsi, ka več dobite. Z siromakov se ne spozabite, Prekmurje je rodilo v prvoj vrsti prekmurskim sirotam, prle domačim odajte i samo te drügim. Tei tak falej dobijo, ki odávaje pa več. Le sküpno vse. Ta Sküpna odaja je zadruga. Mamo jo že v Prekmurji, žnjov delajmo celomi Prekmurji na hasek.
Dolnja Lendava. Sem je že prišo slovenski državni živinozdravnik gospod Sok Anton pa prebiva v tistoj hiši kak prvejši. Dobro razmi naš jezik pa celi den je slobodno k njem priti.
Marijine liste v kratkom razpüščeno katoličancom, če bi je što do rok dobo, ki jih nešče meti, naj je pošlje nazaj ali pa da brezplačno kakšemi Siromaki. Ki jih pa ne dobi pa je šče meti, naj se zglasi za nje pri uredništvi Novin. Odseh mao vsaki mesec prido. Z Novinami cena za premožne je dobrovoljna podpora, za siromake pa nikaj.
Kmečka zveza v Melincih je sklenila, da občina odebere odbornika za agrarno reformo, šteri do zahtevali da se od grofovskoga imanja pašnik küpi za občino nadalje so sklenoli, da 100 K, članarine vložijo v Črensovsko posojilnico.
Na znanje vsem, ki so akcije podpisali za črensovsko posojilnico. Da nas prosijo posojila tüdi iz drügih sosednih far. pridite zdaj v nedelo 18. vsi po velikoj meši v šolo, ka za drüge farnike to dovolenje sklenemo i k pravilom dodenemo.
Slüžbo išče en vučiteo, šteri ma veliko familijo, slüžbe pa ne. Guči vogrski i horvacki. Rad bi prišo v kakšo pisarno za pisača ali za pazitela k mlatilnomi stroji (k mašini za mlatiti.) KI prosilci more pomočti, naj se zglasi pri Balkanji Ernesti v D. Lendavi.
Zločin nad domovino (hüdo-delstvo nad domovinov) je naslov brošuri (nevézanoj knigi) štero' je té dni začele razpošiljati Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod (falet) stane (košta) 4 korone, za tržče, širitele i vse, šteri pošljejo peneze naprej, pa 3 K. 50 fil. Kniga je pisana tak polüdno i zanimivo, da je ne odloži níšče prle, dokeč je ne preberé. Pokaže nam v jasnoj svetlosti, što je razdvojo našo domovino, i zanéto med nami svájo i sovraštvo. Dokáz! so tak posvedočimo de ne bo mogo níšče dvojih nad istinov vsebine, — celo prizadeti, če so le količkáj priprávni, bodo mogli končimar na tihoma priznati svoj veliki greh, šteroga so desetletja delali nad narodom, ga delajo i mislimo ga ščejo delate še dale. Kniga je zišla   prav v časi, kda se je začelo nanovo s podvojenov silov grešiti nad našim narodom i je zato zaistino časovno
potrebna. Narčajte jo v vekših vno-žinah i širite jo med ljüdstvo, da bo prostor dobila povsod, kje je potrebna.
I kde ne bi bila potrebna? Cena je to pot nekolika višiša, ar obséga brošura 6 i pol tiskovnih pol, i je štam-pana na naj finejšem papiri, meli smo ( na razpolago samo dvoje vrst papira i se za slaboga nesmo mogli odločiti, ar je vsebina sfálne vrednosti. Vsa naročila je poslati na naslov — Katoliška Liga, Ljubljana. — Kmečke zveze, naročite si jo!
Na prekmurski misijon so darüvali: z Beltinec, N. 100, Vohar Bara 2, N. 25, Berendiáš Martin 5, N. z Celja 52, z Ižekovec, Domitrica Ana 20, Balažic Marija 20, Horvat Jožef z Bratonec 20, Levašič Verona z Čentibe 10, z Trnja: N 100, Dogar Janoš 10, Žižek Marija z Črensovec 10 koron. Adrijanci 28, Nedelica 100, Türnišče 130, Krog 342, Cankovska fara 1005 K 60 fil. Penezi v Celje poslani od 26. maja do 26. junija, v klošter, ví pa Pristopite jedino i samo v.„Zajemno zavarovalnico", štere ravnitelske je v Ljubljani. V Soboti pri Jerič Franci se Zglasite.
