GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE PRAZNOVANJE 1. MAJA V rudniku v Zabukovici so na ta dan delavci izobesili prapor in okrasili rudnik s cvetjem. Tudi ”furmani”, ki so vozili na relaciji Liboje-Petrovče, so okrasili svoje vozove, v gumbnice pa so si dali rdeči cvet. Tega dne so se ljudje množično udeleževali raznih kulturnih prireditev in shodov, tudi v Celju je bil shod delovnih ljudi na dan 1. maja. Prizadevanja za odpravo družbenih krivic pa niso bila zaman. Delavci so do danes že veliko dosegli, vendar pa morajo stremeti za tem, da doseženo tudi obdržijo. Zato lahko mirno rečemo, da revolucija še traja in najbrž še dolgo ne bo končana. 1. maj Praznik dela pa ni bil edini mejnih v zgodovini. V mesecu maju je pomembna tudi 6. obletnica smrti našega velikega revolucionarja Josipa Broza — TITA. Človeka, čigar ime je zapisano v zgodovini, kot ime hrabrega in neumornega borca. K 1. MAJU - PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE "Proletarci vseh dežel, združite se!” To je dobro znana parola vseh delavcev, ki so spoznali, kako pomembna je združitev pod ”en prapor” in kako velika moč je v slogi. Kajti neorganizirani, nezdruženi in neprepričani v svoje cilje ne bi nikdar premagali krivic, ki so se dogajale. V Chicagu je 1. maja leta 1886 štrajka-lo veliko delavcev, ki so se uprli proti izkoriščanju človeka po človeku. S svojim štrajkom so zahtevali boljše delovne pogoje in osemurni delavnik. Žal njihove zahteve in želje niso bile izpolnjene. Prišlo je do spopada med demonstranti in policijo, ki je upor krvavo zadušila. Kot spomin na ta dan je bilo na Kongresu II. Internacionale leta 1889 odločeno, da je 1. maj delavski praznik. Za svoje pravice pa se niso borili le delavci po svetu, temveč tudi delavci v domovini. 1. maj Praznik dela smo v naši državi prvič proslavili že leta 1893. Sprva je bilo praznovanje še v ilegali, potem pa so ljudje vedno bolj glasno zahtevali svoje pravice. Svoje želje po izboljšanju delovnih pogojev in po lepšem življenju so javno izražali z raznimi kulturnimi prireditvami in shodi. Nemalokdaj pa se je v njihove prireditve vmešala policija in jih pregnala, ter skušala na krvave načine zatreti delavsko prebujenje. Leta 1918 pa so skušali prepovedati miroljubne shode in kulturne prireditve. Delavci so se dolgo borili, padle so številne žrtve, ki pa niso bile zaman, kajti po dolgem boju so dosegli, da je L maju postal delavski praznik. Praznik dela so na svoj način praznovali tudi ljudje v Savinjski dolini. V Libojah na primer so začeli praznovati 1. maj že leta 1895. Podobno, kakor delavci v svetu, tako so tudi delavci v domovini svečano proslavili 1. maj. ’ '-P(> t -A In ko že omenjamo mejnike naše zgodovine, naj nekaj zapišemo tudi o dnevu OF slovenskega naroda. Na dan 27. aprila 1941. leta je bila v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovljena organizacija, ki je združevala vse napredno misleče ljudi, ne glede na raso, vero ali politično prepričanje. To je bila OF slovenskega naroda. Zatorej se spominjamo dni težkih bojnih časov, nikdar ne klonimo pred kakršnimkoli sovražnikom, kajti zgodovina je dala junake in mi bodimo dostojni njihovega imena. Vsem delovnih ljudem in občanom želim, da bi prvomajske praznike kar se da prijetno preživeli in nikdar pozabili, kako se je treba za pravice boriti in tudi nekaj žrtvovati. Iskrene čestitke za praznik dela — 1. maj. Vanja Mavrek MED 100 NAJUSPEŠNJEŠIMI V SLOVENIJI V LETU 1985 TUDI NAŠA KERAMIKA Služba družbenega knjigovodstva Slovenije je pripravila informacijo o organizacijah združenega dela, ki so bile akumulativno najuspešnejše v lanskem letu v Sloveniji. Pri izračunu sta bila uporabljena dva kazalnika in sicer akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi in sredstva akumulacije na delavca. Upoštevane so samo tiste delovne or- Kako pa letos? V preteklem letu smo pri keramiki nadaljevali z že ustaljenim konceptom poslovanja. Proizvajali smo le to, kar je tržno zanimivo, kar pomeni, da smo bili v oblikovnem in kvalitativnem pogledu na nivoju evropskih proizva- ganizacije, ki so v letu 1985 zaposlovale več kot 200 delavcev. Med 100 najuspešnejšimi po navedenih kriterijih je tudi naša proizvodnja keramike in to na 29. mestu. Od rudnikov in industrije nekovin Slovenije je v tem seznamu le še ”Swaty” Maribor in sicer je na 76. mestu. T. F. jalcev. Menim, da smo ta koncept uspešno izpolnjevali in da v povprečju ne odstopamo več od kvalitete, katero nudijo nam podobni evropski konkurenti. Pri prodaji smo vztrajali pri osnovnem konceptu t.j. obdržati doseženo pozicijo na tujih tržiščih, vendar ne zapuščati domačega trga. Menim, da smo tudi to načelo uspešno izpeljali, čeprav so kar pogoste kritike, zlasti v času sezone, da dajemo premalo blaga na domači trg. Tudi pri proizvodnji grafitnih izdelkov smo se ravnali predvsem po potrebah tržišča. Ker smo ostali edini proizvajalci grafitnih topilnih loncev v državi, smo za jugoslovanske livarje zelo zanimivi. Njihove potrebe iz leta v leto rastejo, mi pa že nekaj let ostajamo pri približno istih količinah. Pri tej proizvodnji bomo v naslednjem obdobju morali narediti korak naprej in to pri količini in kvaliteti, kajti le na ta način bomo lahko obdržali ugoden položaj, ki ga danes imamo. Dosežene poslovne rezultate v letu 1985 lahko za obe temeljni organizaciji ocenimo za zelo dobre in nadpovprečne. V grupaciji keramike, ki jo sestavljajo Tovarna porcelana Zaječar, Tovarna porcelana Titov Veles, Tovarna porcelana Zaprešič (Zagreb), Tovarna keramike Bratunac in mi, smo dosegli v vseh primerjalnih kategorijah najboljše rezultate. Da ne bi kdo podvomil v to našo lastno hvalo, navajamo podatke iz zaključnih računov za leto 1985. TUDI V PRETEKLEM POSLOVNEM LETU USPEŠNI Udeležba V 000 DIN keramike v skupni realizaciji Titov Zaječar Veles Zagreb Bratunac Liboje skupaj % Skupni prihodek 3.636.758 4.566.558 1.936.889 103.565 2.025.140 12.268.910 16,5 Porabljena sredstva. 2.462.418 3.559.084 1.451.514 62.996 908.150 8.444.162 10,8 Dohodek 1.174.340 1.007.474 485.375 40.569 1.117.009 3.824.767 29,2 Čisti dohodek 923,232 644.090 329.307 25.190 778.695 2.700.514 28,8 Akumulacija 127.725 27.931 — 1.008 332.713 489.377 68,- OD in SSP 795.507 Čisti OD 499.776 Izločanje iz OD 206.815 Izločanje iz dohodka 251.108 Amortizacija 153.694 Izguba - Popr. št. zaposl. 1.374 Popr. kor. posl. sr. 2.915.636 Popr. kor. Obr. sr. 1.969.599 616.159 339.457 22.253 438.220 271.223 15.381 180.870 101.876 5.542 144.436 79.082 5.750 113.260 52.811 1.546 - 10.151 - 1.294 652 54 2.644.620 1.138.451 51.686 2.175.178 776.285 42.711 446.161 2.219.537 20,1 225.182 1.479.782 17,2 89.461 584.564 15,3 146.512 626.888 23,4 67.150 388.461 10.151 17,3 399 3.773 10,6 1.057.722 7.808.115 13,5 870.354 5.834.127 14,9 IZVEDENI POKAZITEUI Keramika Liboje Skupaj panoga % udeležbe Dohodek na delavca 2.799.521 1.013.720 276 Doh. na posl. sred. % 105,61 49,- 216 ČD na delavca din 1.951.617,- 715.747,- 273 Del akumulac. v dohodku 29,79 12,8 233 Del akumulac. v ČD 42,73 18,1 236 Stopnja akumulacije 31,46 6,3 499 OD in SSP mes. po delavcu din 93.183,— 49.022,- 190 Čisti OD/delavca mesečno din 53.296,- 32.684,- 163 Izločanje iz OD/delavca m. dir i 18.684,- 12.911,- 145 Izločanje iz doh./del. din 367.198,- 166.151 221 Stopnja reprudukt. sposob. 