Št. 23.
V Gorici, dne 24. fehruvarja 1900.
Tefeai XXX.
Izhaja trikrat na teden - Sest i h tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutranje iz-dnnje opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre- . jemana  ali  v  Gorici   na dom posiljena:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
¦. pol leta .'*........¦» r.X» «Ut.. ,.    3-30
' *W teta '¦....:.:  8 . 40', .,  '.   1-7(1 . Posamične številke stanejo 10 vin.
NaroCnino sprejema npravništvo v Gosposki ulic' 5tv. 9 v Gorici v <GoriSki Tiskarni« A. Gabršcek vsat dan .od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
,,PRIM0REC"-izhaja« neodvisne od «Soce» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160.
cSoca» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 'Sc)tw*rz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorici v L nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici  št. 9.
Popisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le tiprJiVHiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upcavništvo.                    —_:—
Oglati in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je pliičat! loco Gorioa.
„ttorJSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca* še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsoletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vratioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
c Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. tv. Meljavec) tiska in zal.
Trgovsko in obrtno HM
VI.
Naša oprtnija dandanes in v prihodnosti.
(Dalje). Na Slovenskem je kaj veselo narastlo Število posojilnic in hranilnic. Tu je obranega veliko kapitala, ki je pa doslej skoro docela mrtev za razvoj slovenske obrtnije, v kolikor ni razposojen posamičnim obrtnikom. Na stottsoče je denarja, katerega marsikje ne vedo drugače uporabiti kakor da ga zalagajo v druge denarne zavode ali v državne zadolžnice. - Nočemo se tu spuščati v razpravo o našem še precej primitivnem posojilništvu ter grajati narav-nosfvneb6 kričečo brezbrižnost za denarne operacije po vzgledu naših sosedov; hočemo je konstatovaii, da naši denarni zavodi se niso Še nikjer povspeli do usodepolnega koraka, da bi denar založili v — obrtna podjetja..... Toda priti mora čas, da bodo naše posojilnice in hranilnice si I j ene, iskati odtoka svojemu denarju v obrtnih investicijah. Rodoljubi pa, ki imajo kaj smisla za vseobči blagor naroda, bodo skušali pospešiti iz naravni razvoj in bodo delovali povsod na to, da bodo naši denarni zavodi zalagali del svojih denarjev v tovarniška in druga podobna podjetja, kakor jih vidimo drugod po svetu. Ako ima Boden-Credit« najrazličnejših tovaren, ako ima češka »živ nos ten s k a* (obrtna) banka* tudi velike cukrovarje itd., zakaj bi ne bilo tudi na Slovenskem v manjšem obsegu denarnih zavodov, ki bi zalagali del svojih denarjev v obrtna podjetja, od katerih bo mnogo več dobička nego od navadnih posojil?!
Skratka: Slovenci imamo že odlično število ^kapitalistov , ki bi morali ustanavljati večja obrtna podjetja! To so naši denarni zavodi, naše posojilnice in hranilnice!
Goriiki Slovenci smo skrbeli pa še za poseben denaren zavod, kateremu je pogla-
vitni    namen    prav:   povzdiga   slovenske obrti in trgovine. To je naša
^Trgovsko-obrtnazadruga , ki posluje od 1. decembra 1897. — Ta zavod je za slovensko obrt in trgovino na Goriškem naravnost epohalnega pomena. In dosedanji vspeh v dobrih dveh letih dokazuje, da bo ta zavod res glavna opora slovenski obrti in trgovini v bodočnosti, da smemo od njega neizmerno mnogo pričakovati. Ta znameniti denarni zavod, ustanovljen v prvi vrsti za nas trgovce in obrtnike, je najvažnejša narodna pridobitev v zadnjih desetih letih. Zato je le umestno, da si ga ogledamo pobliže.
