Le Valli del Natisone su Internet % www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 45(1081) Čedad, četrtek, 22. novembra 2001 Storia Natura Cultura % www.lintver.it Na otvoritvi razstave špetrska županja Bruna Dorbolò, deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič in prof. Živa Gruden Odprli srečanja s knjigo z zbirko poezij in razstavo Z dobro obiskanim večerom se je v petek 16. novembra v Spetru odprl niz srečanj s knjigo, ki sta mu prireditelji Študijski center Nediža in kulturno društvo Ivan Trinko dali ime “Jeziki se srečujejo”. Najprej so v Beneški galeriji odprli razstavo knjig v slovenskem in furlanskem jeziku. Sledila je predstavitev pesniške zbirke Miha Obita “Leta na oknu” v restavraciji na Klančiču, kjer je spregovoril prof. Miran Košuta. Največ prozornosti razstava posveča otroškim publikacijam v Nadiških dolinah, kot je podčrtala prof. Živa Gruden, nato se geografsko širi proti Reziji in Kanalski dolini, tematsko pa zaobjema tudi zgodovinska in druga dela. Tudi v sekciji furlanskih izdaj so posebno izpostavljene pu- blikacije za mlade generacije- Na otvoritvi je pozdravila špetrska županja Bruna Dorbolò, ki je izkoristila priložnost, da je izrekla priznanje Beneški galeriji in drugim slovenskim kulturnim sredinam v Benečiji, ki so v zadnjih desetletjih tudi v pomanjkanju priznanja in zaščitnega zakona opravile dragoceno delo za ohranjanje in razvijanje izročila, ki so nam ga zapustili naši predniki. Sedaj se lahko opiramo na zakone, je zaključila, in smo lahko še bolj pogumni v naših prizadevanjih. Na njene besede se je navezala deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič, ki je prinesla pozdrav predsedstva deželnega sveta Furla-nije-Juljiske krajine. beri na strani 3 Si presenta il Forum d sviluppo locale Sarà presentato sabato 24 novembre, a partire dalle 9.45, nella sala consiliare di S. Pietro, il “Forum di sviluppo locale” creato dal Natisone Gal con l’obiettivo di dare soluzioni alle problematiche locali più evidenti come lo spopolamento e il degrado ambientale. Tra gli interventi previsti quelli di Luciano Lau-rencig, presidente del Natisone Gal, di Marina Borlotto, direttore del Servizio autonomo per lo sviluppo della montagna, e dell’assessore provinciale all’ambiente Loreto Mestroni. Naš Kekko nam je dau zadnjo slovo Zgubili smo veliko dragočino, zlatega človieka no podporo ali na umetniško raven, on je biu vedno prisoten. Kekko je biu nimar na odru za zavesami, riedko na strani poslušalcev in naj je imeu v roki kladvo ali kitaro njega dielo je bluo dosti krat narbuj važno, narbuj potriebno in nam je omogočilo narbuojše pardielo. Pa use tuole, četudi nam je dosti pomagalo, nie bluo narbuj važni del njega diela. Svojo posebno dušo nam jo je Checco pokazu s kitaro u rokah: nie bluo važno, kje je godu, naj je bluo na odru ali v gostilni, po sejmah ali doma on je znu, kuo dat muoc vsaki glasbi, vsaki piesmi, ki je tekla v tistem trenutku. Vsa glasba mu je stala par sarcu, ampak kar je ču na našo narodno piesam, se mu je paržgala na luč, ki mu je razsvetlila obraz an sarce an je globoko udarla na poslušauce. Kar pa je pi-eu svoje piesmi se je Cula v zraku muoc nostalgije do usega, kar je lie-pega na sviete. Aldo Clodig beri na strani 3 Tele krat “nediški zvon” zvoni zaries žalostno. Nam prave, de nas je zapustu eden od nar-buojših od nas, nam prave, de je zapustu tele naše revne doline človek, ki je živeu za jih uživat s svojo ljubeznjo, nam širi novico, da je Francesco Bergnach, naš Kekko, nam dau zadnjo slovo. Njega piesam, njega poezija nam zna povie-dat, duo je biu Kekko vic in lieuš ku vse besiede, ki jih moremo mi vebrat za ga počastit. Dielo, ki ga je opravu do zadnjega in ki je ostalo brez zadnje pike, kjer je bluo šele v teku, nas na more ne prepričat, da smo zgubili veliko dragočino, zlatega človieka. Kekko je biu podpora skor vsega našega diela; skor vse naše prireditve so imiele njega sodelovanje, naj je šlo za tehnične potriebe, od zvoka do razsvetljave, na glasbe- MAGlSTtfATl CoLP£voU Pl AVER INDAGATO Gl/LLA ZoetUjziouE (TAuae^roPou ) i dubbi di cordone ombelicale che consentirà il trasferimento via cavo di dati (semplici diagnosi, ma anche elettrocardiogrammi o radiografie) sui pazienti. A presentare il progetto sono stati prima il direttore generale dell’azienda ospedaliera u-dinese Gilberto Bragonzi e poi i primari delle due strutture. Le considerazioni dei medici sono state in gran parte positive, ma Renato De Martini, parlando del reparto di laboratorio dell’ospedale ducale che dirige, ha affermato che “l’unico vantaggio dimostrato è l’abbreviato tempo di attesa dei test”, (m.o.) segue a pagina 2 Teleconsulto, la novità e L’incontro pubblico che si è tenuto mercoledì 14 neH’atrio di ingresso dell’ospedale di Cividale ha confermato la volontà, da parte dell’Azienda sanitaria del S. Maria della Misericordia, di mantenere viva la struttura cividalese. Nonostante ciò, esistono alcune perplessità sull’efficacia di un collegamento informatico con Udine e soprattutto emerge, nel semplice cittadino, la richiesta che non venga sostituito il rapporto tra medico e paziente. Il teleconsulto, in ogni caso, sta per diventare una realtà per l’ospedale di Ci-vidale che sarà collegato con il S. Maria della Misericordia attraverso una sorta (gyVYSTLr- BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 tf.i. četrtek, 22. novembra 2001 dalla prima pagina De Martini ha poi affrontato il problema della responsabilità dei medici riguardo la trasmissione dei dati “sul quale fino ad ora hanno parlato più gli avvocati ed i giudici”, e dei costi, che con il teleconsulto risulterebbero maggiori rispetto al sistema attuale. Osservazioni che hanno fatto parlare il sindaco Attilio Vuga di “opportunità di una riflessione in questo settore”. Sostanzialmente favorevoli invece le indicazioni dei primari dei reparti di cardiologia, radiologia e medicina. Da parte sua il direttore generale Bragonzi ha chiarito che già nelle prossime settimane sarà possibile effettuare a Cividale prenotazioni per visite che oggi richiederebbero un trasferimento fisico a Udine. In primavera partirà poi la ristrutturazione dell’area di ingresso, dove verrà situato il centro per le prenotazioni. L’incontro pubblico di mercoledì 14 a Cividale Telemedicina, i dubbi vengono dal laboratorio Stanno per riprendere anche quali quasi sicuramente uno la struttura ospedaliera e del i lavori di ristrutturazione riguardante il secondo lotto padiglione di levante”. Que-del Pronto soccorso, blocca- dei lavori che, secondo Vu- st’ultimo diventerà la sede ti per un vizio formale. Altri ga, “potrà dare luogo a in- del distretto sanitario del incontri seguiranno, tra i ferventi utili all’interno del- Cividalese. (m.o.) Sabato 24 novembre in tutto il mondo si celebra la giornata del non acquisto: è una giornata all’anno in cui la gente è invitata a prendere una pausa dallo “shopping”, un gesto di valore simbolico con il quale si vuole dimostrare che è possibile impiegare il proprio tempo in modo La giornata del non acquisto diverso, togliendo per un giorno la nostra vita dal mercato mondiale. All’iniziativa, promossa dalle riviste Terre di mezzo e Altreconomia, a-derisce anche la campagna “Bilanci di giustizia”, nata nel 1994 su iniziativa dei “Beati i costruttori di Pace”, che è attiva anche nelle province di Udine e Gorizia. I gruppi locali sono disponibili per fornire ulteriori informazioni sulla giornata (tel. 0432-785564 per la provincia di Udine, 0481-482597 per la provincia di Gorizia). Pisrap iz Kima Stojan Spetič * V Pesaro nisem Sel, saj bi tam ne imel kaj iskati. Pa me je vendar mar-tral firbec, kaj se tam dogaja. Navsezadnje so Levi demokrati največja stranka na levici in čeprav se z njimi redkokdaj strinjam, vem, da brez njih ni demokratičnega zasuka v Italiji. So vogelni kamen Oljke, zmagovite koalicijske zamisli, ki s svojimi koreninami sega nekaj desetletij v zgodovino, do intuicije rajnega Enrica Berlingue-rja, da je za korenito reformo italijanske družbe na naprednih temeljih potreben “zgodovinski kompromis” med silami, ki so po osvoboditvi opredelile v republiški ustavi tudi dolgoročni program družbenih in gospodarskih sprememb. To pa so bili tedaj komunisti, socialisti in demokristjani, danes pa leva sredina pod Oljko in zraven nje. Kriza Levih demokratov je strateškega značaja. Pred desetimi leti so razpustili KPI, da bi na njenih temeljih zgradili širšo in močnejšo stranko