37,8 11,2 296 Popr. koriščena sred./del. 2.650.932 2.069.471 128 Ekonomičnost poslovanja 223,- 145,3 153 Koeficient obračanja Obr. S 2,33 2,10 110 Izguba na delavca — 2.690 Zakaj tako velika odstopanja v doseženih rezultatih, to pot ne bomo komentirali. Spomnili bi vas le na komentar, ki smo ga napisali v našem glasilu k zaključnemu računu za leto 1984 in v kratkem dajemo del odgovora na to vprašanje. Delo in še delo in to dosmrtno delo je edini realni način za dosego dobrih poslovnih rezultatov. To je naše že staro geslo, katerega moramo obdržati tudi v bodoče. To geslo je še posebej pomembno za nas v letošnjem letu. Ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega leta sprejeti predpisi uvoza in izvoza in še cela vrsta drugih predpisov krepko spreminjajo pogoje poslovanja. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na področju uvoza. Premajhen izvoz v državnem merilu in velike obveznosti na račun anuitet in obresti za stara posojila so razlog, da banke vršijo le omejena plačila inozemskim dobaviteljem. Zato je mogoče, da bo prišlo tudi do zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja uvoženega materiala. Druge, za nas še večje, težave pa prinaša zamenjava biskvitne peči. Vsi izračuni o kapacitetah preostalih peči dokazujejo, da v času gradnje peči, ne bi smelo priti do zmanjšanja proizvodnje, če bodo te peči polno obratovale in brez večjih zastojev. Sigurno pa bo sama gradnja imela določene negativne vplive na samo proizvodnjo (prah, transport in podobno). Od tega, kako bomo te probleme reševali, je odvisno kakšen bo rezultat proizvodnje. Izgradnja skladišča biskvitnih izdelkov bo sicer težke prostorske razmere v loščilnicam omilila, vendar pa bo kljub vsemu potrebno razumevanje zaposle- nih do ukrepov, ki jih bomo podvze-mali. Zato složno naprej, da bo tudi letošnje leto po poslovnih rezultatih podobno lanskemu letu. T. F. IZVOZ Keramična industrija Liboje ustvarja pomemben del celotnega prihodka z izvozom keramičnih izdelkov. Delež izvoza v celotni prodaji je znašal v letu 1979 le 10 % in je stalno rasel do leta 1983, ko je dosegel največji odstotek in sicer 41 % celotne prodaje. V letu 1984 je sicer % izvoza nekoliko padel (33,7), vendar pa je v letu 1985 ponovno porasel in je znašal 35 % od celotne prodaje. Konvertibilni izvoz se je v le- tu 1985 zmanjšal za 12 %, vendar pa je dosegel takšno višino, ki predstavlja najugodnješe razmerje med domačim in tujim tržiščem, tako glede cen kot tudi glede zadovoljevanja povpraševanja na obeh tržiščih. Kljub nekolikšnemu padcu konvertibilnosti izvoza, pa smo še vedno močan aktiven izvoznik, kar bo Keramična industrija Liboje tudi ostala. Za leto 1986 so možnosti na tujem trgu ugodne, tako da upravičeno pričakujemo povečanje tako konvertibilnega kot klirinškega izvoza. Največji del izvoza predstavljajo keramični izdelki za gospodinjstvo in sicer razni servisi in ostali izdelki, ki servise dopolnjujejo, del izvoza pa so bili grafitni lonci, ki smo jih izvozili na klirinški trg — Albanijo. V letu 1985 je bilo najmočnjše konveti-bilno tržišče ZR Nemčija, Velika Britanija in Avstrija, medtem ko je bilo večje zmanjšanje izvoza v Italijo. Manjše količine blaga smo izvozili še v Švico, Nizozemsko in pa Dansko. Vendar pa smo v dobršni meri odvisni od uvoženih surovin, saj vsega materiala ni možno dobiti doma ali pa domači material ne zagotavlja kvalitetnega končnega izdelka. Kljub temu pa si prizadevamo uvožem material nadomestiti z domačim, če je kvaliteta domačega materiala takšna, da ne vpliva bistveno na kvaliteto izdelka. Uvažamo predvsem ognjestalni material, pigmente, specifične glazure, grafit ter nekatere stroje in rezervne dele zanje. Zavedamo se, da je izvoz naših izdelkov nujen, saj si po eni strani na ta način zagotavljamo možnost uvoza nekaterih prepotrebnih materialov, po drugi strani pa le srečevanje s svetovnimi trgovinami in svetovno konkurenco zagotavlja lasten razvoj in konkurečnost na svetovnem tržišču. Predvidevanja za tekoče leto 1986 so zelo ugodna, saj je povpraševanje precejšnje, tako na konvertibilnem, kot tudi na klirinškem tržišču. Tako imamo na konvertibilnem tržišču naročila že do meseca junija, nekaj pa že tudi za avgust in september. Zato bomo imeli največ težav pri pravočasni odpremi naročenega blaga. Tudi na klirinškem tržišču imamo letos izredna naročila. Tako smo že v januarju poslali 3 kamione blaga, kot izredno naročilo, pa tudi po redni pogodbi smo začeli letos pošiljati blago že konec januarja, kar običajno ni bilo. Zatorej bo letos naša najvažnejša naloga pravočasno pošiljati blago za izvoz, saj bo ob obnovi Nastran peči to izredno zahtevna naloga, hkrati pa moramo čimmanj zapostavljati domače tržišče, kjer še vedno prodamo več kot pol proizvodnje. M. Eilipič VOLITVE 13. 3. 1986 so bile v KIL volitve članov delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v organe samoupravljanja. Volilna udeležba je bila 86 %, izvoljeni pa so bili naslednji: KERAMIKA delegacija DPS 1. Blaž Dudarič 2. Drago Gluhak 3. Zlatko Maček 4. Marija Marko 5. Vladimir Novak 6. Marija Videc I. 7. Lidija Videc delegacija SIS SIS za izobraževanje, otroško varstvo in za raziskovalno dejavnost L Jože Baloh 2. Vlado Drakšič 3. Mihael Kroflič 4. Jože Kos 5. Josip Neuhold 6. Silvestra Sanda 7. Angela Srebot SIS za kulturo in telesno kulturo L Vlasta Ašenberger 2. Nevenka Čremožnik 3. Vlasta Dolenc 4. Janez Feldin 5. Rajko Jagič 6. Andrej Jelen 7. Štefka Klavžer SIS za zdravstvo in pokojninsko invalidsko zavarovanje L Franc Breč 2. Alojzija Centrih 3. Vlado Guberac 4. Marija Maček 5. Martina Rihter 6. Marijan Videc 7. Sabina Zore SIS za stanovanjsko izgradnjo, socialno skrbstvo in zaposlovanje L Irena Hrvatin 2. Terezija Korelc 3. Slavko Metelko 4. Martina Maček 5. Milica Muzlovič 6. Brigita Planinšek 7. Romana Polavder Organi samoupravljanja 1. Ivan Blatnik 2. Jerica Čretnik 3. Vlasta Dolenc 4. Krista Dosedla 5. Ivanka Feldin 6. Gabrijela Gluhak 7. Marija Marko 8. Jožefa Mejavšek 9. Josip Neuhold 10. Gregor Širše 11. Lado Škrlin 12. Ivan ml. Toplak 13. Ana Zore 14. Palmira Zorko 15. Olga Zupan 2. Delavski svet delovne organizacije L Franc Breč 2. Ida Breči 3. Mira Dudarič 4. Janja Germadnik 5. Drago Gluhak 6. Borut Godler 7. Frančiška Lukež 8. Martina Maček 9. Sonja Obreza 10. Božena Skok 11. Danica Škrlin 12. Mojca Pere 13. Lidija Videc 14. Franc Zupanc 3. Delavska kontrola TOZD "KERAMIKA” 1. Andrej Jelen 2. Peter Pavlič 3. Stanka Planinšek 4. Stanko Vek 5. Sabina Zore 4. Delavska kontrola delovne organizacije 1. Marija Maček 2. Marjan Štorman 3. Ivan Toplak 5. Disciplinska komisija delovne organizacije 1. Alojzija Kuzman 2. Berta Šimonc 3. Marjan Štorman 4. Jože Veber 5. Janko Vrabec 6. Karel Podpečan 7. Jože Mlakar 1. Karolina Babič 2. Janez Feldin 3. Marija Marko 4. Stanko Škrlin 5. Vlado Tomašič 6. Olga Kranjc 7. Nuša Rojc IZVRŠILNI ORGANI DS TOZD KERAMIKA ODBOR ZA DELITEV SREDSTEV OD IN SKUPNE PORABE 1. Rudi Grum 2. Elica Gluhak 3. Silvestra Sanda 4. Franc Breč 5. Milica Muzlovič 6. Ljubica Murkovič 7. Marija Grm 8. Marija Pere 9. Franc Zupan 10. Jože Rom 11. Jožefa Mejavšek ODBOR ZA KADRE 1. Borut Godler 2. Karolina Babič 3. Marija Narberger 4. Ivanka Vodeb 5. Irena Hrvatin 6. Ivan Kveder 7. Ana Grm ODBOR ZA INVENTIVNO DEJAVNOST 1. Rudi Grum 2. Berta Šimonc 3. Albin Podlesnik 4. Janja Germadnik 5. Fanika Toplak KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU 1. Jerica Čretnik 2. Marjan Štorman 3. Franc Breč Komisija za stanovanjske zadeve 1. Berta Šimonc 2. Karolina Pajk 3. Slavica Kos 4. Brigita Muhedinovič 5. Martina Rober DSSS Delegacija DPS 1. Iztok Baloh 2. Metka Cilenšek 3. Janez Črešnovar 4. Milan Gorenjak 