¦D o p i s i- Iz Krškega, »Pedagogiško društvo« v Krškem je izročilo slavnemu deželnemu zboru Kranjskemu naslednjo spomenico: Preslavni deželni zbor! Odbor »Pedag-ogiškega društva« v Krškem si vsoja vsled sklepa občnega zbora s 30. junija t. 1., povodom razširjene vesti, da namerava preslavni deželni zbor izpremeniti nekatere točke deželne šolske postave z dne 9. marca 1879. 1. (oziroma dež. postave z dne 25. februarja 1870. 1. dež. zak. št. 11., potem dež. postave z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 21, in dež. postave z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 22.), preslavnemu deželnemu zboru predložiti najudanejšo spomenico, v kateri se društveni odbor vsoja razložiti najvažnejše želje, ki se tičejo izpremembe gornjih postav, dobro vedoč, da bode preslavni deželni zbor tudi pri drugih točkah ukrenil pravo pot učiteljstvu in šolstvu na korist. Zato tudi ne namerava naj udaneje podpisani odbor nasvetovati tekstualnih izprememb, niti se ne spušča v podrobno razpravo onih toček, katere naj bi se po njegovem mnenji izpremenile: §. 29. deželne postave z 9. marca 1879. 1. naj bi se tako izpremenil, da učitelje predlaga krajni šolski svet, imenuje jih okrajni šolski svet, potrdi pa deželni šolski svet. §§. 38. in 39. iste postave dolooujeta razdelitev učiteljskih plač po obstotkih v štiri razrede z ozirom na krajne razmere. Ker pa imajo vsi učitelji jednako nalogo, ustanovil naj bi se v tej zadevi poseben status, kakor ga imajo uradniki, tako, da bi se oziralo v prvi vrsti na število službenih let. S tem bi se zaprečilo prepogosto menjavanje učiteljskih služeb, kar bi zelo pospeševalo šolsko delovanje. §. 4. deželne postave z dne 25. februarja 1870. ]., dež. zak. št. 11., govori o zastopstvu šole v krajnem šolskem svetu. Drugi odstavek tega paragrafa naj bi se tako izpremenil, da mora imeti vsaka ljudska šola vedno svojega voditelja (učitelja) kot zastopnika z vsemi pravicami v krajnem šolskem svetu. K §. 13. deželne postave z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 21., naj bi se dodalo določilo, da mora vsaka Ijudska šola imeti dovolj velik šolski vrt, kajti po §. 2., odsi 2., v izpeljavo tega §. izdanega ministerskega ukaza z dne 19. julija 1875. 1., št. 2868., dež. zak. št. 22., ima se tak vrt preskrbeti le tam, kjer dopuščajo okoliščine. §. 30. deželne postave z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 22., naj bi se tako izpremenil, da dobe učitelji doklado z 10. odstotki od letne plače. Tu naj bi torej izpala besedica »najmanjše«. — Nadalje naj bi imeli učitelji z vsako izpolnjeno daljno petletno siužbeno dobo pravico do druge doklade, katera naj bi se jim odmerila z 10. odstotki od letne plače. Tu naj bi torej izpalo »do izpolnjenega 30. leta te službe« in »najmanjše«. Tako naj bi tudi v 2. odstavku §. 61. odpala beseda »najmanjše«. K. §. 35. iste postave naj bi se dodala izprememba, katera naj bi se izvršila pri §. 3. postave z dne 28. decembra 1884. 1., dež. zak. št. 1., in po kateri ima učitelj pravico do rabe šol- skega vrta in do primernega užitka od taistega, vender v tem smislu, da naj se ta užitek ne šteje po §. 27. iste postave v denarjih tako, da bi se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštevali dotični davki in priklade. — Najudaneje podpisani odbor prosi, da bi preslavni deželni zbor blagovolil tu navedene želje milostno na um vzeti ter se o priliki predelave dozdanjih postav ozirati nanj, kar bi se tem lažje zgodilo, ker bi se s tem šolski troški znatno ne povišali. Odbor »Pedagog-iškega društva« v Krškem, dne 20. novembra 1887. 1. Iz Boštanja. "J* V 19. dan preteč. m. je umrl tukajšnji nadučitelj g. Peter Fleischmann. Pogrcb je bil 21. preteč. m. zjutraj ob 8. uri. (Izmej tovarišev so prišli k pogrebu le trije — eden iz Sevnico in dva iz Krškega.) — Pokojnik se je porodil v Beričevem pri Dolu 1820. 