Prvo ravnateljstvo, na čelu mu ustanovitelj g. dr. Henrik Tu m a, je razposlalo 7. oktobra 18'.)7. okrožnico, v kateri čitamo: Slovensko ljudstvo na Primorskem bije težak boj za obstanek. Kamor se ozira, od nikoder pomoči! Premožniki, ki prebivajo med nami, ne našega rodu, se nikjer ne naslanjajo na ljudstvo, nikjer mu ne služijo v podporo, v izpodbujo in izgled. Ti imajo v rokah nakopičenega imetja, pridobljenega s trgovino in obrtjo med našim ljudstvom. Imajo v svojih rokah vse izobraževalne zavode za trgovstvo in obrtnost. Stoji in čuje nad nami vsa javna oblast.
Najboljše gospodarske moči zajema naše naravno središče mesto Gorica. Tje se steka vsa trgovina slovenskih pokrajin, tam se vzdržuje skoro vsa obrt. Vso to trgovino in obrt, vir vsega bogastva v deželi, zahtevajo sodeželanje laške narodnosti za-se, in z vsemi sredstvi izključujejo naše ljudi od dobička in iz boljših premoženjskih položajev. Tarejo in zatirajo našega še pri-prostega trgovca in obrtnika, ako ostane zvest svojemu rodu, svojemu materinemu jeziku.
-Žalostno stanje domače trgovine in obrti dokazuje, da dela vsak, ki ni našega rodu in mišljenja, na našo gospodarsko in vsled nje na narodno propast. Sami smo, vsako izboljšavo gospodarskega stanja našega slovenskega ljud-
— 109 -
MARCO_VISCONTI
Zgodovinski roman ZJlalijanski napisal »Lommaso Grosst
(Dalje)
K sklepu obeda je bil prinesen na mizo pečen pav. Sicer bi se bilo smelo po tedanjih postavah kaj takega le «pri viteških obedih* zavživati. Vendar, ker so bili povabljenci sami prijatelji in sorodniki, jih jo oskrbnik zaupljivo počastil tudi s to prepovedano jedjo.
«Meni», je dejal Tremacoldo, «pri-stoji, da razrežem pava, kajti mi glumei smo deležni viteških pravic, tudi de nismo vitezi*. To rekši je izvlekel izpod pasa svoje nedavno omišljeno bodalo, in ga vbodel v mes6 plemenite živali na sredi mize, v znak, da si jo osvaja. Vsi prisotni so uprli oči v tisto orožje z bliščečim srebrnim ročem in z zlatimi okraski, udelanimi v rezilo. Na to so pogledali drug v drugega, in nekdo je rekel z razločnim glasom: <Bavno tako».
Tedaj je hišni gospodar namignil nekemu gostu, ki je sedel ravno nasproti njemu,in mu je dejal:
•Kaj pa se je zgodilo s tistima dvema kosoma ?»
stva moramo si trdo prislužiti in priboriti z žrtvami — sami.
Naše kmečko in obrtno prebivalstvo peša in peša, ker oddaja pravi in veliki dobiček sodeželanom druge narodnosti, ker je gospodarski odvisno od tujih. Osvoboditev od te odvisnosti zahteva ogromnih žrtev, boj za gospodarski obstoj in napredek je za nepoučeno slovensko ljudstvo neraven, skoro obupen, tako, da ne omaguje pri delu le oni, kogar vodi čista in vroča ljubezen do njega. In s tako ljubeznijo na-dahnjeni so ustanovili goriški rodoljubi, s pritrjevanjem prebivalstva vseh slovenskih pokrajin, zavod, ki ima kot prvi namen: pomagati trgovskemu in obrtnemu stanu do samostojnosti in povzdige. Ta zavod je »Trgovsko-obrtna registrovana zadruga v Gorici« z neomejenim jamstvom, potrjena in vpisana z odlokom c. kr. okrožne sodnije od 31. julij a 1897. št. mn,
Snovalni odbor je v svoji okrožnici od 11, maja 1807. na kratko obrazložil namen in pomen tega zavoda. Nabira naj veliko glavnico z malimi doneski od vseh pokrajin in jo obrača v prid narodni, trgovini in obrti. Združi naj v svoji sredi ves obrtni in trgovski stan, da se njega členi med seboj spoznajo in si vzajemno pomagajo. Pristopen naj bode vsakomur, ki je varčen in pošten, udeleži naj se ga tudi prosti delavec.