Shod kmečke zveze v Črensovcih ne bo té mesec, nego poštnoga, šteri den, že naznanimo.
Štero je naša krsčanska drüžba za sekulacijo? „Vzajemna Zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17.“ Samo ta je naša krsčanska! Pri toj dajte sebé i svoje imanje sekularivati? Ne podpirajte svojih sovražnikov, ki vam jemljéjo peneze i vero! Té za-varovalnice zagovvrnik so sami prez-višeni ljubljanska knezoškof i delajo pri njej samo dobri koščanski možje. Komaj leta 1898. se je ustanovila ta drüžba, pa li že 3 pa pol milijona kron plačala vö pogorencom. V Sloveniji so vsa cerkvena, državna imanja pri toj drüžbi zavarvana. Ne dajte se zapelati! V Prekmurji hodi neki barát. Šteromi je zvónjala baračka jo pa, tá jo je bráno, ne mešüje več, čeravno je komaj pred par leti meo v Prekmurji novo mešo, té nesrečnik je postao regent edne drüge drüžbe za sekulacijo. Tá, štero on ponüja, je nej naša krsčanska Slovenska drüžba. Ne dajte se zapelati. Barát naj ide nazaj.
Veliki shod so meli Bunjevci v Sobotici (Szabadka) jul. 4. Na tom spravišči se je govorilo za dober krščanski tisk. Krščanski človek samo krščanski tisk sme čteti i podpirati, XIII. Leon papa so pravili: „Zaöadav zmate cerkvi i šole če ne. te meli krščanskih novin. Da ka cerkev i šola dobroga obrodila, to vse na nikoj spravi slab tiskPrekmurci jedini vaš krščanski tisk so »Novine". Je mate?
3
NOVINE
1920. 18. Juli
Dom i svet. — Kratke novice.
Jugoslavija. Pravda za volitve (Választás) je sklenjene. Tak zváni „kancel paragraf", šteroga so veri sovrážni liberalci posili šteli dati potrditi, je ne sprejet Té ,,kancel pa-ragraf" bi dao oblast orožnikom, ka bi predge dtihovnikove opazüvali, če tiè bi kaj gučao, naj ljüdstvo na krščansko stránke dá svoj glás. Preveč se bojijo, sovražniki vere, da bi krščanstvo zmagalo. Prazen stráh. Krščanstvo se premagati ne da' Če je v ednom kraji dolpotisnejo se v drü-gom tembole zažge. Moč krščanstva .je Kristusova moč štera je nepre-magljiva. Poljska. Boljševiki so Polake premagali, zevzeti Kovno i se paščijo proti ^Varšavi. Poláki so prisiljeni mir prositi. Nesreči so si sami krivi. Zostrádani, zskrvaeli, so ji šteli proti tanač! drügih držav Rusijo premagati, svoje meje raztégnoti drügim narodom pa pravic ne dati. Škoda velika na tom dobrom ljüdstvi. Rumunija i Francija ste zavolo boljševiške nevarnosti pod orožje pozvale svoje -vojake. Pogajanja v Spai se dále vršijo med Nemci i antantov. Nemci moro vojaštvo taki razpüsti^, šteroga ešče više milijon majo pod-orožjom, ravnotak moro prekdati ešče 2 milijona pušk i drügo strlivo, 3 milijone pušk so že prekdáli. — Zlato mešo so slüžili v Ljubljani 11. julija bivši frančiškanski provincial, O. Fabjan! Placid. Tretjeredniki z Prekmurja jih'ŠrČhoSozdravijajob molijo za njih, ki so dosta pripomogli, da se je 3. red Prinas tak razšíro. Na procesije so strelali Talijani v Prvačim, štere so tamošnji Slovenci na čast apostoloma sv. Činili i Metodi vodili v cerkev. Več ljüdi je mrtvih, plivanoša so zaprli. Špiritus, alkohol se sme v Jugoslaviji odsehmao
slobod noigati brez pojele. —
Pa to ešče tüdi pitamo lačni Goričanci g. civ. komisara, če je že poskrbo za nás potrebno zrnje tü v Prekmurji, ka nam nede trbelo drage foringe plačüvati? Odgovor prosimo, pomoči i pravico! — Letošnje kukorice níšče ne sme pred prvim oktobrom odavati. — Delavcom na znánje! V Soboti se je nastavila »Državna posredovalnica za delo". Vodi jo brezplačno dober domači mladenec Kerec Franc. .Obrnite se na njega delavci! Zrok tolvaj«j so večinoma cigani. Sobočko Orožništvo je ciganske kuče v Borejči preiskalo i se pritoj preiskávi pošvedočilo, kaso v ednom leti tei cigani edenajset velikih vlomov i topov napravili.