italijanske levice. Dejansko so izgubili polovico glasov KPI, ki so se razgubili, kakor vrabci pred jastrebom. Shujšali so v tolikšni meri, da jih koščeni Piero Fassino tudi z zunanjim izgledom dokaj slikovito predstavlja. Ce se na sredini, pod Oljko, krepi enotnost Marjetice, ki združuje liberalne in katoliške demokrate, je za levico problem vseh problemov, kako presekati zgodovinsko prekletstvo nenehnega cepljenja na prafaktorje. Fassino napoveduje čez leto dni ustanovni kongres stranke vseh “reformistov”, v katero naj bi se Levi demokrati zlili s preostalimi socialisti. Novo stranko z izrazitim evropskim socialdemokratskim predznakom naj bi vodil bivši premier Giuliano Amato. Za to perspektivo je zbral dvetre-tjinsko soglasje članstva. Gre za večjo povezanost s Socialistično internacionalo in evropsko socialistično stranko, vendar je njena šibka točka v tem, da ima ideološki predznak reformizma in pušča pred vrati Zelene in komuniste obeh strank, čeprav je Amato dejal, da je Bertinotti le “socialdemokratski skrajnež” in da bi lahko bil član njegove stranke, nikakor pa ne voditelj. Močna tretjina, ki jo vodi profesor Giovanni Berlinguer, zastopa drugačna stališča in se jim noče odpovedati. Zato najbrž ne bo sodelovala z dvojico D’Alema (predsednik) in Fassino (tajnik), pač pa bo kritično spremljala njihovo delo. In ni rečeno, da jim bo sledila povsod in do konca. Za levo frakcijo je tajnik CGIL Sergio Cofferati predlagal preoblikovanje v “Stranko dela”, v kateri bi bilo dovolj prostora za tradicionalne kulture italijanske levice: socialistično, okoljevarstveno, komunistično. Pesaro ni razčistil dilem, ki vznemirjajo ljudi pod Hrastom. Kriza se nadaljuje in jo izguba oblasti letos pomladi samo še poglablja. Do “ustanovnega kongresa” Amatove zveze reformistov se bo zategadelj pod Hrastom odvijal drugi polčas tekme. Ne več med Fassinom in Berlinguerjem, ki sta svoj set odigrala. Na pozomico stopata prava tekmeca: D’Alema in njegov Sancho Panza - Giuliano Amato ter “Kitajec”, kakor pravijo zaradi poševnih oči Sergiu Cofferatiju, kateremu prihodnjo pomlad nepreklicno zapade mandat tajnika CGIL in se lahko spusti v politično areno. Njegov predlog izhaja, kot je sam povedal, iz leta 1906, ko je tedanji sindikat CGL (brez I) predlagal oblikovanje enotne delavske stranke, ki bi se po britanskem vzorcu naslanjala na sindikalno gibanje. Kakor “Labour” in “Trade Unions”. Cofferatijevi računi so razumljivi. CGIL ima šest milijonov članov, Levi demokrati desetkrat manj, komaj 600 tisoč. Močnejša družbena zasidranost naj bi bila zanj cement, svobodna dialektika idej pa temelj enotnosti. Kaj se bo zgodilo zares, seveda, ne vemo. Mislim pa, da si ne moremo privoščiti brezbrižnega in pasivnega čakanja. Usoda levice je namreč tako ali drugače pomembna tudi za našo slovensko manjšino. V dobrem in slabem. Prodaja banke Italijanom rojeva polemike V Sloveniji se je precej slišna polemika razvnela po odločitvi lastnikov Koprske banke, da večinski delež (52 odstotkov) kreditnega zavoda prodajo bančni skupini San Paolo IMI iz Turina. Piemontska skupina, ki bo za dokončen nakup večinskega paketa morala počakati na soglasje Banke Slovenija, bo za delnice koprske banke plačala 2,5-krat več, kot je konec lanskega leta znašala njihova vrednost. To bo pomenilo, da bodo trije večinski lastniki, Luka Koper, Intereuropa in Istrabenz, zaslužili kar veliko vsoto denarja. Ob kritiki, ki prihaja predvsem iz Ljubljane in s strani nekaterih krogov na Obali, se je oglasil Janko Kosmina, prvi človek Istrabenza. Povedal je, da so dosegli vse, kar so od turin-skega kupca zahtevali in da zato ni razloga za kritike. Le-te so namenjene predvsem dejstvu, da so četrto najpomembnejšo banko v Sloveniji prodali tujemu-italijanskemu kupcu, kar ni v soglasju z bančno-gospo-darskimi nacionalnimi interesi. Kosmina v svojem javnem zagovoru pravi, da so sicer skušali banko najprej prodati kakšni drugi večji slovenski banki. Pogajanja so sprožili z Novo Ljubljansko banko, ki pa je v začetku ponujala le 0,70 odstotka vrednosti delnic in z jasno napovedjo, da bo po nekaj letih Koprska banka postala podružnica Ljubljanske banke na Obali. Zaradi povedanega, ugotavlja Kosmina, so izbrali banko San Paolo IMI, s katero so se dogovorili, da bo banka širila svojo dejavnost na druge trge, tudi z morebitnim nakupom drugih bank zunaj meja Slovenije. Kosmina je odogovoril tudi na kritike, češ da Itali- jani nimajo pozitivnega odnosa do Slovencev. “V Sloveniji”, dodaja Kosmina, “smo obremenjeni z odnosi, ki jih karakterizira-jo predvsem odnosi z Italijani iz naše najbližje soseščine, kjer je ves čas prisotna sovražna klima do Slovencev, o čemer pa Italijani od Padove naprej že nič več ne vedo...” Drugačnega mnenja je Gregor Dolenc, mednarodni finančni svetovalec in predsednik nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke do junija letos. Dolenc ugotavlja, da se nasprotniki prodaje Koprske banke Turinčanom upravičeno sklicujejo predvsem na zelo negativne zgodovinske izkušnje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Njene (naše) finančne ustanove so bile od konca prve svetovne vojne do danes v vseh režimih nenehno na udaru oblasti, kar je dalo svoj rezultat: danes ni več ene finančne ustanove v lasti zamejskih Slovencev, katere pomen in potencial bi presegel ozke lokalne meje. Pri tej razlagi Gregor Dolenc izpostavlja poskus Nove Ljubljanske banke, da bi povečala svoj lastniški delež v goriški Kmečki banki. Omenjeni delež je namreč znašal manj kakor 5 odstotkov delniškega kapitala, NLB pa ga je želela povečati, ker je na tem področju videla določene poslovne možnosti. V skladu z italijanskimi predpisi je zaprosila za soglasje bančnega regulatorja, Banco d’Italia, ki je po dolgem “premisleku” to prošnjo zavrnila. Po Dolenčevem mnenju je šlo za jasno izbiro v logiki uveljavljanja nacionalnega interesa v finančni sferi. Zato je Banca d’Italia preprečila NLB vključitev v italijanski bančni sistem, (r.p.) Tentativo di “scalata” alla Union Devolution È la Lista associata dei socialdemocratici (ZLSD), l’erede degli ex comunisti a chiedere con forza in Slovenia una radicale modifica della politica nella direzione del decentramento, dello sviluppo policentrico del paese e della riduzione delle differenze, ora assai sensibili tra una zona e l’altra, per quanto riguarda il livello dello sviluppo. Nella conferenza di Murska Sobota, nei giorni scorsi la ZLSD si è occupata soprattutto della riforma delle autonomie locali e dell’istituzione delle Province che dovrebbero di- sporre di beni propri e di fondi autonomi, mentre le competenze alle Province dovrebbero essere trasferite dallo stato, dal livello centrale e non dai comuni. Union in mani belghe? La belga Interbrew, produttrice di birra e proprietaria del 24,45 per cento delle azioni della fabbrica di birra Union, lunedì scorso ha reso pubblica l’intenzione di presentare un’offerta pubblica per l’acquisto delle azioni della Union. L’operazione allo stato delle cose non sembra facile. Uno dei maggiori azionisti della Union, la fabbrica di birra Laško (24,9 per cento delle azioni) sembra non voler cedere e dichiara di voler perseguire il progetto di riunire nelle proprie mani tutta l’industria delle bevande in Slovenia. Festival dei vini Oggi, 22 novembre apre i battenti a Lubiana, al Cankarjev dom, il 4. Festival dei vini al quale daranno vita oltre 125 produttori viti-vinicoli sloveni. Nelle tre giornate del festival ci saranno le degustazioni di oltre 300 varietà di vini della migliore qualità. Nel programma nutrita serie di dibattiti ed incontri di carattere formativo ed informativo. E’ Bse Le analisi più approfondite hanno confermato che si tratta di “mucca pazza” e dunque anche la Slovenia si trova ad affrontare il primo caso di Bse. Le carni prove- nienti dall’allevamento infetto sono state proibite, le autorità sanitarie slovene però si sono affrettate a tranquillizzare i cittadini sostenendo che i controlli sono severi e che è impossibile che nelle macellerie possa giungere carne contaminata. Santi e beati La conferenza episcopale slovena, guidata dal metropolita msgr. Fran Rode, ha esaminato nei giorni scorsi i temi del sinodo dei vescovi a Roma. In tutte e tre le arci- diocesi slovene intanto stanno preparando l’elenco dei martiri che saranno proposti in vaticano perché vengano proclamati beati o santi. Solo nella diocesi di Lubiana ci sono 28 candidati. Regole chiare È uscito da poco in Slovenia il