Vsak deležnik pristopi za pet let. Vsi deležniki, kf so pristopili v teku enega leta, tvorijo eno družbo, en odsek. Vsak odsek upravlja se za-se, deli zgubo in dobiček za-se. Delež znaša 260 (dve sto šestdeset) kron, ki se vplača ali naenkrat, ali v tedenskih obrokih po 1 krono, ali štirinajstdnevnih obrokih po .2 kroni, ali štiritedenskih obrokih po i krone za naprej. Na vsak delež izplača se koncem petega leta 300 kron in poleg tega čisti dobiček, koji odloči občni zbor deležnikov. Zadruga dovoljuje na vsak podpisan delež 300 kron  posojila ali predujma, se-
•Jednega, tistega gorskega*, jo odgovoril gost, «imamo še vedno v kletki pri nas v gradu, unega smo oddali proč, a menda ne bo dolgo peb.
«Sem te že razumel!' je dejal Tremacoldo za se, a kazal se je, kakor da bi ga to nič ne zanimalo.
Po končanem obedu so vojaki povabili novega gosta in vse druge, ki so bili pri obedu, k sebi v grad, kateri je bil prav blizu, da bi ga'Se tam jedno steklenico izpili. Odšli so vsi skupaj, in tam je glumee zopet znal z godbo in petjem vso družbo zabavati, izmislil je nebroj napitnic, p«smij in burk, tak6 kratkočasnih, dovtipnih, veselih in primernih ukusu tistih predrznih samcev, da jih je kar vse očaral. In ko se je zvečer odpravljal, jim je moral obečati, da se naslednjo nedeljo zopet vrne, ker v gradu so vsak praznik veseli in tekajo proti kvintani. Bili so torej tako* sporazumljeni. Ali" Tremacoldo, predno je odšel, je vso prevohal in pregledal, spravil jedno besedo iz tega, jedno iz unega, in takd se je konočno uveril, da je Lupo res ondi v gradu, ,in da ga imajo zaprtega v neki čumnati tik rova okolo gradu na severni strani.
Ko se je stemnilo, se je. vrli glumee, zavit v svoj plašč, potikal tam okoli. Opazoval je vse in kmalu se jef
prepričal, da ni nobenega človeka v obližji. Stopil je k zidu pod dobro za-pomnjeno okence. Pregovoril je, in so je dal spoznati Lupu, ter mu povedal, da je prišel z namenom, da bi ga rešil. Toda okence, skozi katero sta se pogovarjala, je imelo dvojnato jako močno železno omrežje, in zid je bil trden in debel, ter ni bilo misliti, da bi se ga moglo prevrtati.
»Vrata čumnate*, je dejal Lupo, *niso tak6 trdna, da bi si ne upal potegniti kake deske iz njih, ali pa sneti doli ključavnice, ali sploh na katerisi-bodi način zlesti ven. Ali denimo, da bi tadi dosegel to, bi mi nič ne koristilo, kajti bil bi še vedno v gradu z dvignjenim mostom in dobro straže-nimi vrati».
«Za to hočem pa jaz iskati kako pomoč*, je dejal glumee in mu povedal, da se prihodnjo nedeljo vrne, ali da ga še pred tem časom zopet poseti.