               Pošta.
Z. Sl. Ka se omenjeni pajdašijo z sovražniki vere i naroda, ka siromakov ne zagovarjajo proti verižnikom i tihotapcom, ka krščanski i slovenski düh mira potem v tistom kraji, je žalostno. A zatoga volo pa delo püstiti i za nikoj se ne genoti, je ešče žalostnejše. Zmago samo borba, vojska
prinesé. Té se ne trebe i nesme bojati, z nami je Bog, trebe nam kaj drügo? Se srčno naprej, neščemo drüge plače kak preganjanje na tom sveti i plačo na drügom. To je hoja za Kristušom. Mala čreda ne boj se té poti. Bedič Franc. Krotendorf. Radi počakamo z naročninov, ve ste vsigdar redno plačüvali. Lukač Alojz. Gradišče. V Betlehem je šlo pismo ali odgovora nesem še dobo. Cene pri Novinah nesmo zdignoli mi, nego fabrike. Jaz je kšenki pišem. Če de je što kšenki štampao, je kšenki dobite. Siromakom je zaistino 8 K. dosta, šteri nemajo z koj vzeti, a ki za liter vina brez pomisleka da 24—30 koron eden hip, se nema tožiti če za 52 litrov dühovne pijače da samo 20 K. Naj bodo ljüdjé pravični v svojih sodbah. Vam pa srčna hvala za širitev i ka teliko naročnikov mate. Bokan Št. M. Petrovci. Vašim trem šenkamo naročnino. Dajte njim celo nazaj, tiste 4 korone tüdi. Kaj bi pa vi za nje plačüvali? Račun poleg toga se mora napraviti. Fujs A. Petanci. En čas mo ešče pošilali vsem Novine, ar so 12 K. plačali. Potom je pa stavimo sirotam, štere ne zmorejo 8 K. Kočar Jánoš. Lukačavci. Mariči do hodile do 1. augusta. Potom zravnam kak želete. Törniškim naročnikom na znanje. Širitelje z Törnišča, Nedelice i Lipe se tožijo, ka nešteri neščejo plačüvati naročnine. Prosimo Vas, vzemite na znanje, ka staroga duga je pri vas ešče na stotine, od novoga niti ne gučimo. Zarazmile to i redno plačajte dug. 
Podlistek.
Kraljevičov govor v Zagrebi.
Na slavnostnom obedi v Zagrebi je Nj. Vis. Kraljevič Aleksander sledeči govor držao: Gor sam vstano, da se v prvoj vrsti zahvalim Previd-nosti, štera mi je podelila srečo, da v iméni svojega vzvišenoga roditelja Nj. Vel. Krála Petra zrečem obprvim vladarski Pozdrav krala Srbov, Horvatov i Slovencov pozvanim k tomi stoli državljanom in vojakom, zastopnikom vere in državljanom prestáne j mile sküpne domovine, na prvom mesti Hrvackoj, i Slavonije. Vidi se mi, gospoda, da je v tom hipi zbrao okoli nas ves naš narod treh imen, pa ednoga srca i düše ino da se-v
toj dvorani giblejo tüdi veséli dühovi naših sküpnih očakov zadnjih dvanajst stoletij,-Ali ne:so za tem hipom, v šterom se bodo mogli zdrüžiti in. obinuti vsi naši bratje vseh imen, zdihávale živeti in kapali naši sküpni predniki, od Ljudpvika Posavskega do naših dni?