5. Marjan Haladea 6. Irma Koštomaj 7. Sonja Mastnak Splošna delegacija SIS 1. Jože Avsec 2. Marija Baloh 3. Marjana Baloh 4. Ljudmila Dolinar 5. Sonja Hrvatin 6. Tanja Kučer 7. Milan Kveder 8. Alenka Markovič 9. Angela Oblak 10. Jože Rus 11. Dragica Špajzer 12. Metka Tominšek 13. Zdenka Žikič Organi samoupravljanja 1. Delavski svet DSSS 1. Emil Belšak 2. Jelka Jazbec 3. Tanja Kučer 4. Sonja Maksič 5. Ivan Markovič 6. Konrad Križnik 7. Jerica Part 8. Mirjana Zlatkovič 9. Štefan Toplak 2. Delavski svet delovne organizacije 1. Alojzija Brekalo 2. Leonida Kveder 3. Angela Novak 4. Karel Štefančič 3. Delavska kontrola DSSS 1. Jože Avsec 2. Sonja Hrvatin 3. Bojana Jurak 4. Tatjana Novak 5. Milena Rotar 4. Delavska kontrola delovne organizacije 1. Bojana Knez 5. Disciplinska komisija delovne organizacije 1. Anton Mlinarič 2. Miro Žagar 3. Karel Podpečan 4. Jože Mlakar 1. Dušan Čubar 2. Tanja Kučer 3. Olga Krajnc 4. Nuša Rojc IZVRŠILNI ORGANI DS DSSS ODBOR ZA KADRE 1. Metka Tominšek 2. Ivan Markovič 3. Mihael Žagar 4. Sonja Mastnak 5. Bojan Mlinarič 6. Milan Gorenjak 7. Marjana Baloh ODBOR ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD IN SKUPNO PORABO 1. Anton Mlinarič 2. Vinko Vodovnik 3. Jože Grvatin 4. Janez Črešnovar 5. Angela Novak 6. Ana Veselinovič 7. Stanka Žgank 8. Ivan Jurak 9. Drago Zupan ODBOR ZA INVENTIVNO DEJAVNOST 1. Jože Avsec 2. Drago Zupan 3. Pavel Tilinger 4. Jože Grvatin 5. Leon Bauer KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU 1. Jože Hrvatin 2. Zlatko Špacapan 3. Leon Baure KOMISIJA ZA STANOVANJSKE ZADEVE 1. Angela Novak 2. Martin Adrinjek 3. Ivan Podpečan 4. Cirila Gothe 5. Dragica Špajzer GRAFIT Organi samoupravljanja Delavski svet delovne organizacije 1. Jože Lednik 2. Milan Videc 1. Delavska kontrola TOZD GRAFIT 1. Dušanka Derkinovič 2. Anton Jurak 3. Karel Kisling 3. Delavska kontrola KIL 1. Martin Kokol 4. Disciplinska komisija KIL 1. Marko Dudarič 2. Marjan Lipovšek 3. Karel Podpečan 4. Jože Mlakar 1. Ivan Bolčevič 2. Stanko Švent 3. Olga Kranjc 4. Nuša Rojc IZVRŠILNI ORGANI TOZD GRAFIT ODBOR ZA DELITEV OD IN SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE 1. Marko Dudarič 2. Janez Tomažič 3. Milan Videc 4. Janez Ošlak 5. Alojz Bohte ODBOR ZA INVENTIVNO DEJAVNOST 1. Dušanka Dernikovič 2. Anton Jurak 3. Karel Kisling ODBOR ZA KADRE 1. Ivan Bolčevič 2. Stanko Švent 3. Janez Ošlak 4. Dušanka Dernikovič 5. Karel Kisling KOMISIJA ZA STANOVANJSKE ZADEVE 1. Janez Tomažič 2. Milan Videc 3. Ivan Bolčevič IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKIH SVETOV DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGI ORGANI NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE ODBOR ZA DELITEV SREDSTEV OD IN SKUPNE PORABE 1. Ivanka Feldin 2. Franc Breč 3. Alojzija Brekalo 4. Majda Planinšek 5. Milan Videc 6. Janez Ošlak 7. Jožefa Zeme 8. Amalija Selič Časopisni svet 1. Janez Feldin 2. Anton Mlinarič 3. Marjan Filipič 4. Stanko Škrlin 5. Drago Zupan 6. Marjan Lipovšek 7. Karel Kisling 8. Pejo Guberac 9. Jerica Čretnik ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD 1. Majda Kotnik 2. Berta Simone 3. Ivan Podpečan 4. Rudi Grum 5. Janez Tomažič 6. Ivo Bolčevič 7. Drago Zupan 8. Ladislava Breči KOMISIJA ZA INVENTIVNO DEJAVNOST L Dimitrij Urisek 2. Janez Ancelj 3. Adela Golavšek 4. predsednik komisije TOZD Keramika 5. predsednik komisije TOZD GRAFIT 6. predsednik komisij DSSS KOMISIJA ZA PREVZEM NOVIH IZDELKOV L Franjo Tilinger 2. Leon Bauer 3. Dimitrij Urisek 4. Iva Kač 5. Pavel Tilinger 6. Ljudmila Muzlovič 7. Miran Cvenk 8. Majda Kotnik 9. Marjan Filipič KOMISIJA ZA ODLIKOVANJE 1. Majda Kotnik 2. Borut Godler 3. Forto Turk 4. Jože Lednik 5. Marija Narberger KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE ZZD L Leon Bauer 2. Rudi Grum 3. Roman Virant 4. Oton Kačič 5. Marjan Filipič 6. Forto Turk 7. Marija Narberger 8. Majda Kotnik 9. Majda Oblak KOMISIJA ZA ODPRODAJO IN OCENJEVANJE DRUŽBENE IMOVINE PRI POVZROČENI ŠKODI L Dušan Čuber 2. Miro Žagar 3. Alenka Markovič 4. Borut Godler 5. Rudi Grum UREDITEV LOŠČILNICE Vse širši asortiman (izbor) izdelkov in glazur ter vse več ročnega dekoriranja in drobnejših naročil, ki je posledica nenehnega dela na izvozu na zahodni trg, sta v oddelku loščilnica in slikama povzročala vedno večje prostorske probleme. Delavci so si postali dobesedno "napoti” drug drugemu, kar se je odrazilo na organizaciji in doseganju planov v tem oddelku. Potrebno je bilo povečati delovni prostor, za kar smo zgradili skladišče bisk- vita, s katerim smo sprostili delovne površine za loščilnico in slikamo, ki bosta lahko tako normalno zadihali. Biskvit od peči zložen v boxpaleti se z viličarjem dostavi na dnevno skladišče neodprašenega biskvita ob dvigalu. Odpraševalke ga dnevno pregledajo in potrebni izdelki se lahko s paleto takoj dostavijo do 10— loščilnih miz. Viški izdelkov se z viličarjem dvignejo v skladišče biskvita. Drugi viličar ga odloži na mesto enakih izdelkov, ki so tako pripravljeni za loščenje. V skladišču je prostora za 320 boxpalet, kar je sedanja količina palet z biskvitom na skladišču. Zaprašeni izdelki, ki že dalj časa čakajo v skladišču, se po potrebi lahko odprašijo s komprimiranim zrakom kar v skladišču. O skladiščenem biskvitu se vodi stanje zalog, ki je tako stalno na voljo pripravi dela. Loščilne mize in sitotisk dobijo biskvit v boxpa-letah, pološčenega pa odlagajo v regale. Prevozni regali so namenjeni slikarkam, ki imajo tako izdelke ob delovnem mestu. Poslikani izdelki se z istimi vozički pripeljejo do voz peči "madžar-ke", kjer se preložijo. Več prostora še ne pomeni več izdelkov, zato potrebujemo primerno organizacijo dela. Izpolnjevanje plana je odvisno od tega, da je na razpolago potrebni biskvit in glazure. Potrebno je tudi kvalitetno loščenje, slikanje, polnjenje voz in žganje, ker temu ni tako, pa prihaja včasih tudi do ponavljanja naročil. Prav tako pa je potrebno naročilo servisov izdelovati sočasno in šele takrat, ko je na razpolago potrebni biskvit. Zaradi potreb po kvalitetnem glaziran-ju, kjer so večkrat problem curki, je v izbiranju ponudb brizgalna linija in avtomat za vlečenje linij. Zaradi iztro-šenosti in težav z natančnostjo sitotisk avtomata za krožnike bo potrebno poiskati ustrezno dopolnilo. Z novim skladiščem biskvita smo želeli predvsem pridobiti prostor za normano delo, ki pa bo pokazalo rezultate, če bomo vsi pravočasno in kvalitetno izvajali svoje delo. B.L. PEČ ”NASTRANKA” Dopisujte v naše glasilo! Z uvedbo propan-butan za gorivo so odpadle mnoge skrbi žgalcev in premi-kačev, tudi kvaliteta žganja se je izboljšala in peč ni potrebovala več toliko pozornosti. Vendar so leta naredila svoje. V žgalni coni se je nekoliko zožil kanal, kar je občasno povzročalo tudi zamašitve. Hladilni del peči ni zmogel svoje naloge, zaradi mnogih razpok so izdelki prihajali iz peči prevroči, vozički so bili že zelo razmajani, prepuščali so vse več toplote. Poraba goriva je bila za sedanje čase previsoka. Zaradi povečanja proizvodnje je postala zmogljivost peči majhna, zaradi česar smo morali uporabljati za žganje biskvita tudi druge peči. Potrebno je postaviti večjo peč z manjšo porabo goriva. V aprilu smo ustavili delo in porušili peč št. 3— poslovili smo se od peči "NASTRAN”. V letih 1949 in 1950, gospodarsko najtežjih časih — v novi Jugoslaviji je ing. Nastran projektiral in nato vodil izgradnjo keramične peči. V tem času je z lastnim znanjem izdelal tunelsko peč z odprtim plamenom, dolžine 86 mm in uporabnim presekom 600 x 650. Zidava je potekala z lastnimi močmi in šamotom iz nemških vojnih reparacij. Peč je bila kurjena z generatorskim plinom in ročno vodena. V njej se je žgal biskvit in loščeni izdelki v kapicah. Z izgradnjo tunelske peči št. 4 — "MADŽAR-KE” se je uporabljala le kot biskvitna peč za žganje Samotnih kapic. 