nuovo Dizionario ortografico (Pravopis), realizzato sotto la guida dell’accademico dott. Jože Toporišič dopo dieci anni di accurato lavoro di una equipe di slavisti. Sono 130 mila le parole esaminate. Il Dizionario aggiorna l’edizione precedente pubblicata nel 1962. četrtek, 22. novembra 2001 Muzika je bila za Checca življenje Bil je eden od protagonistov beneške pomladi Utihnil je glas našega Checca Zdaj se v Benečiji počutimo dosti bolj šibki, skromni in obubožani. Zgubili smo kulturnega delavca, ustvarjalca, mladega moža, ki je bil eden od glavnih protagonistov beneške kulturne pomladi, svoj izviren pečat pa je vtisnil še posebej v sodobno glasbeno ustvarjanje v Benečiji. Komaj 49 let star je v videmski bolnišnici umrl Francesco Ber-gnach, naš Checco. Zaman se je več mesecev boril proti neizprosni bolezni tudi s tem, da je le naprej ustvarjal in neumorno delal na kaseti njegovih pie-smi, ki jo je načrtoval za prihodnje mesece. Vdal se je bolezni le pred nekaj dnevi in 17. novembra je za vedno zaspal. V Benečiji je bil eden od prvih mladih kontesta-torjev, ki je prelomil z ustaljeno tradicijo, pa ne le zato, ker je imel dolge lase in sledil gasbenim izzivom, ki so na prelomu med seštdetimi in sedemdesetimi leti prihajali iz Anglije in ZDA. On je bil drznejši, pisal je svoje pesmi v slovenskem dialektu in to je bilo za beneški prostor prelomno. Bil je simbol preloma s tradicijo, ki je pomenila zanemarjanje in ponižanje domače slovenske besede. On jo je, nasprotno, vključeval v modeme glasbene tokove. Checcovo ime je neločljivo povezano z najbolj priljubljeno beneško kulturno prireditvijo, s Sejmom beneške piesmi. Njegovo ime se pojavi že na drugem Sejmu, leta 1972, ko je prireditev potekala na odprtem, na gradbišču telovadnice na Liesah. Kot kantavtor je predstavil dve pesmi, Za te in Misel za te, njegova skupina “The asteroids” je pa spremljala vso manifestacijo. In od takrat je bilo vsako leto tako. Njegov ansambel je spremenil ime in postal SSS, v njem so se godci zamenjali, Senjam beneške piesmi se je spreminjal in rasteh Edina stalnica, rdeča nit, ki je držala vse skupaj sta bila Checco in Aldo Clodig. Checco je bil avtor in kantavtor, bil je tudi neke vrste mentor za mlade beneške pevce in godce, saj jih je učil, spremljal in jim pomagal. Brez njega ne bi bilo Sejma beneške piesmi in ne bi bilo niti kaset, ki od leta 1985 spremljajo življenje beneških ljudi in bogatijo zaklad naših domačih pesmi. Napisal je desetine in desetine pesmi, tudi v italijanščini, in njegov je tudi znameniti “Nediški zvon”, ki je več let na valovih radio Trsta A naznanjal začetek istoimenske oddaje v beneškem dialektu. Njegova prva kaseta kot kantavtor je izšla leta 1985 z naslovom “Za se na jokat”, še prej pa je izdal morda najbolj priljubljeno kaseto, ki je kdaj izšla v Benečiji: “Naš Božič”. V njej so zbrane beneške božične pesmi, ideja o kaseti in številnih božičnih koncertih v cerkvi v Podutani se je pa rodila v popotresnih mesecih pod šotorom, ko je Checco igral na kitaro, okrog njega pa so se starejši in mlajši ljudje borili s strahom pred prihodnostjo tudi s tem, da so se opirali na beneško ljudsko tudi cerkveno pesem. Pel je sam in v duetu z Anito, Anno in zadnja leta še najlepše z ženo Chiaro, Fur-lanko, ki je z njim vzljubila tudi beneško pesem. Od Checca smo se poslovili v torek 20. novembra zjutraj v Podutani v zelo velikem številu. A njegova pesem bo vedno živela med beneškimi ljudmi doma in po svetu, (jn) Tre concerti di Natale La Comunità montana Valli del Natisone sta organizzando per le prossime feste natalizie gli ormai tradizionali Concerti di Natale - Božični koncerti che rappresentano un momento di incontro e di preghiera in preparazione del Natale, ma anche un omaggio ed una rivitalizzazione della preziosa tradizione dei canti natalizi sloveni della nostra Benecia. Il primo concerto avrà luogo nella chiesa parrocchiale di Matajur/Mon-temaggiore domenica 16 dicembre alle ore 16. Parteciperanno i cori: Pomlad, Matajur, Voce della Valle e ReCan. Il secondo concerto si svolgerà nella chiesa di S. Zenone a Rodda, sabato 22 dicembre con inizio alle ore 20. Protagonisti della serata il coro dei bambini e l’orchestrina della Scuola di musica /Glasbena sola di S. Pietro, le Beneške korenine, il trio vocale DieNDi ed il coro La Salette. Il terzo concerto si svolgerà nella chiesa di San Leonardo, domenica 23 dicembre alle ore 16. Si esibiranno l’Orchestra di fisarmoniche e voci sole della Glasbena Sola di S. Pietro, il coro San Leonardo, il Pod lipo ed il coro Tre Valli. I A/a predstavitvi pesniške zbirke Mihe Obita Leta na Oknu v petek v Spetru Pesniška zbirka z razstavo v Špetru s prve strani Podčrtala je pomen stikov in medsebojnega spoznavanja kot pogoj za ustvarjane prijateljstva in sodelovanja med sosedi, v našem primeru med Slo- Svojo dušo nam je Checco pokazu s kitaro s prve strani Tiste, ki nie mu povie-dat z besedilom je dodau z glasbo in vsak ki ga je po-slušu je razumeu, kakuo čiste in jasne so ble njega i-deje in misli in kuo globoko njega čustvo. Se vie, de so mu dost pomal tudi njega sodelauci in prijatelji kot brat Roberto z ramo-niko, Bepo z basam, Nino z bobni in drugi, pa on je biu tista vezava, ki je omogočila, da po Benečiji se nie zgubila naša liepa narodna glasba v telih zadnjih 25 liet in da se je rodilo puno novega posebno na našim “Sejmu Beneške Piesmi”. Ce z glasbo je doteku narvic ljudi, z njega poezijo je dosegu narbuj visoko varsto njega čustva. Prebierat donas njega bese- dila ti zaries stisne sarce. Cuješ muoc težkega življenja, ki se pomaga za na prepast v veliko rupo neveljavnosti, v veliko ta-mo obupa, v tragedijo pogubljenja in uničanja. Vse tuole z veliko ljubeznjo do življenja, ki veže vse njega dielo. Od vsega začetka “za te piesam bon pieu" išče no dušo, ki naj jo misle kot on, in jo išče in tarpi, dokjer jo na udobi. “Po-viejmi vse tiste/ki ist se lipam Cutlpoviejmi, de se borna/videla an dan" kliče na uso muoc pa ..."san posiu mojo željo/je parsla nazaj/z praznim rokam..." . Nazaj se zadere “štupjenjo za Štupjenjo/gor po dugi pot..." se bliža priblisk tudi za anj. "Ist te prosim o muoj Buog" je upanje ki premaga tamo in če niesta še razumeli "od boliezni ist bon ustulod spanja ist bon ustu”. In takuo je bluo, on je ustu in premagu tisto tamo, ki ga je težila. In je paršlo upanje v buojše dneve “Viermi /kar si ti nar-diul nanucno nja blua” in tudi on je najdu svojo dušičo “na našim ogniSču /naš oginj gori/novo o-gnjiSče u Benečiji...”, kupe s Chiaro se mu je potalažla tudi duša “molimo/ kjer videnj de buj veseli smo mil ki buj počaso in skup smo hodil...”. Tela je bla težka pot našega Kekka do uresničevanja svojih misli, ki najdemo v zadnjem kote svojega diela “Angel boti varuh moj/bodi vedno ti z menoj...” Aldo Clodig venci in Furlani, ki skupaj z nemško govorečim prebivalstvom bogatijo našo deželno stavarnost. Potrebno pa je, je podčrtala, da se tudi na ravni dežele končno žačneta izvajati zaščitna zakona za jezikovne manjšine v Italiji in za slovensko narodno skupnost. Osrednji del večera pa je bil posvečen predstavitvi pesniške zbirke Mihe Obita “Leta na oknu”, ki je potekala v restavraciji Alle querce nad Spetrom, kjer se je zbralo lepo število ljubiteljev poezije in slovenske besede. Po uvodnih besedah Žive Gruden je v imenu založbe ZTT pozdravil Ace Mermolja, nato je beseda šla prof. Miranu Košuti. V slovenskem in italijanskem jeziku - ves večer je sicer potekal dvojezično - je predstavil pesniško osebnost Miha Obita in ga ocenil kot nadvse dragoceno in obetajoče pesniško ime v slovenskem pesniškem prostoru. Preletel je njegovo ustvarjalno pot od prve zbirke La notte delle radici do antologije o mladi generaciji pesnikov v Sloveniji, ki jih po Obitovi zaslugi spoznavajo tudi italijanski bralci, vse do zbirke Leta na oknu. In Miran Košuta je izpostavil intelektualno, kulturno, jeziko- vno in človeško zorenje Obita v tem časovnem roku. Sel je po poti Petra Podreke in Ivana Trinka, je dejal, za razliko od drugih beneških pesnikov, ki jih je sicer slovenski osrednji prostor sprejemal a doživljal kot preživele in arhaične, se pa Miha Obit sodobno vključuje v sodobno slovensko kulturno dogajanje. Ko se približuje slovenskemu jeziku je še potreben opore, tudi prevajalske in tu je prišlo do srečnega srečanja s Tajo Kramberger, sorodno pesniško dušo. Prof. Košuta je izpostavil tudi širšo vlogo povezovanja in kulturnega snovanja Mihe Obita tudi v okviru literarnih srečanj Glasovi iz čakalnice na Postaji Topolove. V umetniških jadrih ima Obit še veliko vetra, je zaključil, in mu zaželel nasvidenje ob naslednji zbirki. Po pozdravu deželne svetovalke Brune Zorzini Spetič je na koncu beseda šla samemu pensiku, ki je prebral v slovenščini in italijanskem izvirniku nekatere svoje najnovejše pesmi. Ze danes, 22. novembra ob 20. 