Tremacoldo je dolgo premišljal in si lomil glavo; nazadnje je dal napraviti dve glumčevi obleki popolnoma jednaki z nekima čudnima čepicama, ki ste bili prevlečeni s svileno, zel<5 gosto mrežo, katera se je mogla potegniti doli na obraz, kakor krinka pri bojni opravi. To ni bilo nič kaj izvan-rednega ali sumljivega, če so nataknile
veda proti primernemu poroštvu: na vrednostne papirje, predznatnbo na plačo, na knjižne terjatve trgovcev in obrtnikov tudi brez tega. Kolikor deležev po 260 kron kedo podpiše, tolikokrat po 300 kron se mu sme dovoliti predujma. Predujem se vrača s tem, da se vplačavajo tedenski obroki po 1 krono na delež, po 42 v. na obrestih in deležnini takd, da plačuje vsak predujemnikpo 1 kron 42 v. na teden za vsakih 300 kron predujma. V teku petih let je povrnil predujem z vplačanim deležem in dobi čistega dobička, kolikor deležniki, ki niso potrebovali predujma.
Zadružniki, ki stanujejo v Gorici, morajo plačevati v uradnih urah v zadružni pisarni. Zunanji zadružniki plačujejo svoje doneske ali ondukaj, ali po želji dobe poštne položne liste ter plačujejo pri svojem poštnem uradu, ali po želji tudi pri zadružnih pooblaščencih, kateri se imenujejo po potrebi v različnih občinah in razglase" v društvenih časopisih, Iz tega se vidi, da je trgov-sko-obrtna zadruga pristopna vsakomur po celi deželi, posebno malemu obrtniku in delavcu. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge od vsakogar, tudi nedeležnika, po isti poti ter obrestuje vloge za sedaj po 4'/>%.
Prva in neobhodna podlaga razvoju trgovine in obrti je varčnost in mejsebojno zaupanje. Na tej podlagi se jeustanovilatrgov-sko-obrtna zadruga v Gorici ter storil prvi korak h gospodarski samostojnosti. Iz uspeha te zadruge izvidi se, ali jegoriški trgovec in obrtnik razvit in unet dovolj, da se prestopi k ustanovitvi večjih trgovskih in obrtnih podjetij.
Z ustanovitvijo in razvojem teh še-le postanemo gospodarski samosvoji.
Kličemo torej vse prave rodoljube na narodno gospodarsko delo! Družimo svoje denarne moči! Z močnim denarnim zavodom v svoji sredi zmagamo v kratkem vse gospodarske ovire! Poučujmo neuke rojake, dramimo nebrižnike! Ni novec ne sme od-
nase še ne vemo kaj take osebe, ki so , se bavile s tem, da so kratkočasile ljudstvo. V soboto po noči je Tremacoldo vzel jedno teh dveh oblek in jedno čepico, ter šel tje k Lupovi joči, in z neko dolgo prekljo je z rovinega roba podal skozi okno tiste reči Lupu, razlagale mu, kaj bi imel storiti. Pora-zumela sta se glede .kraja in časa* določila znamenja, in lahko noč. »Nasno-vala sva, sedaj pa Bog daj srečo», je dej SI glumee in odšel.
Prišla je nedelja. Glumee je dospel v grad z novo obleko, s kaj čudno Čapico na glavi. Vse se je gnetilo veselo okolo njega. On je pel; godel, poskakoval, uganjal vsakovrstne burke, potegoval doli na obraz svileno mrežo pri čepici, dvigal jo zopet pa zopet ddli, potegoval, izmišljuje" se moj tem polno primernih smešnic in dovtipov. Nazadnje je začelo tekanje proti kvintani. Grajski vojaki so se skušali z drugimi iz neke bližnje trdnjave. Ko so nekolikokrat potekli, se je Tremacoldo, postavil pred najspretnejšega borilca in se ponudil, da steče ž njim dvakrat pi'oti kvintani za stavo; kdor bi še bolje izkazal, naj bi dobil nasprotnikovega konja.