36 let je za peč častitljiva starost, kar govori o njeni kvalitetni izdelavi in vestni porabi. Želimo si lahko, da bo tudi nova peč tako dobro služila svojemu namenu. B.L. RAZMIŠLJANJE O PRAZNIKU DAN ŽENA Spet je en praznik za nami. Kako smo ga preživele, je bilo odvisno od različnih okoliščin, od razumevanja moških in še od marsičesa. Torej je minil še en dan, ki je bil podoben vsem ostalim dnevom, saj je bil delaven. Dan na dan samo delo. Najprej v službi, nato doma. Pa ne, da bi se pritoževala, saj je za družino treba skrbeti, toda kdaj pa kdaj pa le imamo pravico, da bi se sprostile in vsaj kakšen dan pozabile na svoje skrbi in težave. 8. marec je bil dan, ko ima ženska pravico biti srečna, svobodna in vesela. Kajti to je dan, ki so ga izbojevale naše predhodnice v korist vsem ženskam. Zato ta dan ne sme izgubiti prvotnega pomena. Med moškim in žensko je veliko razlik. Bistvena je ta razlika, da ima ženska to naravno danost, da je lahko mati. In ker je mati, mora skrbeti za svoje otroke, hkrati pa mora gospodinjiti in hoditi v službo. Zato naj bi imela tudi pravico, da odloča enakopravno z moškim, o pomembnejših stvareh, da sodeluje na področju družbenega in političnega življenja. Vendar se še dogaja, da je marsikdaj zapostavljena, bodosi zaradi patriarhalnega načina mišljenja nekaterih ljudi ali ker sama noče drugače. Sicer pa je vsaka ženska ta dan preživela po svoje. Nekatere so šle skupaj s prijateljicami na kavico, druge spet so ostale doma in pazile na otroke in čakale, da se bodo možje vrnili domov iz služb, utrujeni in slabe volje. Kakorkoli že, ta dan je minil, kaj nam je novega prinesel, še nismo spoznale. Ali pa se bojimo, da bi preveč priznale svoje želje in hotenja. Vanja Mavrek LETOVANJE V LETU 1986 Že na začetku leta smo se začeli odločati o tem, kje bomo letovali v sezoni 1986. Lastnih počitniških objektov imamo 11 na morju, 2 počitniški hišici pa bosta, po vsej verjetnosti že v avgustu postavljeni v TERMAH ČATEŽ. Prikolice imamo postavljene v: — MALI LOŠINJ — kamp Cikat 2 prikolici — RABAC — kamp Oliva 4 prikolice — NOVIGRAD — kamp Sirena 2 prikolici Na otoku Cresu imamo v Miholaščici 2 večji stanovanji in 1 garsonjero. V sezoni imamo prostor za koriščenje letnega oddiha v lastnih objektih za 66 družin, če pa računamo, da lahko letujemo (razen v Novigradu) že od 20. 6., pa lahko letuje 75 družin. V kolikor bo realizirano vse potrebno po sklenjenih pogodbah, bomo pričeli koristiti počitniške hišice v TERMAH ČATEŽ že v letošnji sezoni. Ti dve hišici bosta na razpolago za koriščenje letnega oddiha celo leto. Če prijav za koriščenje ne bo dovolj, bomo čez zimo hišice zaprli. Cena letovanja v počitniških hišicah bo 15.800,— din za 10 dni ter turistična taksa od 600 do 650 din. Do sedaj se je prijavilo za letovanje v naših počitniških objektih 72 družin. Z razporejanjem letovanja komisij a za oddih in rekreacijo ni imela drugih problemov, razen da se je večina odločala za letovanje v mesecu juliju, kar pa seveda ni mogoče. Sporazumno s prijavljenimi smo rešili problem tako, da je tudi mesec avgust zaseden, razporejeni pa so vsi prijavljeni. Za počitniške hišice oziroma za koriščenje oddiha ali pa druhače rečeno za vikend v TERMAH ČATEŽ, bomo začeli prijave zbirati takrat, ko bodo hišice postavljene. Od skupno prijavljenih 130 družin za letovanje v sezoni 1986 je 58 družin katere bodo koristile tuje penzionske storitve in sicer: — VIS — Komiža in Issa 19 družin — TERME ČATEŽ — bungalovi 18 družin — ROVINJ — hotelsko naselje 12 družin — PULA — Ziatne Stijene 5 družin — POREČ — hotel Lotos 2 družini in FIESA — Penzion Jezero 3 družine Cene hotelskih penzionov po osebi bodo od 3.600,— din do 6.700,— din dnevno. Za letovanje na otoku Vis, se je večina odločila za letalski in hidrogliserski prevoz. Tedenski aranžman za letovanje na Visu bo 62.200,- din po osebi. Sedemdnevni penzion na Visu brez Znano tovarišico, domačinko Liboj in prijetno ter zgovorno sogovornico, mi ni treba posebno predstavljati. Kajti vsak, ki je že nekaj časa zaposlen v naši DO, jo pozna kot dobrovoljno in prijazno žensko. Ker je bila tov. Simone Berta izbrana za rubiko "Predstavljamo vam...” sem se z njo pogovarjala o njenem delu in aktivnostih, ki ji pomenijo del življenjskega smisla. Tovarišica Berta mi je povedala marsikaj zanimivega, kar bo prav gotovo pripomoglo k večji pestrosti mojega članka. Iz njenega življenja in dela sem marsikaj izvedela in spoznala. Opazila pa sem, da se ji misli vedno vračajo v mladost, ki tako hitro mine. Ob tem spoznanju sem se spomnila verza, ki mi ga je pred leti zapisala v spominsko knjigo moja sošolka iz osnovne šole. Takole je zapisala: "Mladost je sama sreča, a ta zgori, skopni, kot sveča.” Zato je potrebno mladost prijetno preživeti in doživeti vse njene sladke in grenke preizkušnje. In za tovarišico Berto lahko rečem, da je svojo mladost polno preživela. Rodila se je 5. februarja 1942 leta. Ravno v času, ko je po svetu "divjal" vihar. To je bil vojni čas. Vendar pravi, da ima kljub temu na svoje otroštvo lepe in prijetne spomine. "Povejte nam Berti (tako jo namreč kličem odkar sva se spoznali), ali ste kdaj v otroštvu trpeli pomanjkanja, glede na to da je bil vojni čas?" prevoza znaša 39.900,— din po osebi v sezoni. Če se še kdo ni prijavil na letovanje, pa ima namen, je še vedno čas, da se prijavi. Prijetno letovanje v letu 1986. B. L. Odgovorila mi je: "Pravzaprav se ne spominjam, da bi bila kdaj lačna.” Pravi, da je stara mama, pri kateri je odraščala in preživela svojo mladost, vedno imela dovolj hrane za družino. Leta so tekla in Berti je odraščala. "Povejte nam kaj o svojih spominih na šolska leta.” In Berti se je nasmehnila in začela pripovedovati: "Osnovno šolo sem obiskovala v Petrovčah, po končanem osnovnošolskem izobraževanju, me je želja po znanju vodila, da sem se vpisala v 3—letno poklicno keramično šolo v Žalcu. Na zaključek te šole so mi ostali prijetni spomini, kajti s sošolci in učitelj smo odšli na potovanje po Jugoslaviji. Potem pa so naše poti vodile v različne kraje in vsak je odšel po svoji poti, to je bil konec prijateljstva med nami.” Tudi Berti si je izbrala svojo življenjsko pot. Poročila se je in ima sina. Leta 1957 se je zaposlila v naši DO. Delala je po 4 ure na dan, potem pa je hitela peš v keramično šolo v Žalec. Kot vajenka je delala skupno z drugimi vajenci v vajeniškem oddelku. Pravi, da se je morala soočiti z delom, katerega bo opravljala. Najprej, leta 1972 je delala v kontroli, od leta 1973 pa je vodja oddelka Livarna. O svojih začetkih na delovnem mestu "vodja Livarne” pravi takole: "Sprva sem imela tremo, kako pristopiti k ljudem, kako govoriti z njimi,... toda te začetne težave so kmalu minile, ko so se ljudje navadili nanjo in ona nanje. S svojim delom je zadovoljna in ga rada opravlja, pravi, da bi bilo dobro, če bi imeli tekoči trak, da ne bi bilo toliko transporta in razbitih izdelkov, potrebna pa bi bila večja odgovornost vseh delavcev do dela, ki ga opravljajo. Ko sem povprašala po njenih aktivnostih v DO in izven nje, mi je povedala, da je bila predsednica DS, član Zbora združenega dela, član odbora za družbeni standard in še kaj. Poleg