30 bo le v Spetru drugo zanimivo srečanje na temo Mladi na poti k jeziku. četrtek, 22. novembra 2001 4 Le maschere rituali alpine all’incrocio di più culture Un convegno, una mostra e altre iniziative in Valcanale La Comunità montana Canal del Ferro Valcanale, assieme alle scuole riunite della Valcanale, organizza per venerdì 23 e sabato 24 novembre nel Palazzo Veneziano a Malborghetto un convegno sulle “maschere rituali alpine all’incrocio di tre culture - Italia, Slovenia e Austria” a cui è abbinata anche una mostra realizzata da diverse scuole della nostra provincia. Il convegno avrà inizio venerdì alle 10 con le relazioni di tre e-sperti. Introdurrà i lavori il prof. Roberto Dapit, dell’Università di Trieste, seguirà la relazione del dott. Hartmut Prasch, direttore del museo di Spittal-Drau che focalizzerà l’attenzione sulla realtà della Carinzia, chiuderà la prima parte il dott. Janez Bogataj dell’Università di Lubiana che illustrerà usi e tradizioni della Slovenia. Nel pomeriggio sono previsti diversi interventi che entreranno nel dettaglio della ricca e complessa tradizione del Friuli e dell’area più ampia. Si partirà dalla realtà della Val Resia che verrà illustrata da Luigia Negro, seguiranno gli interventi di Lucia Protto del Centro etnografico di Sau-ris, Massimiliano Pachner dell’associazione Plodar di Sappada, Josef Moser jun. del centro austriaco di Swetschau, Giuseppe Chia-budini per le valli del Nati-sone, Janko Jerenko della cittadina slovena di Videm presso Ptuj e Raimondo Domenig, coordinatore del convegno che presenterà la Valcanale. Il sabato mattina sarà invece dedicato alle scuole. Introdurrà la mattinata alle 10 il gruppo bandistico della Valcanale, poi la Scuola elementare di Ugovizza presenterà alcuni balletti folkloristici carinziani. Seguirà la visione di filmati e diapositive a cura delle scuole, una breve rappresentazione della scuola di Pontebba ed infine alle 11.30 verrà inaugurata la mostra dei lavori delle scuole della Valcanale Canal del Ferro, di Resia, Sappada, Sauris, Timau, Valli del Natisone sul tema delle maschere rituali alpine. La mostra rimarrà aperta anche nel periodo natalizio. Un interessante convegno sabato a Rosazzo “Verso l’Europa Nazione” Un interessante convegno a carattere regionale è programmato per sabato 24 nell’Abbazia di Rosazzo. Il tema, “Verso l’Europa Nazione. Radici spirituali e prospettive politiche”, verrà affrontato a partire dalle 10 con il saluto delle autorità. Tra i relatori i professori Claudio Cressati e Luca Mezzetti dell’Università di Udine, mons. Alfredo Battisti e il docente di linguistica dell’Università di Mosca Mahkov Alexandr Borisovič. ZELENI LISTI Ave Mermolja Vojna in vloga novinarjev Italijanski časopisi in televizije so na prvih straneh posvetili dolge reportaže, spomine in razmišljanja smrti novinarke milanskega dnevnika Corriere della Sera Marie Grazie Catuli. S tremi kolegi je padla v zasedo na prašni poti za Kabul in tam so jo ubili. V Italiji je tragična novica sprožila plaz čustev, kot jih je za Ilario Alpi, za znanca Mirana Hrovatina in Sašo Oto ter za mnoge druge novinarje. Priznam, da se nisem posvetil branju člankov in reportaž in mi je bila dovolj novica. V Zelenem listu bi se izognil retoriki in zapisal neprijetno ugotovitev. Na frontah umirajo novinarji, fotoreporterji in snemalci. Ob vsaki vojni jih umre več. Padejo kot žrtve strelov vojakov ali banditov (kar je v sodobnih vojnah večkrat težko ločiti) in padejo zaradi logike poklica. Vojni dopisnik, fotograf in še najbolj snemalec morajo siliti v “globino" spopada. Svetovni časopisi in televizije so lačni novic, slik, filmskih zapisov. Bolj so te novice dramatične in bolj so slike grozljive, odmevnejši postaneta časopis ali televizijsko poročilo. Zahteve se stopnjujejo in novinarji morajo biti v prvi vrsti, hoditi med minami, snemati vojaka, ko strelja na sovražnika. Ker so vojske umazane, se zgodi, da vojaške ali paravojaške skupine streljajo na novinarja, ki je videl preveč. Načelo je, da naj to, kar je v vojski najbolj umazanega, ostane skrito. Novinarji želijo odkriti prav to poslednjo grozo. Ob tem si zastavljam vprašanje: do kolikšne mere je poročanje z bojišč za nas bralce koristno in kdaj postane senzacija, ki ne doda našemu vedenju ničesar. Vsi dnevniki namreč poročajo o nujni in dolžnostni informaciji, o pravici bralca do kronike in o novinarskem poslanstvu, da posreduje resnico. Vse to je res, vendar, tudi brez branja časopisov vem, da bo vojna v Afghanistanu kruta. Maščevanja bodo krvava, civilno prebivalstvo bo utr- pelo več žrtev, kot jih bodo vojaki. Talibane, ki se ne bodo predali, bodo najprej mučili in nato streljali. Vojaki ZDA in Nata, ki bodo prišli v deželo vzpostavljati red, bodo prišli, ko bo večij del “umazanega dela” opravljen. Ne delam si utvar, da bo drugače. Ko sem pisal o upravičenosti boja proti terorizmu in branil tezo, da nekaterih pojavov ne preprečiš le z besedo, diplomacijo in s finančno pomočjo, sem upošteval vrsto vojnih slik. Vedel sem, da bodo umirali starci in otroci, vendar so tudi teroristi ubijali in ubijajo dekleta in otroke. Odgovor na terorizem je bil in bo krvav in za mnoge nedolžne tragično krivičen. Vojna je groza in to tudi, ko je osvobodilna ali pravična. O tem je pisal že Kocbek v svojem Strahu in pogumu. Kje je torej meja tveganja, kateremu naj se izpostavijo novinarji? Je res smiselno, da snemalci ujamejo s kamero najbolj srhljiv prizor in pri tem tvegajo življenje? Ne potrebujemo morda več informacij s političnega prizorišča, ki obdaja vojno? Ne bi bila morda koristnejša poznanja diplomatskih in drugačnih “ozadij”, skratka, kuliserija, kot pa scena, na kateri iz vojne v vojno umirajo vojaki, predvsem pa civilisti? Vemo več, če je Maria Grazia umrla za Kabul? Ona ni imela tega dvoma. Sono stati i rappresentanti della Berufsschule di Klagenfurt a preparare la torta più “gustosa” nella quarta edizione del trofeo biennale indetto dalla Carnei distillerie di Povoletto. A partecipare alla gara una ventina di scuole di pasticceria (tutte italiane eccetto due, una proveniente da Rovigno e l’altra, appunto, carinziana) che lunedì 19 si sono affrontate a Cividale, nella sede del Centro di formazione professionale. Per la cronaca, al secondo posto si è classificato l’istituto d’istruzione superiore “Beccari” di Torino, al terzo l’istituto professionale “Pietro d’Abano” di Abano Terme. Il concorso è nato dall’intenzione dell’azienda friulana, che segue anche i settori della distilleria e del vino, di promuovere l’arte della pasticceria arti- 1 Sopra e in basso due momenti del concorso per pasticceria che si è svolto a Cividale Klagenfurt si aggiudica la gara dei pasticcieri gianale italiana a livello nazionale e internazionale e Glasbena matica Centro musicale sloveno Glasbeni tečaj za najmlajse IGRAJMO SE Z ZVOKI GIOCHIAMO CON I SUONI Corso di musica per bambini di 4 e 5 anni con uso di materiale musicale in lingua italiana, inglese e dialetto sloveno. L’attività è basata sul canto, sul gioco e su piccole elaborazioni grafico-manuali Začetek tečaja - Inizio del corso: petek - venerdì 30/11 Vpisovanje je moZno do 23. novembra. Za informacije: Glasbena matica - S peter - tel. 0432 727490 Iscrizioni aprite fino al 23 novembre. h?r infon nazioni: Scuola di musica - S. Pietro - tel. 0432 727490 di stimolare gli allievi delle scuole del settore. Bruno Tosolini, responsabile del settore pasticceria della Carnei, mentre lunedì seguiva con occhio attento lo svolgimento del concorso spiegava come l’invito a partecipare sia stato rivolto alle scuole di tutta Europa. Quelle che hanno aderito lo hanno fatto con due allievi (l’età media era di 17 anni) ed un insegnante. Della giuria, composta da giornalisti del settore e da pasticcieri professioni- sti, faceva parte anche Gino Fabbri, vicepresidente dell’Accademia dei maestri pasticcieri italiani, secondo il quale il livello delle “o-pere” presentate è stato ottimo: “I ragazzi sono stati molto motivati, si sono presentati con forti stimoli portando ricette per dolci innovativi ma comunque legati ai luoghi da cui