1. Imel je dva brata, starji je bil znamenit rasllinoznanec, drugi (Jurij) pa vrl skladatelj (»Slovenska Grlica« i. dr.) Eanjki je hodil v šolo v Ljubljani, v Eudolfovem in v Idriji. Služboval je v Breznici na Gorenjskem, v Šent-Janžu (dvakrat) v Artičah na Štajerskem, pri Beli Cerkvi in zadnjih 13 let v Boštanji. Vseh službenih let kot učitelj, orglavec in cerkvenik je štel čez 45. Eanjki Peter je bil ud »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani, »Pedagogiškega društva« v Krškem in zvest naročnik in čitatelj »Učiteljskega TovariSa«. Bil je vrl rodoljub in tudi v marsičem »original«, pa sploh blaga duša; bližnji tovariši njegovi so bili radi v njegovi družbi, ker je vedel vedno kaj zanimivega povedati — vzlasti iz stare šolske dobe. Naj po dolgotrudnem delu sladko počiva, in blag rau spomin! —r. Od SV. Mihela. Slavno vodstvo »Narodne Šole« v Ljubljani blagovolilo je tukajšnjemu šolskemu vodstvu za uboge učence več šolskega blaga, t. j. zvezkov, peres, svinčnikov i. t. d. podariti. Za ta blagodušni dar se v imenu uboge šolske mladine prisrčno zahvaljuje Lud. Fettich Frankheim, solski vodja pri sv. Mihelu poleg St. Petra na Notranjakem. Iz Knežaka. (Zahvala.) Slavni odbor »Narodne Šole« poslal je na prošnjo podpisanega voditeljstva mnogo raznovrstnega šolskega blaga ubog-im učencem in učenkam tukajšnje šole. — Za ta dar izreka podpisano voditeljstvo slavnemu odboru »Narodne Šole« v svojem in v imenu obdarovane uboge šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Voditeljstvo trirazredne šole v Knežaku dne 20. novembra 1887. 1. v. Pin, šolski voditelj. Iz Gorenjeg'a Logatca. (Zahvala). Podpisani se povodom smrti svoje nepozabljive soproge najiskreneje zabvaljujem vsem p. n. g. g. tovaiišem in tovarišicam, ki so mi ob dnevih žalosti skazali na razne načine svoje sočutje in od daleč prihiteli k pogrebu. Bog plati! Janez Kernc, nadučitelj v Gorenjem Logatcu. Iz Kranja. Gimnazija naša bode vender jenjala, — čez dobra tri leta bode po njej. Želimo, da bi se nam ta skeleča izguba s kako drugo šolo namestila. Iz Ljubljane. V imendan naše presvetle cesarice Elizabete (19. preteč. m.) so bili učenci tukajžnjih šol z učitelji vred zjutraj pri sv. maši, potem pa so imeli prost dan. — f France Levstik, c. kr. skriptor v licejski knjižnici, velik spoznavatelj slovenskega jezika, naš kritik in satirik, spretni pesnik in pisatelj, je vzprejemši sv. zakramente za umirajoče po dolgotrajni teški bolezni, star 56 let, v 16. dan preteč. m. ob 9. uri dopoludne umrl. Pogreb slavnega pokojnika je bil v 18. dan preteč. m. ob 4. uri popoludne, kjer se je videlo, koliko spoštovanja je ranjki užival v mestu Ljubljanskem, po deželi in tudi drugod, kako ga je Ijubila in cenila mladina slovenska in sploh niirod in vse odlično občinstvo. Blagi pokojnik je bil tudi v marsičem osebni prijatelj in podpornik slovenskemu učiteljstvu. Bog mu daj večni raj! Slava njegovemu spominu! — Proračun kranjskega norraalno-šolskeg-a zaklada za 1. 188 8. kaže zaklade 23.765 gld. 40 kr., potrcbščine pa 273.090 gld. 66 kr., torej primanjkljaja 249.325 gld. 26 kr., kateri se po deželnega odbora nasvetu v zmislu deželne postave z dne 28. decembra 1884 1. poplača z 10^ prikladami za normalno-šolski zaklad, na vse neposrednji prikladi deželnega in zemljišno-odveznega zaklada podvržene davke. Tako urejeni neposredni davki so po državnem proračunu c. kr. finančnega ministerstva za 1. 1887. predpisani z 1,411.558 gld.; 10^ šolska priklada znaša torej v okroglem znesku 140.100 gld., torej se kaže nedostatek 109.225 gld. 26 kr., kateri se ima pokriti v zmislu postave z dne 28. decembra 1884. 1. iz deželnega zaklada. — Podpore za zgiadbe ljudskih šol na Kranjskem. Deželni odbor nasvetuje deželnemu zboru, naj se iz deželnega zaklada dovoli podpora za zgradbe ljudskili šol za 1. 