tega sodeluje v DPD Svoboda (tamburaški orkester, šepetalka v dramski skupini) Takole pravi o svojem sodelovanju pri tamburaših: "Tamburice sem začela igrati že zelo zgodaj, pri 12 letih in ta instrument mi je nekako blizu. Rada pa se spominjam svojega igranja na klarinet v kvintetu "Brhke Libojčanke”, ki ga je vodil tovariš Kovač Franc. Po razpadu kvinteta je bil ponovno ustanovljen tamburaški orkester, katerega član sem še danes.” Berti pravi, če ji bo zdravje dopuščalo, bo še vedno aktivna, kajti aktivno delo je del njenega življenja, brez katerega ne more in noče biti. Veliko uspehov še vnaprej in srečno, Berti! Vanja Mavrek RAZGOVOR S HAMIZOM SKENDERJEM Za rubriko "Predstavljamo vam” je bil izžreban človek, katerega pozna le malo ljudi v naši tovarni, saj še ni dolgo tega, kar je nastopil službo pri nas. Toda delovna doba naj ne bi bila omejitev, da se ne bi pogovarjala s Hami-zom Skenderjem, rojenim leta 1958, točneje 7. junija v Podujevem, avtonomna pokrajina Kosovo. Vprašala sem ga: "Kako se počutite pri nas v tovarni in nasploh v Sloveniji?” O svojem počutju je povedal naslednje: ”V Sloveniji mi je zelo prijetno, kajti bil sem lepo sprejet”. Najprej je bil zaposlen pri "Ingradu” Celje, potem pa je delo na gradbišču zapustil in se vrnil domov v svoj rodni kraj. Doma se je zaposlil, vendar pravi, da so pri nas popolnoma drugačni pogoji dela, kakor pri njih. Takole pravi: "Ko smo delali zunaj na terenu nismo imeli niti vode, da bi se pošteno okopali,” pravi pa tudi, da so bili osebni dohodki tako nizki, da niso zadostovali za življenje. RAZGOVOR S TOVARIŠICO ŠIMONC BERTO O svojih občutkih pravi naslednje: "Rad se vračam domov v svoj kraj. Tam živita moja starša, štirje bratje in tri sestre.” Rad se spominja svojih staršev, vendar pravi, da je bila mati bolj napredna, kakor oče in je rada razmišljla v naprej. Oče pa je imel bolj zastarele poglede in je hvaležen materi, da ga je vzgajala v naprednem duhu. Oče je že upokojen in zelo rad dela na domači zemlji. O očetu pravi, da je skoraj bolj aktiven kakor kakšen mlad človek. In ko že omenjava mlade ljudi: "Povejte nam malo o tem, kako preživlja pri vas mladina svoj čas?” ”Veste pri nas je z mladimi drugače, kakor pri vas. Mladina dokonča šole, se izobrazi, vendar zaposlitve za mlade ni. Sicer je pa tako, da kdor hoče delati, si najde kakršnokoli delo, samo, da se preživi, drugi spet pa so taki, da nočejo delati. Mladi se veliko več družijo skupaj, kakor pri vas in se sestajajo v raznih klubih. Sicer pa so mladi na Kosovu podobni mladini drugod po republikah. Pravi, da je mladina veliko bolj napredna, kakor pa je bila včasih. Vprašala sem ga, kako se je vživel v delo pri nas. Odgovoril mi je: "Delo je le delo, kakršnokoli pač je. Svoje delo rad opravljam, le kdaj pa kdaj se mi zazdi, da se v moje delo preveč "vtikajo" ženske in me "komandirajo”. Veste, vseskozi sem delal z moškimi sodelavci, zdaj pa sem naenkrat pristal v središču samih žensk, zamislite si, ko ena reče Skender, daj to, daj ono, pazi, kako voziš tega viličarja in podobno... Ko sem prvič prišel v Slovenijo, nisem obvladal jezika in nisem poznal navad. Potem pa sem se privadil in zdaj sem ponovno rojen, bi lahko rekel zase. Pravi, da tudi srbsko—hrvatskega jezika ni dobro obvladal. Toda vsega se človek privadi in nauči. Zdaj stanuje v bloku v Celju in pravi, da ga zgodovina Celja zelo zanima, zato je o tem prebral že dosti knjig in ostale literature o zgodovini nasploh. Ko sem ga povprašala, kaj misli o ženski enkopravnosti, je odgovoril, da so se dandanes ženske že kar precej "osvobodile” starih nazorov, ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Kosovem. Pravi, da so pri njih ženske že zelo napredovale, saj opravljajo že nekaj vidnejših funkcij v raznih organih in organizacijah. Hami/ Skender je po poklicu tesar. Kakor vsak mlad človek se tudi on ukvarja z različnimi dejavnostmi. Najraje igra nogomet in navija za svoj klub "Priština”. Pravi, da rad gre v družbo s svojimi prijatelji, vendar ne pije alkoholnih pi- jač, niti ne kadi. O sebi pravi, da zdravo živi. In ko sem ga povprašala, če ga je že kdo kdaj "postrani” pogledal, ker je iz drugega konca Jugoslavije, se je nasmehnil in dejal, da še tega ni doživel. Sicer pa pravi, da se ne vsiljuje ljudem, ki jih ne pozna in se z njimi ne druži. In za konec najinega razgovora mi je povedal, da beseda "ŠIFTAR" v albanščini pomeni izraz za ALBANCA. Zopet se je izteklo eno zelo uspešnih let za našo krajevno skupnost, uspešno zato, ker smo v letu 1985 zaključili vse naloge, katere smo si zadali v okviru praznovanja občinskega praznika v naši krajevni skupnosti, kakor tudi v redni dejavnosti in pametno gospodarili s sredstvi, katere smo imeli. Naj na kratko opišem večja dela, ki so bila izvršena v letu 1985. Kot eno večjih del je bila zunanja ureditev okolice šole in asfaltiranje, za kar so bila potrebna večja finančna sredstva. Druga takšna naloga je bila sanacija plazu pri kulturnem domu in asfaltiranje ozadja dvorane. Izvršena so bila ša ostala dela kot so: popravilo ceste na Brnico in ureditev prireditvenega prostora na Brnici, ker se je precej prireditev pripravilo na Brnici in so bila ta dela nujno potrebna. Ravno tako je bila potrebna asfaltna prevleka na igrišču TVD Partizan, ki je bila izrabljena. Kot zadnje je bilo opravljeno asfaltiranje ceste od kamnoloma do Zagrebena. Za to cesto so bila zbrana sredstva iz rednega proračuna krajevne skupnosti in del sredstev iz krajevnega samoprispevka. Za ta dela je bilo planiranih 18.062.000, — din in porabljenih 17.124.000, — din. Seveda pa v tem niso zajeta ostala manjša dela, ki jih je bilo veliko in so bila zanje porabljena precejšnja sredstva krajevne skupnosti. Za tako uspešno poslovanje krajevne skupnosti, se moramo zahvaliti vsem delovnim organizacijam na območju občine, katere so prispevale del sredstev po SaS za financiranje občinskega praznika, posebej še delovni organizaciji Keramični industriji Liboje, ki nas je podprla še z dodatnimi sredstvi in uslugami za realizacijo nalog, ki smo si jih zadali. Ravno tako se zahvaljujemo sadjarstvu Mirosan za pomoč z raznimi brezplačnimi prevozi, ki jih ni bilo ma- lo. O Hamizu Skenderju bi lahko še veliko napisala, toda bodi za sedaj dovolj, preostalo mi je le še to, da zapišem da je Skender, tako mu je namreč ime, zelo prilagodljiv človek in pripravljen se prijateljsko pogovarjati z vsakim človekom. Hvala Skender in obilo uspeha pri delu! Mavrek Vanja Mislim, da smo v preteklem letu dobro gospodarili, posebno če upoštevamo, da so cene rasle iz dneva v dan in je bilo težko planirati, kaj se bo delalo prej in kaj pozneje. Kljub vsem težavam smo leto končali uspešno. Začelo se je naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990, za katerega je bilo potrebno pripraviti plan dela za leto 1986. Ta plan dela je bil v razpravi na zborih po zaselkih in sprejet na skupščini dne 11. 3. 