provengono. Piuttosto che i gusti ‘strani’ - ha concluso - sarebbe meglio rivalutare i prodotti del proprio territorio e della propria cultura”. Verso gli 80 anni della prestigiosa scuola D mosaico di Splmbergo conquista anche Lourdes La Scuola mosaicisti del Friuli di Spilimbergo, che in gennaio festeggerà gli 80 anni di ininterrotta attività e che è retta da un Consorzio cui aderiscono enti locali delle Province di Udine e Pordenone, è al centro di un notevole rinnovamento. In un incontro con la stampa avvenuto la scorsa settimana è stata sottolineata l’intensa collaborazione con gli artisti italiani e stranieri, che porta alla realizzazione di opere nuove e diverse rispetto al passato: ne sono la dimostrazione le molte mostre che la Scuola mosaicisti ha tenuto in questi ultimi anni, la più ampia e completa delle quali è stata la grande rassegna espositiva, tenutasi nel 2000 a Villa Manin, “Mosaico è”. Un altro segno di rinnovamento è la sempre più frequente applicazione del mosaico all’architettura, all’arredo urbano e ad oggetti d’arredamento. Prestigioso, in questo ambito, è il lavoro eseguito su commissione del Comune di Spilimbergo e inerente la realizzazione di una colonna in mosaico, alta dieci metri, nella piazza dell’ex caserma Bevilacqua, oggetto dell’intervento comunitario “Konver”. Il presidente della Scuola mosaicisi Nemo Gonano ha infine annunciato il prossimo impegno: a Lourdes, in Francia, sarà restaurato l’apparato musivo di u-na delle cappelle della Basilica della Madonna, il cui progetto decorativo si deve in gran parte al friulano Giandomenico Facchina, pioniere del mosaico moderno e inventore del sistema del mosaico a rovescio su carta. S. Pietro al Natisone, sala consiliare venerdì 23 novembre, ore 20.30 presentazione del Cd OMAGGIOA PIAZZOLLA Partecipano: Paola Chiabudini, Aleksander Ipavec, Angelo Manimetti Comune di S. Pietro al Natisone - Biblioteca civica četrtek, 22. novembra 2001 Vpliv klasične kulture na vzhodne države % Čedad: mednarodni posvet na pobudo tržaške Univerze in Fundacije Canussio V Čedadu, pomembnem središču in stičišču kultur že od antičnih časov, so se prejšnji konec tedna zbrali pomembni preučevalci antične kulture iz vzhoda in zahoda, da bi med sabo primerjali rezultate številnih raziskav na tem področju. V sugestivni dvorani Palače Canussio, obdane s kamnom in prekrite z lesom, so se tako v petek 16. in soboto 17. novembra zvrstili znani raziskovalci, profesorji na raznih univerzah in svojim kolegom ter drugim ljubiteljem te tematike predavali o najrazličnejših tematikah, metodah dela in argumentih filološke raziskave. “Namen srečanja je predvsem ta, da skupaj pregledamo opravljeno delo in preverimo možnosti bodočega sodelovanja med srednjeevropskimi državami tudi na filološkem področju ter s tem podkrepimo zavest pripadnosti istemu kulturnemu prostoru nastalem z ekspanzijo rimskega imperija, ki je pustil za sabo bogato kulturno dediščino. To dediščino nosijo sedaj vse države, ki so tako ali drugače prišle v stik z rimsko kulturo”. Tako je dejal v svojem uvodnem pozdravu Ezio Pellizer, direktor oddelka za klasično filologijo na trža- ški univerzi. Srečanje je namreč nastalo ravno na pobudo tržaške univerze v sodelovanju s Fundacijo Niccolo Canussio, ki ima svoj sedež v Čedadu. Po uvodnem pozdravu je v petek popoldne besedo prevzel Mario Citroni iz Firenc, ki je številnim prisotnim obrazložil koncept “klasičnosti”. Za Slovence, ki živijo na najbolj zahodnem robu slovenske narodne naseljenosti in “branijo” zahodno mejo slovenstva, pa je bil verjetno najbolj zanimiv in privlačen referat Kajetana Gantarja z ljubljanske univerze. S svojim živahnim in veselim nastopom je Gantar prikazal, kako je latinska kultura globoko vplivala tudi na slovensko književnost. Latinska kultura je neprestano predstavljala nevidno tančico, ki pa je izoblikovala številne mlade intelektualce na Slovenskem. Slovenski razsvetljenski pisci so se veliko opirali predvsem na Horacija in na njegovo Ars poetica, v njihovi verzih je čutiti Horacijev ritem in stil pisanja. Pri romantičnem pesniku Prešernu pa niso morali izostati veliki elegijski pesniki iz avgustejske dobe Tibul, Ovidij in Properc. Gantar je nato preskočil ostala obdobja slovenske književnosti, da bi se bolj posvetil sodobnim avtorjem. Zanimivo je dejstvo, da so bili v glavnem avtorji, ki so prihajali iz naših krajev tisti, ki so v svoja dela najbolj vključevali klasično kulturo: tako npr. Alojz Gradnik, Joža Lovrenčič in Alojz Rebula. Za Gantarjem sta svoja referata predstavila še Louis Holtz iz Pariza in Ezio Pellizer. Prvi je predstavil inventar rokopisov iz evropske zakladnice, drugi pa vlogo Narcisa v grški tradiciji. V sobotnem programu so bila nato napovedana predavanja tržaškega profesorja Franca Serpe o liku Ariadne, Gian Franca Gia-nottija iz Torina o latinskem zgodovinopisju, Las-, zla Havasa iz Debrecena o latinski kulturi na Madžarskem, Paola Mastandree iz Benetk o smislu in metodi dela pri proučevanju latinske kulture in Gianpiera Rosatija iz Vidma o pozno-antični metamorfozi ovidij -skega mita. (igb) Studenti tedeschi a S. Pietro Prosegue con successo già da cinque anni al Liceo linguistico di S. Pietro al Natisone l’iniziativa degli scambi culturali con scuole straniere. Grande entusiasmo c’è stato anche quest’anno per l’arrivo di una classe di studenti tedeschi provenienti da Ansbach (Germania). I ragazzi, accompagnati dalle insegnanti Susanne Bieneck e Ulrike Korb, hanno alloggiato per una settimana nelle famiglie dei loro coetanei che a loro volta erano stati ospitati nell’aprile scorso. La mattina hanno frequentato le lezioni, mentre nel pomeriggio i partner italiani li hanno accompagnati a visitare Cividale e Udine, illustrandone gli a-spetti storico-artistici in entrambe le lin- gue. Un’intera giornata è stata dedicata alla visita a Venezia. La festa di commiato è stata realizzata nell’aula magna dell’Istituto grazie anche alla collaborazione dei genitori delle famiglie ospitanti. Con questa iniziativa, che fa parte del progetto “Scambi culturali con l’estero” nell’ambito del Piano dell’offerta formativa dell'Istituto, coordinata principalmente dalle insegnanti Grattoni e Gasparini, gli alunni hanno avuto la possibilità di migliorare le loro competenze linguistiche, fare nuove amicizie e confrontare dal vivo due sistemi scolastici europei, modi di vivere e culture diverse. Gli allievi del Liceo linguistico, i partners tedeschi ed il sindaco di San Pietro S. Leonardo, sugli allevamenti la richiesta di maggiori controlli CROSIU Tra settembre ed ottobre è proseguito il dialogo (se così si può chiamare) a distanza tra il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau e i rappresentanti della lista civica “Per la gente con la gente”. Il tema è ovviamente il pomo della discordia che divide S. Leonardo da anni, quello della realizzazione degli allevamenti sul territorio comunale. Solo di conigli ve ne sono due a Cro-stù (uno con 800 fattrici e 800 animali da rimonta, l’altro con circa 40 mila conigli), uno a Scrutto ed uno a Clastra. Alle richieste di chiarimenti su quanto venga fatto per la salvaguardia della salute pubblica, formulate in un documento da 330 cittadini, il sindaco due mesi fa ha risposto con un dattiloscritto inviato alle famiglie. In esso Sibau spiega quali siano le garanzie adottate per salvaguardare la salute pubblica, quali sono gli organi preposti alla verifica della provenienza delle derrate alimentari, come avviene il controllo dello smaltimento delle deiezioni o di altre sostanze provenienti dagli allevamenti. In mancanza di una regolamentazione regionale, questo controllo “viene effettuato dagli organi preposti (Arpa, Asl) non con cadenza stabilita ma solo su segnalazione”. E le segnalazioni a quanto pare non mancano. Fa sapere Bruno Chiuch, di Crostò: “Circa una volta al mese avvengono dei controlli dell’Arpa, l’Azienda regionale per la protezione dell’ambiente, negli allevamenti del paese, su nostra denuncia”. Riguardo la richiesta di un impegno formale affinché il prossimo Piano regolatore preveda di non poter estendere e riconvertire gli impianti, Sibau rispondeva che “il sindaco deve limitarsi ad acquisire i responsi della commissione edilizia e dell’azienda sanitaria, e di conseguenza, attenendosi solo a quanto la legge stabilisce, autorizzare o meno la realizzazione di u-na nuova attività o la trasformazione di un’attività in un’altra”. Poi una sequenza di norme