(Dalje pride).
pasti od nas brez koristi za nas! Razumniki: na delo za narodno gospodarski pro-speh! Vodite ljudstvo v domače zavode, svarite je pred najetimi priganja«, ki je tolikanj nadlegujejo in zapeljujejo v ptuja društva, v oderuške roke! Od tam prihaja le škoda zapeljancu in celi slovenski deželi, ne pade ni novec plodno na domača tla.
Trgovsko-obrtna zadruga je ljudski zavod j plod, ki ga obrodi, je namenjen ljudstvu, ki ga je ustanovilo l V blagor in pro-speh domaČega ljudstva in obrtništva naj se vrši vse njeno delovanje, obrača ves čisti dobiček!«
(Dalje pride).
Dopisi.
Iz Št. Petru. - (Odgovor .Prim. listu«.) Banditski dopisun »Prira. L.* je skušal zopet zasejati prepir in razpor med ljudstvo, kakor je to njegova navada. Privlekel je volitve na«dan in skušal me pripraviti v zadrego s tem, da me blati pred mojim gospodarjem. No, temu Človeku je lahko po-magano, ker je gotovo kakšen umazan kon-sumnik, kateri misli, da le s tem ohrani svet, ako spravi ves Št. Peter pod zastavo znanih gospodov okrog konsumnih društev. To pa gotovo se ne zgodi, ako se še tako napenjajo, kakor na dan volitev. Jaz sem bil po opravku na Starem trgu, ne kakor neki g. kurat iz okolice, kateri se je tam repeneil in klical hudiča in Boga na pomoč, da se je ljudstvo nad njegovim vedenjem zgražalo, in na njega celo pljuvalo. — Mene nima moj gospodar za to, da bi pohajkoval, kakor oni gospod kurat, imam pa pač drugi posel, katerega se vestno držim in se ne vtikam v red, katere me ne brigajo. To naj si zapomni oni gospod, ker on gotovo svoje službe tako vestno kakor jaz ne opravlja, ker ako bi jo, bi ne imel ničesar iskati na Starem trgu. Kar se pa Uce »Slovenske zveze % sem bil sam jeden prvih udov, jaz torej ne morem rovati proti njej, pravico pa imam, izustiti svoje mnenje, kako bi lahko društvo bolje vapevalo, kar je tudi mnogo gospo* ov pritrdilo.
Par gospodom sem seveda trn v o< r- u, ker nisem hotel tako plesati, kakor so oni žvižgali, to pa njim ne gre v glavo v njihovi nezmotljivosti.
Jaz imam svoje prepričanje, in ga ne prodajem za par litrov vina; tega seveda ta korumpirana banda ne more umeti, da niso vsi taki kakor oni! Zato kriče: strani z njim! Kdor se ne pokori njihovim poveljem, treba ga vničiti; in geslo v to svrho jim je laž! — Nič drugega ne odgovarjam, ker druga podtikanja me ne zadevajo. Govoril pa bom odslej še vedno tako, kakor se zdi prav meni! Capito?
Tisti, katerega je opravljal kaplan Ličan na shodu »kat. slov. del. dr." v nedeljo na 60-riščeku, in tisti, katerega obira zadnji »Pr. list*.
Iz Srednjega, dne 2 L febr. Velika revščina je nastala v naših gorah zaradi slabih letin. Sadja ni, in ga tudi še dolgo ne bo zaradi letošnjega snega in žledu, ki je provzročil nam toliko škode, da bomo trpeli leta in leta. Kako naj plačamo davke, ko še za živež nimamo. Nihče se ne zmeni za nas, od nikoder ni pomoči! Ker je tako slabo pri nas, je odšlo skoro vse, kar je moškega spola, to je: mladenči in gospodarji, po svetu, največ na Štajersko, služit si kruh. Vsled tega pa trpe zemljišča in premoženja, ter vse pride pod nič, ako nam vlada ne priskoči na pomoč. Vsled elementarnih nezgod si ne vemo kako pomagati, pridelka ne bo, in če je še kodi kaj, saj ne moreš skoro nikamor nobene reči speljati, ker ceste so tako slabe, da je joj! Ni še dolgo od tega, ko je mrtvec ubil živega moža. Kje so naši državni poslanci, ki bi prišli na pomoč obnemoglemu ljudstvu?!                Domačin.