1986. Ta plan dela je razdeljen na dva dela in to za redno dejavnost, za kar so planirana sredstva v višini 12.459.000,— din in pa sredstva iz krajevnega samoprispevka v višini 17.680.000, — din, skupno torej 30.139.000, — din. Seveda pa so sredstva iz krajevnega samoprispevka namenska in se bodo porabila za naslednja dela: 16 % sredstev za zunanjo ureditev novega otroškega vrtca, 40 % za urejanje in asfaltiranje cest in ulic na naselju Grič, 23 % za asfaltiranje zadnjega dela ceste od kamnoloma do Zagrebena in 21 % za potrebe posameznih zaselkov. Iz sredstev za redno dejavnost KS bomo del sredstev namenili za sofinanciranje že naštetih del in še za razna dela kot so: ureditev fasade na domu upokojencev, za redno vzdrževanje neas-faltiranih cest, razna popravila kanalizacije in za dotacije družbeno-politič-nim organizacijam in društvom. Zavedati se moramo, da za asfaltiranje ceste od kamnoloma do Zagrebena finančnih sredstev ni dovolj. Zato krajani že nekaj let zbirajo prostovoljne prispevke za sofinanciranje tega dela ceste. Skupaj se bo teh sredstev zbralo približno 500.000,— din. Takšen način zbiranja prostovoljnih prispevkov bo potreben tudi za ureditev naselja Grič, kajti do sedaj zbrana sredstva iz samoprispevka in proračuna krajevne skupnosti ne bodo zadostovala za popolno ureditev tega naselja. KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE Drugo problematično področje je telefonsko omrežje v naši krajevni skupnosti. V letu 1985 aprila meseca je dala KS z vso dokumentacijo naročilnico za izdelavo projekta PTT podjetju Celje. Ta projekt bi naj bil gotov v drugi polovici leta 1985, vendar je bila izdelava tega projekta večkrat preložena, tako da še sedaj ni jasno kdaj bo projekt gotov, da bi zainteresirani krajani vedeli kakšna bo cena priključka. Čeprav ve- Dne 7. 2. 1986 smo se člani DPD Svobode Liboje zbrali na letnem občnem zboru, da pregledamo kaj je bilo v preteklem letu že storjenega in kaj nas v prihodnje še čaka. Po bogatem kulturnem programu, ki je bil posvečen tudi kulturnemu prazniku 8. februarju, nam je tov. Mlinarič v kratkem, a vendar jedernatem poročilu, opisal delo društva za preteklo leto. Leto 1985 je bolo dokaj razgibano, saj smo si skupaj s KK SZDL zastavili kar obširen program dela. Zvrstilo se je okoli 20 — 25 prireditev, za katere so kulturni program pripravile vse sekcije društva. Naj od tega naštejem le nekatere: — V počastitev krajevnega praznika in praznika OF je bila proslava, na kateri je bila poudarjena 40-obletnica osvoboditve. — Dne 27. aprila je bil organiziran pohod po mejah KS in spominskih obeležjih NOB z dobro organiziranim zaključkom na Brnici. — 5. maja je bila slavnostna seja skupščine KS, kjer smo s kulturnim programom počastili tudi krajevni praznik. — Zelo uspele so bile naslednje občinske revije: "Večer s tamburico”, revija pihalnih orkestrov, koncert mešanega pevskega zbora iz Šoštanja, ter gostovanje dramske skupine iz Vrbja z igro ”Sen kresne noči”. — Tudi dramsko sekcijo moramo pohvaliti, saj je v minulem letu oprizo-rila na domačem odru dve dramski deli in sicer vaško komedijo v treh dejanjih "Zakonci stavkajo" in dramo "Raztrganci". — Zelo aktivna pa je bila v letu 1985 godba na pihala, saj je ves trud vložila v priprave na tekmovanja pihalnih orkestrov, ki je bilo v Mariboru in pa za jubilejni koncert, ki so ga izvedli pred domačim občinstvom. V obeh primerih je bil trud bogato poplačan, saj so na tekmovanju os- mo kakšen je odnos PTT podjetja do potrošnikov, nam ni jasno zakaj takšen odnos do KS, kot da smo iz drugega planeta. Upam, da nam bo s pomočjo delovnih organizacij v naši KS in dobro voljo vseh krajanov, uspelo rešiti težave in da bomo na koncu leta ugotovili, da smo leto uspešno zaključili. Toplak Ivan vojili bronasto odličje, doma pa poželi bučen aplavz občinstva, ki ga ni bilo malo. V veliko pomoč nam je bila tov. Danica Rehar—Budina, saj so sekcije pod njenim strokovnim vodstvom intenzivno pripravljale kulturne programe za vse pomembnejše prireditve kot so: praznovanje občinskega praznika, 170-letnice Kramične ind. Liboje, srečanje s poslovnimi partnerji KIL in srečanje upokojencev KIL. — S kulturnim programov so sodelovale sekcije tudi že ob nekaterih tradiconalnih prireditvah kot so: dan žena, letna konferenca OOS, občni zbor DPD Svobode, proslava 29. novembra in še bi lahko naštevali. — Na koncu naj omenim že 12 a. revijo domačih ansamblov, ki je pod vodstvom predsednika tov. Kuzma Herija nadvse uspela in požela pohvale tako občinstva kot nastopajočih. Da smo vse te naloge lahko uspešno izvedli se moramo zahvaliti delovnim organizacijam kraja, predvsem kolektivu Keramične ind. Liboje, KS Liboje, Občinski kulturni skupnosti, organizacijskemu odboru pri KK SZDL ter Z objavo članka sem sicer nekoliko zakasnil, to pa zaradi tega, ker med tem časom "KERAMIK" ni izšel. Ker je vsakoletna revija domačih ansamblov izjemen kulturni dohodek za naš kraj, je prav, da z nekaj vrsticami osvetlimo to glasbeno popoldne. Kot je že v navadi je revija vsako leto predzadnjo nedeljo v mesecu novembru. Tako je bila v lanskem letu 24. novembra. Ta revija je 13. po vrsti, vendar z mladinski organizaciji, saj so pokazali vsestransko razumevanje za potrebe kraja. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov upravni odbor v naslednji sestavi: L MLINARIC Anton 2. OBLAK Marjan 3. ZEME Albina 4. BALOH Marinka 5. TILINGER Franjo 6. NAPOTNIK Simon 7. BUDINA Danica 8. GOLAVŠEK Rudi 9. LEDNIK Slavko 10. VODOVNIK Rajko 11. UPLAZNIK Anton 12. BALOH Tanja 13. TOPLAK Ivan 14. SREBOT Feliks 15. ŠULER Darko 16. FELDIN Martina 17. Čretnik Jerica 18. Čretnik Franc 19. GODLER Zorka 20. KUZMA Beri 21. JANClC Jože 22. PODPEČAN Ivan 23. MESEC Brane 24. KOTAR Alojz 25. Predsednik ZSMS Liboje NADZORNI ODBOR L GERMADNIK Vili 2. AVSEC Jože 3. BALOH Iztok Kljub temu, da so pomemnejši jubileji že za nami, se bo odbor trudil, da kulturno življenje v Libojah ne bo izumr- lo. Naj zaključim svoje poročilo z željo, da bi bilo sodelovanje med sekcijami, še nadalje tako uspešno, saj se moramo zavedati, da bo napredek samo v slogi in skupnem razumevanju, ki si ga želi društvo in kraj. Marinka Baloh nekoliko vraževernosti je predsednik odbora predlagal, da bo v tem letu 12. a revija. Kot vedno je tudi tokrat bila revija nadvse dobro obiskana, saj je bilo na obeh nastopih okoli 800 poslušalcev. Odbor za izvedbo revije je z velikim prizadevanjem opravil svoje naloge pri samih pripravah, zlasti pa se je potrudil predsednik odbora, ki je pri izbiri nastopajočih izbral za nastop res kvali- LETNI OBČNI ZBOR DPD SVOBODE LIBOJE 12. a REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV V LIBOJAH tetne ansamble, tako da moramo priznati, da je bila nadvse kvalitetna in se je kakovost igranja izboljšala. Vodja programa je bil kot vedno novinar tov. Tone Vrabl iz radia Celje, ki je celotni potek revije tudi posnel. Nastopali so naslednji ansambli: 1 1. Fanfare godbenikov libojske godbe na pihala 2. Revirčani Zagorje 3. Hajni, Žalec 4. Brane Klaužer, Štore 5. Viki Ašič ml. s harmoniko, Celje 6. Mirko Klinc s triom Stopar, Mengeš 7. Medijski odmev Zagorje 8. Vokalni kvintet Frankolovčani, Frankolovo 9. Tone Kuder, Ljubljana 10. Franci Zeme, Vojnik 11. Janez Fločevar — Rifle, Ljubljana 12. Celjski instrumentalni kvintet, Celje 13. Šaleški fantje, Titovo Velenje 14. Veseli hmeljarji, Žalec 15. Viki Ašič, Celje 16. Planšarji, Ljubljana 17. Slovenija, Polzela 18. Savinjskih 7, Liboje Ob zaključku revije je sledila melodija ”Od Celja do Žalca”, ki so jo zaigrali vsi nastopajoči. Odbor za izvedbo revije je imel že v tem letu 2 seji in se že pripravlja na 14. revijo, ki bo v nedeljo 23. novembra 1986. Prepričani smo, da bo tudi ta revija nadvse uspešna in da bo zadovoljila naše, skoraj bi lahko rekli redne obiskovalce. Š. D. KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV V LIBOJAH Društvo Svoboda Liboje je v sodelovanju s KS Liboje navezalo stike z RTV Ljubljana, da bi organizirala pri nas v Libojah "Oddajo koncert iz naših krajev”. Vodja ekipe RTV Ljubljana tov Kaj-tan Zupan je z zadovoljstvom ustregel naši želji in koncert iz naših krajev je bil v nedeljo dne 16. 