e di prescrizioni dell’Asl per gli allevamenti insalubri di prima classe. Alla richiesta di un dibattito pubblico sull’argomento, il sindaco aveva risposto negativamente già in precedenza: “Ad espormi al pubblico lubidrio non ci sto”. In risposta a queste precisazioni la lista “Per la gente con la gente” ha inviato alle famiglie di S. Leonardo un proprio bollettino in cui affermava che “le spiegazioni non fanno che accrescere i dubbi e le perplessità, mettendo ancora in evidenza le insidie ed i rischi derivanti dall’esercizio di un’attività delicata, classificata giustamente come insalubre di prima classe, gestita in maniera discutibile e finalizzata e-sclusivamente al profitto”. E più avanti: “L’argomento è troppo importante e delicato per essere archiviato con un arido comunicato tecnico, che serve solo per legittimare nelle intenzioni l’esatto opposto di quanto avviene poi nella realtà”. La lista ritiene il sindaco “la principale autorità sanitaria locale di riferimento”, sottolinea come “i contributi messi a disposizione dal 5B riguardano solamente gli allevamenti di tipo artigianale o agricoli, quelli che cioè producono in proprio almeno una parte del foraggio consumato” mentre nel caso di S. Leonardo “pare che neppure un chilo di mangime utilizzato sia di provenienza locale”. Inoltre, nel bollettino si legge che “si sono viste quantità ingenti di deiezioni sparse a macchia di leopardo nei luoghi più impensati del territorio comunale, nei campi e nei boschi, in alcuni casi nei pressi se non addirittura all’interno dei corsi d’acqua che ‘scaricano’ nei fiumi a valle”. Insomma, se Bruno Chiuch, a nome della lista, afferma che “cerchiamo di evidenziare discrepanze tra quanto i proprietari degli allevamenti hanno dichiarato e quanto fanno”, in qualche modo ci riescono, anche se questo al momento non basta a cambiare lo stato dei fatti. Ma dei fatti si sta occupando anche la Procura di Udine, che tempo fa ha sequestrato dei documenti dagli uffici comunali e che ora potrebbe a-scoltare, almeno questo è l’auspicio di Chiuch, chi si sta battendo per quello che nel bollettino viene definito “un equilibrato sviluppo zootecnico di tipo agricolo, rispettoso dei limiti imposti dalle caratteristiche e dalle altre potenzialità del luogo”. (m.o.) novi matajur Četrtek, 22. novembra 2001 Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Riviera 1-1 Valnatisone - Majanese 4-1 3. Categoria Fortissimi - Savognese 3-1 Moimacco - Audace 2-0 JUNIORES Serenissima - Valnatisone 2-5 Giovanissimi Moimacco - Valnatisone 1-1 Esordienti Valnatisone - Buonacquisto 8-0 Pulcini Audace - Virtus Manzanese/B 5-0 Amatori Warriors - Reai Filpp 1-1 Valli Natisone - Baby color 1-0 Poi. Valnatisone - Bar Savio 2-0 Ost. al Colovrat - Atl nazionale 2-1 Calcetto Al Baffo - Merenderos 1 -1 I emme servizi - Paradiso dei golosi 7-6 Paradiso dei golosi - Moby dick 3-3 Socogas due - Il santo e il lupo 7-6 Prossimo turno 1. Categoria Venzone - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra Audace - S. Gottardo JUNIORES Valnatisone - Trivignano Giovanissimi Valnatisone - Serenissima Pulcini Centrosedia - Audace Amatori Reai Filpa - Mereto di Capitolo Ediltomat - Valli Natisone Lineagolosa - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat - Moimacco Calcetto Merenderos - Alla speranza Dlf Bpu - Bronx team Paradiso dei golosi - Artegna Il santo e il lupo - Eurospin Classifiche 1. Categoria Ancona 20; Lumignacco 18; Reanese, Limone Nogaredo 15; Flumignano 14; Col- loredo di Montalbano, Tarcentina, Venzone 13; Tricesimo, Riviera 11; Tre stelle, Buonacquisto 9; Valnatisone 8; Trìvi-gnao, Majanese, Villanova 6. 3. Categoria Moimacco 20; Arteniese 18; Gaglinaese 16; Chiavris 15; Serenissima, Fortissimi 14; Ciseriis 12; Savognese*, Stella azzurra, Savorgnanese 11 ; Bearzi 9; Donatello*, Audace 1 ; S. Gottardo 0. JUNIORES Buonacquisto 15; Valnatisone 13; Serenissima 12; S. Gottardo, Lavarian/Mor-tean 11; Cussignacco 10; Rivolto 9; Corno 8; 7 Spighe, Azzurra 5; Comunale Le-stizza 2; Trivignano 0. Giovanissimi Valnatisone 21; Union 91 18; Moimacco 14; Manzanese 10; Gaglianese, Serenissima 9; Com. Pozzuolo 8; Buonacquisto, Torreanese 4; Savorgnanese 2. Amatori (Eccellenza) Osteria della salute 10; Reai Filpa, Bar Roma Manzano 9; Warriors, Anni 80, Baby color 8; Fagagna, Ediltomat 6; Valli del Natisone, Termokey, Mereto di Capitolo 4; Tissano; Caffè Miani 3; S. Daniele 2. Amatori (2. Categoria) Bar Savio 10; Agli amici, Linea golosa 7; Poi. Valnatisone 6; Carioca, Pizz. Ri-spoli, S. Lorenzo 5; L'arcobaleno, Cam-peglio 4; Team Calligaro 3; Gunners 2. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 12, Piaino, Ravosa, Moulin rouge 7; Moimacco 6; Atletico nazionale, Pizz. Split 5; Bar Manhattan 4; Xavier 3; Panda calcio, Orzano 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La Valnatisone conclude il campionato d’autunno sconfiggendo nettamente il Buonacquisto Esordienti, vittoria prima della pausa La gara dei Giovanissimi a Moimacco Un varco e Iuretig trova il pareggio MOIMACCO I VALNATISONE l Valnatisone: Alessandro Sessa, Nicholas Iuretig (Simone Clinaz), Almedin Tiro, Francesco Busolini, Paolo Lombardi (Giovanni Tropina), Mattia Iuretig, Davide Beuzer, Andrea D’Odorico, Francesco Cendou, Francesco Chiabai. Moimacco, 18 novembre - Il big match di testa del girone C dei Giovanissimi tra la squadra locale, terza in classifica, e la capolista Valnatisone si è chiuso con un salomonico risultato di parità. L’incontro è stato equilibrato con il primo tempo dominato dalla squadra di casa allenata da Arnaldo Veni-ca che ha messo in difficoltà l’incompleta formazione ospite di mister Renzo Chiarandini. Il Moimacco, fisicamente più prestante, ha fatto sentire il suo peso nei primi minuti partendo in avanti a razzo. Per tre volte consecutive i locali hanno impegnato il portiere Sessa, che ha neu- tralizzato i loro tentativi. All’11’, approfittando di uno svarione della retro-guardia avversaria, il Moimacco realizza la rete del vantaggio. Sulle ali dell’entusiasmo la squadra di casa cercava la seconda segnatura, ma trovava gli avversari sempre pronti a chiudere ogni possibile spiraglio cercando di controbattere in contropiede. Dopo soli 20” dall’inizio della ripresa la Valnatisone riusciva a pareggiare grazie alla caparbietà dimostrata da Mattia Iuretig. L’attaccante, con un perfetto diagonale, mandava la palla ad insaccarsi in rete. Il Moimacco accusava il colpo mentre gli o-spiti cercavano la seconda segnatura senza risultati. Al 18’ si registrava l’ennesimo infortunio in questo campionato nelle file della Valnatisone. Stavolta a fame le spese era Lombardi, costretto a lasciare il campo sostituito da Giovanni Tropina, alla sua seconda apparizione nella categoria superiore. (Paolo Caffi) Un pari e una vittoria per la prima squadra che lascia l'ultimo posto in classifica - Sconfitte Audace e Savognese - Impresa degli Juniores La Valnatisone ha recuperato la gara con il Riviera ottenendo un pareggio. I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi, in vantaggio grazie a Luca Mottes, sono stati da-neggiati da alcune decisioni arbitrali che li hanno penalizzati “regalando” agli ospiti il gol del pareggio. Dopo questa partita la squadra di Andrea Corredig ha superato la Majanese, abbandonando così l’ultima posizione in classifica. Per i valligiani sono andati a segno Alessandro Bergnach, Luca Mottes (rigore), Gianluca Peddis e Andrea Lorenzini. Nel campionato di Terza categoria l’Audace e la Savognese ritornano a casa dalle trasferte di Moimacco ed Udine a mani vuote. Sul campo della capolista Moimacco l’Audace ha disputato una buona gara ma la maggiore esperienza ha fatto la differenza a favore dei padroni di casa che si sono visti neutralizzare un calcio di rigore da Mauro Specogna. La Savognese ha ceduto l’intera posta ai Fortissimi, mettendo a segno il gol della bandiera con Davide Del Gallo. Impresa corsara degli Juniores della Valnatisone che ottengono un largo successo sul terreno di Pradamano. Una tripletta di Gabriele Miano (con un rigore trasformato), un rigore di Daniele Bastiancig (che ha fallito altre due trasformazioni Sl+.it'i’ltl.