1888. v skupnem znesku 6000 gld., in ssicer sledečim občiuam: 1. Oberje 300 gld.; 2. Radence 400 gld.; 3. Dolenja Podgoia 400 gld.; 4. Češnjevec 400 gld.; 5. Borovnica 300 gld.; 6. Tribuče 500 gld.; 7. Metlika 1000 gld.; 8. Doberniče 200 gld.; 9. Črnomelj 1000 gld.; 10. Sv. Trojica 300 gld. ; 11. Dob 200 gld.; 12. Radomlje 300 gld.; 13. Veliki Gaber 100 gld.; 14. Velika Dolina 500 gld.; 15. Eibno 100 gld. Skupaj 6000 gld. — Enketa za višjo dekliško in gospodinjsko šolo v Ljubljani imela je v 19. dan preteč. m. v mestni dvorani sejo, v kateri se jo obravnavalo in sklepalo o predmetih, tečajih, številu učiteljic in učiteljev na tem učelišči i. dr. V tej enketi pa so: gospa vit. Bleiweisova, gospa Moosova in gg.: Belar, župan Grasselli, Povše, A. Praprotnik, Stegnar, Tomšič (poročevalec), Valentinčič, dr. Vošnjak, stolnik Zittcrer, vitez di Casa Cavalchina, Tomo Zupan (načelnik), A. Žumer in Železnikar. — Petindvajsetletnica šolskega voditelja g. Leop. Belarja in g. Franceta Eaktelj-a, učitelja na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, se je v 17. dan preteč. m. prav slovesno praznovula. Ob 10. uri je bila v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu slovesna peta maša, katero je z azistenco služil mil. prošt, g. dr. Javc, in pri kateri je cerkveni Šent-Jakobski pevski zbor izborno pel. Po maši so se zbrali gg. slavljonca in učitelji in ufiiteljice v lepo okrašeni telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti. Prvi pozdravil je slavljenca mestni župan g. P. Grasselli v imenu mcstnega zbora in c. kr. mestnega šolskega sveta ter njima izročil pohvalni pismi. Gospod voditelj Belar se za toliko čast prisrčno zahvaljuje ter obeta, da bodeta on in njegov sovrstnik tudi v prihodnje vse svoje skromne moči posvetila vzgoji mladine v katoliškem, avstrijskem zmislu ter jo vzrejala v verne sinove naroda slovenskega. Mestni župnik g. Jan. Rozman kaže hvalevredno delovanje g. Belarjevo skozi 25 let na polji glasbe, posebno kot pevovodja mestne župne cerkve pri sv. Jakobu v Ljubljani; gosp. Raktelju pa čestita kot dolgoletnemu podporniku cerkvenega petja pri sv. Jakobu. — V imenu mestnih učiteljev in učiteljic pozdravil je slavljenca mestni kaplan in katehet g. Karlin, v imenu učiteljev II. mestne šole pa mestni učitelj g. Leop. Armič, kateri je naglašal kolegijalnost slavljencev in izročil vsakemu v znamenje trdne prijateljske vezi krasen briljanten prstan. G. Raktelj se za vse to prisrčno zahvaljuje, potem pa govori še mal deček II. mestne šole ter čestita vodju in učitelju. Konečno g. mestni župnik voditelju Belarju še izroči krasno, dragoceno darilo duliovščine sv. Jakoba, kakor tudi g. Rakteljn. Slavljencema došlo je od mnogih strani mnogobrojnih čestitek; občinski zastop Brezovški, kjer je g. Belar nekdaj služboval, pa mu je izročil diplomo častnega občanstva. Ob 1. uri popoludne je bil v gostilnici »Pri Zvezdi« vkupni slavnostni obed, katerega se je udeležilo čez 70 gostov, mej njimi gg. mestni župan Grasselli, cesarski svetnik Murnik, dr. Vošnjak, prof. Tom. Zupan, ter mnogo drugih velespoštovanih gostov iz mesta in z dežele. Prvo napitnico napil#je presvetlemu cesarju g. A. Žumer, na kar so gostje navdušeno zapeli »cesarsko pesem«. G. mestni župnik Rozman napil je obema slavljencema. Kazal je njili dozdanje življenje in delovanje na šolskem polji in njima želel, da bi težavni svoj posel mogla opravljati še mnogo let v korist mestne mladine in domovine. G. mestni katehet Smrekar nazdravil je g. mestnemu županu Grasselliju, vrlemu prijatelju in podporniku mestnega ljudskega šolstva in učiteljstva. G. prof. Zupan napil je vzajemnemu delovanju slovenskega učiteljstva z učitelji veronauka, posebno v Ljubljani, kakor splob na Kranjskem, kar je le na prouspeh ljudskega šolstva. G. mestni župan Grasselli pa je odzdravil njemu posvečeni napitnici z nazdravom Ljubljanskemu ljudskošolskemu, narodnemu učiteljstvu. Gospod šolski voditelj Belar napil je šolskim oblastvom, g. Raktelj pa še posebej tu niivzočim udom c. kr. deželnega šolskega šveta. Sledilo je še mnogo napitnic (tudi v češkem jeziku), in prepevale so se domoljubne pesmi ter se konečno gg. slavljenceraa splošno voščilo: »Na mnogaja leta!« — Kdor hoče videti ali izvedeti »izkaz« pod nadzorom financijalnega i gradskega povjerenika dne 10. i 11. studena (novembra) 1887. u Zagrebu izvršenih brojeva lotrije hrvat.-učit. doma — naj se oglasi pri »Tov.« uredništvu. Loterija se je jako dobro obnesla. Prodalo se je blizu 100.000 srečk. Zgradba »Učiteljskega doma« prične se najbrže uže z novim letom. Vidi se tii, kaj stori vzajemno in vztrajno delovanje!