Iz Kobarida, 20 febrnvarja. — Pri nas vlada splošna nevolja, ker se je ubegli grof zopet tako nečastno vsilil v državni zbor. Vse zabavlja, kako more »voditelj* dr. Gregorčič priporočati moža, ki sam pravi, da ne razume niti našega jezika. Kako bo poznal Se naše želje in potrebe! Bog nas zanaprej varuj takih poslancev in voditeljev !
Nasproti temu pa uživa naš deželni poslanec g. dr. H. Turna vse zaupanje v zavednem našem trgu. Vsi smo zanj, hočemo ga imeti v deželnem zboru tudi zanaprej, pa naj Toni Podkletenkov še tako laže o
»Gorico" pri nas redko kdo vidi. Eno dobivajo pri Žganu, ker jo plačuje vikar Ma-šera v Št. Mavru ; drže jo pa menda zato, ker prihajajo po dvakrat na teden tje gg. nunci iz okolice na kvartinčke: zato pa drugi pivci vedno bolj izostajajo in utegne se zgoditi, da izostanejo popolnoma. Enako še neki drug obrtnik, katerega pa nočemo v javnosti posvariti. — Kurat na Libušnjem jo vsiljuje.
V  Drežnici vlada pa le »Prim. List", kateri vsiljuje ta mošnji vikar, ki tudi sam plačuje. Za nekega kmeta zdaj noče več plačati, a kmet tudi lista noče v hišo. Ljudstvo se vedno bolj zaveda. (Naročnikov na »Primorca* je precej! Uredn.)
Občni zbor naše »Narodne Čitalnice" je bil prav zanimiv. Član ni noben duhovnik. Ali poslali so na zbor dva duhovnika. Eden je spustil dolgo govoranco, da duhovniki pristopijo vsi, ako Čitalnica zavrne ta smradljivi »Slov, Narod* in druge liberalne liste (mislil je »Sočo"). Toda člani so se mu le smejali. Dobil je odgovor, da je Čitalnica obstajala doslej brez njih, bo tudi zanaprej, naj le ostanejo, kjer so: jih prav nič ne potrebujemo. — Uni je odgovoril: »Torej nočete z nami složno živeti?!* — Kapa kosmata, ts nam jo je zagodel. Mi smo vedno mislili, da prihajajo duhovniki v Kobarid služit ljudstvu, s katerim naj lepo v miru in ljubezni živd; zdaj pa smo slišali, da moramo mi plesati tako, kakor bodo oni godli, ker moramo ž njimi složno Živeti! — Ali Kobaridci smo gluhi na tako uho, zato smo oba duhovna odpodili. Brez njih vlada v društvu najlepši mir. Kamor se oni vrinejo, je zdražba in sovraštvo takoj v ognju!
Iz županlje Kred pri Kobaridu. —
V  »Soči* je bilo sporočeno, kako je neki duhovnik nesramno nalagal nevedne svoje ovčice, da je dr. Stanič framason, dokazovaje svojo bedasto laž s tistimi tremi zvezdicami 0 * * v »Sočinem* članku »Dr. Stanič — dr. Tonkli". Ta prevrli dušni pastir je vikar S e d e j v Borjani. Imenujem ga, da ga bo svet poznal in da bo vedel, kako nesramnih sredstev se poslužujejo nekateri služabniki Kristusovi v ostudnem boju proti svojemu bližnjemu.