* La squadra del Reai Filpa di Pulfero dal dischetto) e un gol di Massimiliano Chiuch sono il bottino dei ragazzi guidati dal tecnico Claudio Baulini. Troppo ampio il divario tra gli Esordienti della Valnatisone, che hanno chiuso il campionato d’Autunno, e il Buonacquisto. Per i ragazzi del responsabile del settore giovanile valligiano Daniele Specogna hanno realizzato tre gol Matteo Cen-cig, due Domenico Polverino, uno a testa Alex Venturini, Giovanni Tropina e I-sacco Chiabai. I Pulcini dell’Audace hanno rifilato una cinquina alla Virtus Manzanese/B con la doppietta di Mattia Simoncig e le reti di Gabriele Paravan, Nicola Spagnut e Nicola Zabrieszach. Nel campionato amatoriale di Eccellenza un pareggio per il Reai Filpa, sul campo dei Warriors, firmato da Fabio Simaz. La Valli del Natisone è riuscita a superare la Baby color grazie ad un rigore trasformato a 5’ dalla fine da Marco Carlig. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha continuato la serie dei successi superando il Bar Savio. I biancorossi di Pietro Boer hanno sbloccato il risultato su punizione calciata da Rigo, raddoppiando dieci minuti più tardi con Petrizzo. Per i ducali il risultato a-vrebbe potuto essere più rotondo se nel finale Giovanni Dominici non avesse calciato un rigore sul palo. L’Osteria al Colovrat di Drenchia, regolando l’Atletico nazionale, continua senza ostacoli la sua marcia trionfale in testa al proprio girone. I ragazzi dell’entusiasta presidente Roberto Tomasetig hanno sbloccato il risultato su punizione calciata da Alberto Paravan, raddoppiando con la secon- da rete messa a segno da Cristian Specogna. Nel finale gli ospiti hanno realizzato la rete della bandiera. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos hanno fermato a Feletto la capolista grazie alla rete messa a segno da Emiliano Dorbolò a pochi secondi dalla fine. Una sconfitta ed un pareggio per il Paradiso dei golosi che ha lasciato l’intera posta alla I emme servizi (doppiette di David Specogna ed Ivan Borghese e gol di Stefano Pace e Michele Dorbolò). I sanpietrini hanno pareggiato con la Moby dick grazie alla tripletta di David Specogna. Il santo e il lupo ha perso la gara di recupero con la Socogas 2. Tre gol di Andrea Zuiz, uno di Mauro Clavora, Claudio Scaravetto e Roberto Clarig non sono bastati ai valligiani per ottenere un risultato positivo. La Slovenia ai Mondiali Il più amareggiato sembrava, alla fine, proprio il selezionatore sloveno Srečko Katanec, un passato da calciatore nelle file della Samp-doria. Ma per scherzo. Tempo fa aveva infatti detto che se Mladen Rudonja, centrocampista sloveno dai piedi non troppo vellutati, avesse segnato un gol in nazionale, lui avrebbe lasciato la panchina. Difficilmente, ora che la Slovenia ha conquistato l'accesso ai Mondiali in Giappone e Corea, lo farà, anche se le offerte per allenare club europei importanti non gli mancano. La Slovenia dunque ce l’ha fatta pareggiando 1-1 a Bucarest, mercoledì 14 scorso, dopo che il sabato precedente, a Lubiana, aveva battuto gli avversari per 2-1. Al ritorno del team in terra slovena erano oltre 10 mila i tifosi che hanno acclamato i propri “eroi”. Giovedì 15 la squadra è stata ricevuta dal presidente della Repubblica Kučan e dal primo ministro Drnovšek. četrtek, 22. novembra 2001 .GRMEK SOVODNJE Liesa - Remanzag Dobrojutro Giorgia Agnese, pet liet an pu, hode v dvojezični vartac v Spietar an je bla pru vesela, kar je poviedala uči-teljcam, meštram an parja-teljam, de mama an tata sta ji Senkala adno sestrico. Takuo tudi na vrateh dvojezične Suole v Spietre je obiešen velik roza flok za oznant rojstvo male Giorgie. Giorgia je druga čičica od Monie Vasconi z Lies (Ville di mezzo) an od Silvna Scrignaro taz Bar-nasa. Družina živi v Re-manzage. Za rojstvo čičice se v družini pru vsi vesele. Nji ji vsi kupe želmo, de bi le-puo rasla, zdrava an sre- SREDNJE Pu miliarda za Sport Pu miliarda za postrojit cieu kos, kjer je Športno igrišče (campo sportivo) v Sauodnji. V progetu je napovie-dano, de postrojejo strukture, ki so že gor (adeguamento servizi igienici anche per persone con handicap), pru takuo na-pravejo drugo majhano športno igrišče za treniranje (campo di sfogo per allenamenti). Na koncu spejejo Se druge poti do telega športnega pola, kjer mladina iz sauonjskega kamuna an ne samuo se lahko igra na balon, na mali nogomet, rokomet an Se druge športe. Diela začnejo v teku drugega lieta. Zapustila nas je Delfina Coszach V čedajskem Spitale je umarla Delfina Coszach, uduova Gus. Delfina je bla Hoščakova iz Sriednjega, nje moZ pa se je klicu Giovanni an je biu paršu iz Zavarta (dreški ka-mun) za zeta v Sriednje. Delfina je živiela par snuovu Giovannu, le v Srie-dnjem. Zapustila je njega an še sine Guerrina an Tonija, hči Olgo an vso zlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali go par svetim Pavle v sriedo 14. novemberja. PODBONESEC Carnivarh Smart parlietnega moia V liepi staruosti, 87 li- et, nas je za nimar zapustu Angelo Menig - Menčou iz Carnegavarha. Umaru je v čedajskem Spitale. Angelo je biu edini pu-ob velike druZine: imeu je osam sestri. Za njim jočejo žena Ancilla, sin Alberto, hčere Pia an Anna, neviesta Anna, zeta Pio an Mario, na-vuodi, sestra an vsa Zla-hta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Carnimvarhu v saboto 17. novemberja zjutra. GRMEK Rukin Genju v spomin Smo bli že napisal novico, de 2. novemberja nas je na naglim zapustu Eugenio Rucchin - Kresti-niz iz Rukina. Genju bi biu dopunu 75 liet na 23. dičemberja. Vsi se ga spominjajo kot pridnega člo-vieka, radodarnega do vsi-eh. Vrata njega hiše so ble odparte za vse, je imeu nimar ’no dobro besiedo za vsakega. Z žalostjo an ljubeznijo se ga spominjajo brata Ettore an Mario, kunjad Michele, kunjada Michela an navuodi. Naj v mieru počiva. jih prave... Tisti od komitata za Ažlo gredo pogo-stu na turistični izlet v kajšno evropsko mie-sto. Lietos so bli Sli v Pariz an, sevieda, nie mu manjkat ogled Versailles. - Ekko - je jau njih vodič, kadar so paršli v znano pozlatjeno sobo - v teli pastieji so spali kralji Luigi XIV, Luigi XV, Luigi XVI, Luigi XVIII, kraljica Maria Antonietta an markeza Pompado-ur... - Oh par vsieh saje-tah - je poSepetu Kar-leto - paš kuo so bli stisnjeni! Dva te neumna sta dielala maringona v manikomje za paršpa-rat nomalo sudu. - Ku me pošjajo damu - je jau te parvi - s telim sudmi kupim an motorin, de me bo vozu v diskoteko. - Pa ist - je jau te drugi - kupim ’no mli-ečno kravo, takuo jo pomuzem vsaki dan priet, ku puojdem v diskoteko. - Oh ja, bi teu pru rad videt, kuo boš smiešan, kadar se na-basaš gor na kravo de te ponese v diskoteko! - Bomo videl, kuo boš smiešan ti, kadar boš gledu pomust tuoj motorin! An mož je videu adnega otroka, ki je tuku njega bratraca buj majhanega. S ubit mu je dau dva klafuta an zaueku tu anj: - Spot an sram naj te je tuč adnega buj majhanega, ku ti! Al vieš, de adnega človi-eka buj majhanega se ga naše taknene! - Pa če je takuo, zaki vi ste mi dau dva klafuta?! *** - Nu nu, muoj buo-gi Fanc, ka’ daješ za-stopit, de kar boš velik boš rniedih? S tistim obrazom? Na stuojmi se stuort smejat! Vier-mi mene, besieda od tojga parjatelja Peta-ija, de narvič bi ti mu dielat veterinar! - Oh ja, Sigurno, de bi bla velika sreča za te, dragi muoj mu-šac Petar. Takuo bi se mu troštat, de te bom muoru zastonj zdra-vet! ! ! Pro loco Vartača - Savogna BRUNICO - mercatini di Natale sabato 8 dicembre partenza ore 6.00 da Savogna L. 35.000 compresa la guida che ci illustrerà le bellezze della cittadina altoatesina - Iscrizioni entro il 2 dicembre presso il bar Crisnaro di Savogna (tel. 0432/714000) Albina - Zorka je šla gledat brate an sestro davje v Kanada “Kaj je prehodila naša velika družina!” Ce kajšankrat srečata Albino Borgii (buj poznana ku Zorka) iz Tarčet, storita se poviedat zgodbo, štorjo nje družine! Je zaries kiek posebnega. Mi smo jo bli napisal an mikan part ‘no lieto od tega, kar so imiel petdeseto oblietinco, odkar so paršli živet v Italijo. Bluo je maja 1950, kar družina Borgii (tata je biu Eugenio iz Oblice, mama pa Marija Kavčič iz Jevš-čka, vaščina blizu Livka) je utekla čez Polavo an Ceple-šišče za prit v Italijo. Družina je bla velika, saj vsieh kupe je bluo dvanajst otru-ok. Tarje so untarli, ki so bli Sele mikeni (Maria, Mario an Lodovico). Na fotografiji dolzdol, ki je bla nareta tekrat, videmo telo družino kupe z družino Cendol, saj so bili profughi kupe. Za sabo so pejal tudi krave an kar so jih predal, so kupil nove oblieke an bratru Isidoru tudi ramoni-ko. Paš kuo se je veselo na-stavu z njo za narest telo fotografijo! Šli so kot profughi v Farfa Sabina (Rieti). Od tu so šli v Bagnoli blizu Napoli an tle se jim je rodiu še an bratrac, Albert. Tle od- tuod te narstariš