3. 1986 ob 16. uri v dvorani Svobode. Program koncerta je bil izredno pester. V programu sta nastopala dva kvalitetna ansambla "Veseli Hmeljarji” iz Žalca in ansambel "Mihelič”. Zadovoljni smo, ker je v programu sodeloval tudi moški pevski zbor društva Svobode Liboje. Sam program je popestril še humorist, ki se je v svojem izvajanju dotaknil tudi naših perečih problemov v KS. Napovedovalec programa tov. Boris Kopitar je program nadvse uspešno vodil, saj je bila njegova vezana beseda nadvse duhovita in je zabavala vse prisotne v dvorani. S to prireditvijo smo uspeli seznaniti vso slovensko javnost z uspehi kraja, saj je predsednik krajevne skupščine na kratko opisal naš kraj, naše gospodarjenje in kulturo kraja. Zahvaljujemo se predvsem ekipi RTV Ljubljana, da je prišla med nas in s svojim programom zadovoljila poslu- šalce, ki jih je bila polna dvorana. ŠD PRAZNOVANJE 8. MARCA -DNEVA ŽENA Dan žena že dolgo ni več praznik, katerega namen bi bil le, da smo pozornejši do deklet, žena in mater kot običajno, da jim priznamo kako so pomembne in nepogrešljive doma, v družini, na delovnem mestu, in da potarnamo, da njihov družbenoekonomski položaj še vedno ni takšen, kot bi žele- li. Je pa vendar praznik, ko obudimo spomin, na boj delavk in delavskih žena za ekonomske in politične pravice, ki so ga vodile pred drugo svetovno vojno po vsem svetu in ga mnoge ženske v svetu bojujejo še danes. Tega pomembnega praznika se zavedajo tudi predstavniki DPO, ki so v sodelovanju s sekcijami društva Svobode Liboje, pripravili 8. marca vsem ženam in materam lep kulturni program. Nastopali so: moški pevski zbor, tambu-raški zbor, godba na pihala, nadvse prisrčni in zanimivi pa so bili cicibani vrtca Liboje in učenci OŠ Liboje. Marsikateri materi se je utrnila solza, saj je vedela da so čestitke izrečene iz njihovih ust, najiskrenejše. Da se ne bi dan prehitro končal, so poskrbeli "Veseli hmeljarji”, ki so z vedrimi vižami zabavali pozno v noč. Da pa je bilo razpoloženje še popolnejše, so poskrbeli Feliks, Jože in Marjan s šaljivimi družabnimi igrami, ki smo se jim vsi pošteno nasmejali. Zadovoljne so bile tudi tekmovalke, saj so za svoj nastop prejele lepe, praktične nagrade. KK SZDL in KO RK Liboje sta tudi letos obdarili 7 najstarejših krajank s Nemalokrat je človek v zadregi, v neprijetnem položaju. Zakaj? Pač zato, ker mu je zaupna takšna ali drugačna naloga. Ne, jaz nisem v neprijetnem položaju, pač pa malce v zadregi, kako naj napišem, da ne bo izzvenelo prazno, ali zgolj kot fraza. Torej v čemu je vsa stvar? Prve dni marca je Upravni odbor DPD "Svobode” imel svojo prvo sejo po volilni konferenci, oziroma po občnem zboru. Ob dnevnem redu sodeč, bi človek dejal, ”nič posebnega”. Vendar pa sama seja ni bila takšna. Namreč po uvodnem tipanju in prepričevanju, kdo bo kaj opravljal, je bilo očitno nekomu dovolj, ko je dejal: ”Pa bomo menda ja delali, sedaj, ko so se keramiki tako izkazali!” Ja? Kako? Da, da. Na zborih, kjer so obravnavali rezultate poslovanja v letu 1985, so se odločili, da iz sredstev, ki so ostala za razporejanje pomagajo še društvu. Res? To pa je izredno lepo. Malce utihnemo. Res, presenečeni smo. Zelo prijetno. Torej je le res to, kar mislimo, da je? Da je Keramična industrija Liboje kraj, društvo in kraj, društvo — Keramična. Res lepa gesta, ki razoroži še takšne pesimiste. In končno je pomoč toliko dragocenejša, ker je bila dana brez prodecur (saj veste tisto: ”Ja napiši, praktičnimi darilnimi paketi. Vsem ob-darjenkam v imenu DPD Svobode Liboje še enkrat iskrene čestitke. Marinka Baloh potem...), in birokratizirano. Res edinstven prispevek k poenostavljanju našega življenja. Godba, pevci, tamburaši, skratka celotno društvo vam je globoko hvaležno. Zavedamo se, da je pomoč za vse nas obvezujoča in nekakšen klic po nadaljnjem sodelovanju. Vendar je to tudi dokaz, kako velika je vaša skrb za delavce tudi potem, ko je zapustil tovarniški plot. In s tem, ko se zavedamo, vas obenem prosimo tudi za malce razumevanja. Res je, trudimo se, vendar pa smo zgolj amaterji, z vsem srcem predani tej naši kulturi, ki je ogrožena. Torej, bojimo se, da nivoja, ki ga pričakujete, ne bomo dosegli, vendar pa obljubljamo, da se bomo po svojih sposobnostih in zmožnostih trudili in poustvarjali vse tiste, ki imajo radi lepe pesmi, lepe melodije in ji končno ni vseeno, kako naš delovni človek živi in oblikuje svoj življenjski prostor. Mnogo dobrih in lepih želja smo vam že izrekli, predvsem lani, ko smo praznovali 170 — letnico vašega obstoja. Toda bodi to še tokrat ponovno. Čim-več lepih delovnih uspehov in na osnovi dela doseženih rezultatov, vsem, želijo hvaležni svobodaši iz Liboj. Jože Jančič OLGA ŠTEFANČIČ IN SILVA HORVAT Obe sta se zaposlili v KIL Liboje 19. 2. 1950. leta in to v istem oddelku — v strugami. Tam, kjer je današnja strugama in peč nastranka, je tedaj tekla cesta, to so kasneje prestavili, ko so zgradili peč nastranko in novo strugar-no. Obe sta delali udarniško pri izgradnji peči. Sicer pa je Olga oblikovala na avtomatu skodelice, na polavtomatu lončke in na stružnici krožnike št. 5. Potem je šest let lepila ročke, zadnja tri leta pa je delala kot prevzernalka izdelkov. Tudi Silva je opravljala podobna dela, izdelovala je fildjanke, lončke in skodelice, ter petnajst let lepila ročke. Z veseljem sta opravljali svoje delo, četudi so bile včasih delovne razmere precej težke. Modele so med malico. nosile sušiti k peči, da o mrzli vodi sploh ne govorimo. Po petintridesetih letih dela v naši tovarni sta odšli v pokoj, doma pa se posvečata vnukinjam, gospodinjstvu in zemlji, tako da jima ni dolgčas. PAVLA BRUMEN SPOŠTOVANI KERAMIKI, SPOŠTOVANI PRIJATELJI! Pavla se je hotela zaposliti v KIL že leta 1952, vendar ni bila sprejeta, ker je bila po oceni nekaterih preslabotna. Vendar ne tako zelo, da ne bi dobila dela v rudniku Zabukovica, kjer je delala pri zidarjih in na separaciji do leta 1966, ko so rudnik zaprli. Oba z možem sta si morala poiskati delo drugod. Tri leta je sezonsko delala na hmeljarskem inštitutu, potem pa se je zaposlila v naši tovarni pri okroglih pečeh, kjer je bila najprej v tranportu, potem pa je glazirala in polnila izdelke ter občasno zamenjavala vodjo skupine. Delo je bilo zaminivo in prijetno, saj je bila delovna skupina majhna in enotna. Za zabavo je večkrat poskrbel Stane, ki je imel vedno pripravljeno kakšno šalo. Po ukinitvi okroglih peči je delala vse do upokojitve v loščilnici kot loščilka. ZEME MARIJA Marija je pričela delati v livarni 10. 12. 1951. leta. Tedaj je potekalo delo tako, da je vsaka delavka vlila in tudi očistila svoje izdelke. Livarna je bila tam, kjer je sedaj modelarna in strugama 2. Žliker pa so morali nositi z vedri iz gmote, mokre modele pa k pečem, da so se zopet posušili. Leta, ki jih je preživela v livarni, so bila lepa, saj ni nikdar prišlo do večjih nesporazumov, čeprav so bili pogoji dela v začetku, v primerjavi s temi sedaj, slabi in težki. Oddelek je ogrevala samo ena peč na premog in drva, voda za čiščenje je bila zjutraj ledeno mrzla, zaščitnih rokavic ni bilo itd. Vendar se je v petintridesetih letih vse spremenilo na bolje. JEGRIŠNIK JOŽEFA Ko je Joža končala osnovno šolo, se je zaposlila v gradnji, kjer je pomagala pri zidarjih, nato je delala na institutu za hmeljarstvo. Leta 1964 pa se zaposlila v loščilnici, kjer je delala pri odpra-ševanju in donosu glazure. Zadnja leta pa je kot talna kozmetičarka skrbela za red in čistočo v oddelku. Še vedno bi delala, ampak zaradi bolezni je bila invalidsko upokojena in postala je naša najmlajša upokojenka. ROM MAKS Maksi se je prvič zaposlil pri gradbenem podjetju Beton 15. 