Iskra Vega - ljudje radi delajo, če vedo zakaj
Nikoli nismo bili bogati, pravijo v Vegif ki je tozd Iskre Kibernetike. Za njimi so tudi izredno trdi časi, pa vendar je danes 405-članski kolektiv lahko ponosen in zadovoljen s svojim delom. Njibove izdelke najdemo sko-raj po vsem svetu; lani so prodrli še na dve novi veliki tržišči - ZDA in DaJjni vzhod, kar je že samo po sebi zgovoren podatek. Proizvajajo pred-vsem optične finomehanske izdelke in laboratorijsko steklovino. V zad-njih dveh letib so razvili tri nove aparate, ki so namenjeni predvsem izvozu.
V letu 1983 so si predvsem zaradi velikih izvoznih obveznosti zadali zelo ambiciozne načrte, ki jih niso uspeli v celoti uresničiti. Leta 1982 je bil celo-ten prihodek 380 milijonov dinarjev, lani pa kar 600 milijonov. Izvoz se je v lanskem letu povečal za 8 odstotkov, konvertibilni kar za 20 odstotkov. Ce-lotni izvoz je znašal v preteklem letu 3.510.000 dolarjev. Tudi v letošnjem le-tu si niso zadali lahkih nalog; fizični obseg proizvodnje nameravajo pove-čati za 16 odstotkov, izvoz na konverti-bilno tržišče pa še za 20 odstotkov.
Za nas usmeritev v izvoz ni biia po-polna neznanka, pravijo v Vegi, saj so bile njihove zmogljivosti že v prejšnjih letih prevelike za prodajo samo na ju-goslovanskem trgu. Zato so bili na se-danje razmere morda tudi nekoliko bolje pripravljeni, kot tisti, ki dosle} sploh še niso izvažali. Kljub temu šte-'vilke povedo, da je bilo potrebno zanje veliko truda in zavzetosti vsega kolek-tiva. Recept za tolikšno zavzetost je v Vegi povsem preprost, pravijo.
Prvi pogoj je obveščenost delavcev, še več kot to - ljudje morajo preprosto vedeti, kako tovarna diha, kam gredo izdelki, kakšni so roki, zakaj je potreb-no delati tudi ob sobotah, včasih pono-či. Kvaliteta, roki in cene - vse to so nujnosti, ki jih je potrebno brezkom-promisno izpolnjevati, če želijo izvaža-ti. Kar malce skromno so omenili te-
žak položaj, v katerem so se znašli ne-kaj dni pred novim letom, ko so se jim nakopičila - iz povsem objektivnih vzrokov - številna neizpolnjena naro-čila. Delavci so prišli na delo 23. de-cembra zjutraj in odšli z dela 27. de-cembra popoldne. Vmes so spali le po nekaj ur. Na pomoč za stroje so jim priskočili tudi režijski delavci, kar ni bilo za njih nič posebnega, saj večino delovnih sobot opravijo v proizvodnji. Dve noči je delal v proizvodnji tudi
njihov direktor, kar so delavci poveda-li s ponosom. On pa je kar nekam neje-voljno skomignil z rameni, češ - naj-lažje je, če zahtevaš izredne napore sa-mo od drugih.
Naročila so morali izpolniti y roku, to pa so uspeli le z izjemno prizadev-nostjo prav vseh. Ljudje radi poprime-jo za delo, če vedo, zakaj delajo, zakaj so potrebni tudi izredni napoti.
Čeprav so tudi letošnje obveznosti izredno zahtevne, gospodarski položaj doma in v svetu pa vse težji, niso pesi-misti. Ker so zmogljivosti trenutno premajhne, bodo poizkušali še bolj in-tenzivno organizirati proizvodnjo, vključevati še več kooperantov in ma-lega gospodarstva, prodreti si bodo prizadevali na nova tržišča. Delo je delno že organizirano izmensko, ven-dar menijo, da bi kazalo uvesti drugo izmeno še na nekaterih področjih. Vendar je med zaposlenimi veliko že-na, zato je prehod na dvoizrnensko de-lo izredno težak, saj se pojavljajo šte-vilni problemi glede varstva otrok, prehrane in podobno.
Nikar nas ne hvalite preveč, so dejali na koncu, saj smo močno odvisni od dobaviteljev, cen, predpisov in še cele
vrste zunanjih dejavnikov, na katere sami ne moremo vplivati, naš položaj pa se zaradi njih lahko hitro spremeni.
 Lučka Špat