brat, Doro, je Su v Kanado. Bluo je že- narja lieta 1952. Tisti, ki so ostal so Sli v sant’Antonio Pontecagnano (Salerno). Potlè pa so se spet vamil v buj bližnje kraje. Pa nie bluo Se konca: velik part bratru an sestri Borgù so muorli iti po sviete. Doma so ostale le Zorka an Maria. V teku telih liet sta umarla tudi Luciana an te mali, Albert, ki sta živiela tu Kanadi. Tu Kanadi živjo tudi Doro, Antonio, Avgust an Marta. Mario je pa v Kaliforniji. Zorka, ki živi tle doma, an od nje velike družine ima narbuj blizu samuo sestro Marijo, ki živi blizu Vidma (Pagnacco), študiera nimar na nje bratre. Ji puno manjkajo an takuo je odločila, de nie bluo ki, ku iti jih gledat. Takuo se je na-pravla za iti v Kanado. Tle z Italije bi bla muorla splut čez Ocean na 11. setembe-rja, pa vsi vemo, kaj se je tisti dan zgodilo. Takuo je muorla počakat še kak dan za objet nje te drage. Splula je na 24. setem-berja an tam par njih je ostala do 9. novemberja. Bla je par vsieh bratih. Kaki lepi dnevi! S spomini so Sli na njih mlade lieta, na njih brate an sestri, ki jih nie vič... Od tistih dnevu, ki jih je preZiviela tam v Kanadi v kraju Thunder Bay so ji seda ostali spomini an fotografije. Na teli, ki videmo, so s te prave roke Doro, Zorka, Marta an Avgust. Zorka jih Zeli pozdravit tudi skuoze Novi Matajur, pru takuo jih zahvale za vse lepe dneve, ki so jih kupe preživiel an se trošta jih videt spet vse kupe, magar tle doma. Bi biu zaries an liep Senk ne samuo za njo, pač pa za vso družino. Buoh jim di telo srečo! Slovenci po svetu v nediejo 2. dičemberja SVETA BARBARA Praznik minatorju ob 11. sveta maša v Spietre srečanje pred spomenikom minatorju ob 14. kosilo v Galjane pri “Fogolar” godu bo Riccardo Marchig za se vpisat: na sedežu v Cedade, ul. IX Agosto, 8 (0432/732231) -Patronat Inac, ul. Manzoni, 25 (0432/730153) - Sso, borgo S. Domenico, 50 (0432/700896) - Graziella Coren (pruot vicer), Mojmag (0432/722225). Cajt za se vpisat je do 29. novemberja Četrtek, 22. novembra 2001 8 / Sladke nedieje go par Muoste: kuo je šlo lietos? Kakuo je šlo s sladčinami go par Muoste? Zlo dobro! Poštudierita, štier nedieje z dobruotami an sladčinami, ki so jih napravli naš judje tan doma an ki potlè so jih ponujal na jesenskem targu gor par Muoste, so pamesle blizu 6.194.000! Poštudieri-ta, ki sladcin je bluo trieba narest tan doma! Za vse tuo-le muormo bit zaries hvaležni vsiem tistim, ki so “zamudil” kako uro za telo iniciativo, pa tudi tistim, ki so jih pokušal an potlè dal kiek za Ion. Od telih sudu, 4.200.000 jih pošjajo sestri Anni Ortelli za sedam otru-ok (adozioni a distanza). An part ga pošjajo mišjonarju Dariu Laurencig, ki ima zaries puno težav v njega mi-šjonu v Afriki. An miken part ostane za potriebe buo-zih ljudi, ki žive tle par nas. Za kar se tiCe “pesca di beneficenza” lietos se je “zaslužilo” 10 milionu. Tele sude jih dajo društvu “Vicini di casa”. Tudi tole društvo pomaga ljudem, ki imajo posebne težave. Caritas Nediških dolin Zeli zahvalit vse tiste, ki so pomagal pejat napri tele iniciative na jesenskem targu, pru takuo skupino iz Klenja, “Naša nona sprint je imiela rojstni dan” Al zagonata, ki do st liet je dopunla Celeste Bucovaz Chiuch? stan an pokazat noge! Mislit, de kajšan med nam, ki ima “kako” lieto manj ku ona, jih že skriva! An al vesta, ki dost liet je dopunla Celeste? 94! “Naša noni-na je pru sprint” prave Anna. Nie težkuo ji viervat, saj na kor ku pogledat fotografijo! Celesta se je rodila v Gniduci, za neviesto je šla v Hrastovije. Nje mož je biu Antonio Chiuch. Imiela sta sedam otruok, dva puo-ba an pet CeC: Natale an Pietro, Marcellina, Lidia, Mina, Teresa an Carla, ki na žalost nie vic med nami. Celeste je ratala nona, štiemajst krat, an potlè še bižnona. Seda živi v Oblici par hčeri Marcellini an zetu Amedeu. De se dobro darži se vidi, an Anna je takuo ponosna, orgoljožasta imiet tako nono, de je pru Zeliela pokazat vsiem vam, kakuo je še liepa an sprint. Kar nam je prav la go mez njo, so se ji lašCiele oCi. Al ste vidla, draga Celesta, kakuo vas imajo radi v vasi družini? Vsi vam željo še puno dobrega. Mi tudi vam Zelmo, de jo bote “pedalala” takuo še puno, puno liet. Una proposta della Caritas foraniale Adomi iMimNovas: perchè non fark Anche quest’anno, grazie alla generosità di molte persone di tutte le comunità della nostra fo-rania, l’iniziativa della vendita delle torte ha a-vuto successo. Le torte sono state vendute tutte le quattro domeniche e il risultato finale è la bella cifra di L. 6.194.000. Potremo ancora una volta rinnovare le sette a-dozioni a distanza, a Mi-nas Novas (Brasile) dove suor Anna anche con il nostro aiuto tiene aperti i suoi asili per 150 bambini. Sarebbe bello, però, che queste adozioni a distanza potessero per l'anno prossimo essere prese in carico dalle varie co- munità, o da gruppi di persone che si assumessero l’impegno di raccogliere il denaro una volta al mese con un impegno piccolo, ma costante. La Caritas foraniale potrebbe così affrontare un nuovo progetto affinchè ci sia una crescita nel nostro impegno verso i poveri del mondo, che purtroppo sono sempre in aumento. Perciò, nel ringraziare tutte le persone che hanno generosamente collaborato, invitiamo a valutare questa proposta ed eventualmente a mettersi in contatto con la referente del proprio paese. Grazie ancora a tutti! Caritas foraniale ki skarbi za senjam an za peCenj kostanj an ki pusti an prestor na sejmu za tele dobrodelne iniciative. “Prit daj gor z Oblice do Čedada z biCikleto... je an kos poti! Zatuo, na zamier-ta Ce šele seda vam je par- šla fotografija z novico, de na 26. otuberja san imiela muoj rojstni dan!” An za prit do Čedada z biCikleto se je Celeste Bucovaz, udu-ova Chiuch napravjala že doma na cyclette. “De bi vi videli, kuo jo pedala naša nona!” nam je jala nje na-vuoda Anna “takuo hitro pedala, de ji je težkuo se stat zad! An za de ji bo še buj lahko teklo, se ji na straga potegnit nomalo gor Jesenje: telekrat lohni bo... Križuova pot za vasnja-ne, ki žive v vasici Jesenje je paršla h koncu. Takuo pari, saj Dežela je poskarbiela za dat podutanskemu kamu-nu 250 milionu pru z nami-enan postrojit tisto ciesto, ki peje do vasi. Nje dugo od tega, ki smo bli napisal, de vasnjani so bli pru štuf Ca- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Settaria Tel. 067 73373 Zre račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SfT m Včlanjen v USPI Assodato alTUSPI kat, de jim jo postrojejo. An so imiel ražon. Za prit do Jesenja je par-bližno an kilometro poti, ki gre gor iz Podlamuja, hiša na samim na drugim briegu ArbeCa blizu cieste, ki iz Skrutovega peje do Zamie-rja an srienskih vasi. An kilometro cieste, ki more bit vse, pa ne ‘na desta: jame, kamani... Kar je suhuo se Človek še previda, pa Ce je daž, al slana, an še AFFITTASI casa a Biarzo (frazione di San Pietro al Natisone), adatta per una o due persone con cucina, soggiorno, 2 camere, bagno, lavanderia e garage. Tel. 0432/730412 Il comitato per Azzida informa che per la gita al MOTORSHOW DI BOLOGNA del 15 dicembre, sono disponibili ancora 5 posti. Per informazioni bar Centrale - Azzida gars, seda po zime tudi sni-eg an led, Clovek jo ima pru tardo prid do svojega duo-ma. An študierat, de v tisti luštni vasici živjo tri družine, an de tu vsaki družini so tudi otroc, ki muorejo hodit v Suolo... tuole je pru obupno za nje an za njih mame an tata. Pa seda so paršli sud an podutanski Zupan Sibau je že obeCu, de Cez malo cajta začnejo strojit ciesto. Kar dielo pride h koncu se bojo lahko vozil z avtam do sred vasi. Za resnico poviedat, podutanski kamun je že puno liet prosu za posebne kontribute za telo ciesto, pa pari, de jih ni obedan poslu-šu. Seda pa Dežela je odločila za telih 250 milionu. Za dielo poskarbi civilna zaščita (protezione civile). Ce vse puode po pot, za Božic Jesenjan bojo imiel lepo darilo: ciesto v vasi. COMPRO casa tipica possibilmente in pietra, abitabile, o anche da ristutturare, con scoperto adiacente, frazione fondovalle. tel. 0432/721248 (dopo le 20.30) -335/6160336 V Spietre vsako drugo nediedjo v miesce MERCATO EQUO E SOLIDALE za pomagat ljudem buozih dežel dielat an služit na njih zemlji Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. NOVEMBERJA Cedaci (Fontana) tel. 731163 Kadà so odparte: Od 8.30 do 12.30 an od 15.30 do 19.30 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo Cez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Čedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553