Ali neso danšnjega dneva želeli hrvatski kralj Tomislav i srbski Knez Viščevič, kda sta se sküpno pred jezero leti bojüvali proti! Simeoni bolgars-komi, kak tüdi tisti, ki so se borili proti tüjenih gospodstvi, i sam Turdko, kda se po kosövskom leti 1389 prog-laso za horvackoga krala, kda je dvanajst let prlé ipo tožo na svojo glavo Srbsko korono? Ali neso želeli té hip naši očaki, ka so drügi za drügim kapali pod türski jarem, kak tüdi tisti, ki so znamenitoga leta 1507 priprávlali vojsko proti Trsti in Reki, da zagotovijo sbrskim in Slo-
venskim kmetom slobodo trgovanja po našem morji? Ali bi Zrinjski in Frankopan i drügi znan! in neznani njihovi tivariši, ali bi toliko vojakov naše narodne misli moglo gledati tak mirno smrti v oči, če ne bi ž njov gledali in jasno vidili našega 03I0-bojenja i zedijenja? Ali je mogoče, da se düše Jelačiča in patriarke Ra-jačiča i vseh njihovih sodelavcov ne veselijo te zorje naših lepših in Srečnejši dnévov šteri so jo sküpno priprávlali z mojim z vzvišenim prede-dekom knezom Aleksandrom in njegovim modrih tanačnikom Garašanom priprávlali z delom in svojim življenjom.? Ali je mogoče, da so v tom hipi nenavzoče plemenite düše vseh. boritelov zadnjega stoletja na tom velikom narodnom posli ?
(Dale.)
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 18. Juli
R. J. Rakovnik. Molite dosta v tisti namen. Teškoče so velike. Na mojem srci bole leži kak na vašem. A teškoče so ravno znamenje, da se posrečilo bo. Horvat Št. kaplan Sv. Jürij. Za Partlnove dečke se toplo priporača Zavod sv. Stanislava, Št. Vid. pri Ljubljani; za deklico pa Šolske sestre Pri Sv. Petri poleg Maribora. Gospodje misijonarje iz Celje Vas srčno prosijo, da bi se z celim srcom zavzeli za prekmurski misijon. Misijon predpiše novi Codex I. C. — Kornhaizer Alojzij. Sv. Jüri. Račun je dober. Slivnjek Šte-
van D. Lendava-Goré. Ne morem zastopiti našega pisma. Dajte glas po kom kaj želete ali pridite sami.
P. H. Bratonci. Od poklona ne sila več pisati ár je na shodi k. z. v Beltincih bio guč od njega i zadosta je razjasjena naša zahteva v resolucijah i v vlogi g. Sakoviča na seji šolskoga sosveta. Tisto „imenitno“ pismo pa odnesite i jo na centralo pošljite, ta bo dala odgovor na vse vuče ugovore v ovčjoj obleki, potom je mi naznanimo našim ljüdem. Ár so prečni zadeti, tisti naj se zagovorjajo.
K odaji
je v Medjimurji 45 plügov zemljé, gorice i log z dvema hramboma. V Dolnjoj Lendavi je k odaji 8 plügov goric, tüdi po falatah se odájo. Küpci  naj se zglasijo pri odvetniki (fiškališi) Dr. Némethy Viljemi v D. Lendavi,
Dve hiži sta k odaji

z trgovinov vred v Murskom Središči. Vsaki den se lehko opita za ceno lastnik Cinzek.
„Medjimurje“
Agenturni i komisionalni posao sa žitom, zemeljskim plodinama, vinom i živežnim namirnicama
Čakovec.
Brzojavni naslov:	„MEDJIMURJE“ Čakovec.
Telefon broj 86.
Küpüje i odava vse vrste zemeljski pov, vino, meso. Prevzeme zastopstva prvorazrednih hiš
v Medjimurji.
na dugoveškom bregi (poleg Dolnje Lendave) ménjše imanje,
štero meri 5 i ½ plügov oratje zemljé, 8 plügov loga, 3 plüge trebeža 1 i ½ plüga pašnika. Na njem stoji: hiša z dvema sobama i ednov kühinjov štale i parma. Imanje se odá i na parcele. Ravnotü so k odaji poldrügi plüg velike, prve vrste gorice z hišov, kletjov, štalami i 2½ plügov oratje zemljé. Küpci naj se zglasijo pri Bačič Arpadi, stavbeniki i inženiri pod Lipov p. Turnišče, pri kom zvejo za pogoje küpčije.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.