11. 1947. leta. Naslednje leto je bila velika potreba po rudarjih zato je šel delat v rudnik Liboje, kjer je kopal premog. Dokler ni bil star 18 let, ni smel v jamo, potem pa se je vsak dan vračal v črni rov do 1962. leta, ko je dobil delo v Keramični tovarni. Delal je pri nadglazurni peči, ki je bila v prostoru, kjer so sedaj ženske garderobe, potem je žgal frito za glazuro, in ko smo pričeli delati ploščice, je bil nekaj mesecev pri sejanju gline. V avtoparku je vozil traktor od leta 1969. leta dalje, ko pa se je upokojil šofer kombija Ivan Satler, je opravljal to delo do letos. Vmes je vozil po potrebi tudi tovornjake, s kombijem pa je poleg nabave in prevoza materiala, prevažal ob nedeljah delavke na delo in iz dela. Maxi je vsakomur, kot nekoč Satler, napravil uslugo ter mu mimogrede pripeljal kakšno stvar, ne da bi ga bilo za to treba posebej prositi. Sedaj pa se je naučil tudi kuhati, saj mora doma skrbeti za bolno mamo in očeta, ki sta že tudi v letih. MILAN KRALJ Milan je pričel delati v KIL L 4. 1954. Dve leti je delal na vzdrževanju, nato pa pet let kot tehnični vodja. Potem je bil enajst let zaposlen v cinkarni, ponovno pa se je vrnil v našo tovarno 1972. leta in vodil investicije ter vzdrževanje. Ker je bil neposredno zaposlen pri vzdrževanju in gradnji v tovarni je zanimivo objaviti, kaj vse je napravilo v tridesetih letih v KIL Liboje. 1954 - Zgrajena je bila nova strugama nabava večjih bobnov za gmoto izgradnja bazena za livno gmoto z mešalcem 1955 - Nabava enojnih stružnic preselitev strugarne v današnje prostore zamenjava dveh malih generatorjev za enega večjega izgradnja plavnice za laško glino 1956 - Ureditev livarne (sedaj je tam strugar-na 2) 1959 - Pričetek gradnje peči madžarke podaljšanje loščilnice 1960 - 1971 -Izgradnja peči madžarke podiranje stare predorne peči izgradnja plinske postaje odstranitev generatorja 1972 - Obnova pisarn v tehničnem sektorju izgradnja nove kotlarne izgradnja trafo postaje prestavitev slikarne v bivše skladišče 1973 - Podiranje okroglih peči betoniranje temeljev za SITI peči betoniranje plošče za livarno 1 in 2 izgradnja nove loščilnice 1974 - Izgradnja skladišča gotovih izdelkov preureditev pakirnice preureditev bifeja ureditev nove livarne 1 in 2 1975 - Izgradnja nove strehe nad pečmi ureditev sanitarij pri pečeh 1976 - Ureditev ženskih garderob izgradnja grafitne hale 1978 - Ureditev strugarne 2 1979 - Izgradnja nove gmote izgradnja komerciale izgradnja skladišča tehničnega materiala asfaltiranje tal pri pečeh asfaltiranje parkirnega prostora pri gasilskem domu 1980 - Izgradnja trgovine izgradnja parkirnega prostora pri plins- ki postaji 1981 - Ureditev skladišča pri gmoti 1982 - Izgradnja jedilnice preureditev gasilskega doma preureditev gmote (ploščice) 1984 - Izgradnja skladišča za kartone asfaltiranje prostora okrog delavnic prekrivanje streh 1985 -obnova fasad 1986 MAREC Izgradnja skladišča biskvita. najbolj vesel. To sta opazila tudi mamica in ati, zato mi ob raznih priložni-stih podarita knjigo. Rok Verdnik 3. razred DOBIL SEM MEDALJO PRISPEVKI UČENCEV OSNOVNE ŠOLE LIBOJE NAŠA KOZA Doma imamo kozo. Kličemo jo Mica. Je bela in ima na hrbtu liso. Vsako leto ima dva kozlička, samo prvo leto je imela enega. Zelo rada je grmičevje in robidovje. Molzemo jo zjutraj in zvečer, mleko pa rabimo za otroke. Mojca Kozovinc 3. razred PAPIGA JAKIČA MOJA PRVA KNJIGA Prvo knjigo z naslovom Moj prijatelj Piki Jakob mi je kupila mamica, ko mi je bilo tri leta. Napisal jo je Kajetan Kovič. Bil sem zelo vesel. Te knjige se bom vedno spominjal, pa naj se zgodi kar hoče. Od tedaj se mi je nabralo že veliko knjig, da jih težko preštejem. Vse knjige imam lepo zložene v omari. Najbolj pa pazim na prvo knjigo, saj mi je ta knjiga dala veselje do branja in prebiranja knjig. Vem, da bom vedno rad bral, zato sem knjižnih daril Zvedel sem, da se v Libojah zopet pripravlja, sedaj že tradicionalni turni smuk. Tega sem bil zelo vesel. Dnevi so vse prepočasi tekli in sobote ni in ni hotelo biti. V petek sem si že vse pripravil, ati pa mi je namazal smuči, saj je bil moj cilj osvojiti vsaj eno od medalj. V soboto ob devetih smo se zbrali na ciljni ravnini, kjer smo dobili startne številke in skupno s starterjem smo se odpravili na start, ki je bil pri domačiji Zupanc. V naši ekipi nas je bilo kar precej. Z vso hitrostjo sem se spustil po strmini in zadovoljen prismučal na cilj, ter osvojil 2. mesto. Tega smuka sem bil še bolj vesel, zaradi tega, ker se ga lani zaradi bolezni nisem mogel udeležiti. Andrej Zeme 4. razred Že dolgo sva si z bratom želela papagaja. Nekega dne naju je očka odpeljal v Celje, da ga kupimo. Dolgo smo iskali papagaja, toda nismo ga našli in smo kupili papigo. Bila je majhna, rumene barve in takoj sva jo vzljubila. Dala sva ji ime Jakiča. Ker pač papiga mora nekje živeti, smo ji kupili kletko. Njeno novo bivališče je bilo opremljeno z gugalnicami, lestvijo, zvončkom ter posodami za hrano in vodo. Prve dni je bila žalostna, potem se je počasi privadila na nas. Sedaj jo imamo že dve leti. Ko jo izpustim iz kletke, veselo prileti na ramo in mi kljuva uho. Je moj najljubši prijatelj. Igor Dolenc 4. razred ŽIVIM V MIRU Imam 10 let in sem srečna, ker živim v miru. Vsak dan je lep, ko lahko grem v šolo ves srečen in vesel. Pot je kratka, toda polna zanimivosti. Toda tega ne ve mnogo otrok na svetu. Ne vedo kaj je sreča, mir in radost. Vsak dan slišijo ropot letal, tankov in streljanje pušk. Svet se razvija, toda naj se tako, da ne bi trpeli otroci. Namesto orožja naj bi imeli raje knjige, zvezke in Cicibane. Vem, da bi bili vsi srečni, ko bi se zjutraj zbudili v miru in bi jih pobožala topla mamina roka in bi dobili velik kos kruha, ki si ga tako želijo. Simon Škarlin 4. razred — No, zdaj pa še izračunaj, koliko sub- Opozarjamo vas, da sem samo jaz venclj bi prihranili, če skrajšamo de- pooblaščen dajati izjave o odnosih lovni čas za polovico v kolektivu NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVI L 3>m^o JMAdf 6W/AL0 ftšERlŠtiV GEJEMA PRžAVA ^ERA, «MA£N AiJToM «£Hoi/ TETER SiS.Al. Pi£vW bMMG ^EOIAE- TRijSRl U(j 2VEZM- SLOVEC, KATRAH OVJKA TRORHA OVi^UA IVAM TAviAR sTRitAEK. SvS^A TRESITA fRisTAŠ; ttTOUŠKE VERE MMAvlišEV V VMoVAto «ŽA TETER. ERTEM PASTERNAK (W tu W RvlETA JAiTToR. NEBEŠKA MRANA. VAPtVO ifNSZO Ime W«i CMERAL CUinA EDVABJ) roč aa mer kw.»»jr f MnoriHAT TEI ti ŠTfEo K MRto KAlCijEV karbonat VE Uti UTEŽNA MERA Kil NAJ Vis" ji GERMA*®' In! NoHOT 6Qg| nRUUMAR- verIri ToGIAVAR Kil TWK. Ofo Veti DE-L 02EVUTA ROKRT iamo DRAMA V itlBoKiVi KtA.Ki’ Trik sto' i»MŠMWtll A. ;MU £WCV\ NEtiAKTi VoMATL. \flW'TA OlVoND tooR orVei KATAR DuS.GL iGAAAEC :A1EWW čoRILNi PROSTOR PRESiVMt* PERZIJE" ClOV£K,Ki ?EČE md PREBIVALK RIO RJE zAT-RAM UR Totica tiJAvJA TESEN OlivfRl^ DTASOJSViCA PoVEDNiK GRKOV f® "TRoao ORANTe ohomeza roiRAto ZVEK/A ■SiNDURKIa. (Sesti t m Uoto- MAUlO MoKto Ime ZV'SAMA MoTa A T>AM?tVo IRŽRVA.Č IV VoTMi Z iRAVovi IMMJSKi' 3>ROSi£ trosi p KRAŠ Kil RM)oN 5EMDR,Ki MAVIOet TtiVi ER) KURIVO ž GARCIA »a, it&Zv —7 » totii MUflBS iTAUJAAl- ČlEMiK. Rešitve križanke oddajte do 20/5 — 1986 Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/737-120. Tisk: DO REK Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 850 izvodov.