Vikar v Kredu je čitateljem že znan..... Poleg drugih neprečastnih lastnostij ima tudi to, kakor njegov vredni tovariš v Borjani, da kvasari o časti svojega bližnjega kar tje v dan in ne pomisli prav nič, kako velik greh je obrekovanje. Pa hoče biti še vreden duhovnik in naš učitelj v krščanskih resnicah. Pravil je, da g. Gabršček je izdal — kalamon in da je v prejšnjih letih prihajal celo k nam v hribe agitirat za Gregorčiča, ker je dobival —lepa plačila; Gabršček dela vse le za svoj žep, je pobožno lagal, — no, k sreči ni naletel vselej na poslušna ušesa, marveč je dobival krepke brce po ustih.
Da taki duhovniki nimajo dovolj ugleda pri ljudeh, je samo po sebi umevno. Zato se nam je zdelo skoro prav, da, so prišli v Sedlo misijonarji iz Ljubljane. Ali ti so »naredili še več zdražbe v naših krajih. — Ena pridiga je bila samo proti »Soči* in »Primorcu*, t. j. »proti slabim, umazanim časnikom*. Kakor so ga naučili naši nunci! Po tistem pridiganju je bil neki naročnik »Soče* pri spovedi. Spovednik je hotel, da mora »Sočo* pustiti, a naročnik je dejal, da tega nikdar ne stori, raje gre brez odveze domov. Naposled mu je prepustil le vso odgovornost za dušo in mu dal odvezo. — Glejte; Tako predrzno se skrunijo naše cerkve in spovednice v strankarske hujskanje! Utegne se zgoditi, da bo ljudstvo s palico podilo take hujskače iz občine! To si zapomnite!
Domače in razne novice.
Poroka. — Danes se je poročil g. Jos. Platzer, c. kr. sodni svetnik v Sežani, z g.čno Ant. Ce me to v o iz Tomaja.
Odlikovan je bil s častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje g. Ant. Kaše a, c. kr. davk. sluga v pokoju v Gorici.
Odhodnica. — G. dr. Karol Triller s svojo gospo soprogo je odpotoval danes skozi Gorico v Ljubljano. Narod nas v tej deželi se mu je tako omilil, da se je le s težkim srcem ločil od njega. Kako težko so ga pustili Tolminci iz svoje srede, je povedal dopis v zadnji številki.  — Ločitev ta-
kega moža 12 naše dežele pomeni za goriške Slo ven .e veliko izgubo. Nismo ga znali pridržati in pridobiti za narodno in politično delo, in to je značilno dovolj za naše razmere. Žal, stokrat žali Naj bi vrli rodoljub pa v Ljubljani izkoristil skušnje, katere si je pridobil o naši deželi; tudi tam bo imel prilike dovolj, da bo cesto naš — tolmač. Vse dobro v beli Ljubljani!
Za »Šolski dom" je nabral g. Josip Makuc, trgovec v Gorici, o priliki ženitovanja g. Makuca v Št. Andrežu kron 9 50.
Slavnemu učlteljstru tolminskega okraja t znanje In ravnanje. — Rešitev vis. naučnegs mintsterslva na utok tovariša g. K r i ž m a n a glede pelletnin glasi se tako-le:
Vsled Vašega utoka de praes. 5. avg. 1899. je razveljavilo c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk s svojim odlokom z dne 5. januvarja t. I., štev. 30732, odlok c. kr. dež. šol. sveta z dne 27. junija 1399. štev. 651, s katerim se Vam je odrekala pravica do druge petletnine od 17. dne novembra 1898. naprej, ter določilo, da imate dobivati to doklado od dneva, ko Vam preteče službeno desetletje po prebitem izpitu učiteljske sposobnosti, ako se vjemajo druge zakonite zahteve.
V § IS. zakona z dne 15. oktobra 1896., dež, zak. štev. 30. je namreč izključena vzvratna moč novih zakonitih določeb edino le, v kolikor se tičejo te določbe že priznanih petletnin  pred 15. okt. 1896.
Ako bi se pa tolmačil navedeni paragraf v nasprotnem smislu, bi ne imel § 5. istega zakona, s katerim se je nameravalo v nasprotstvu k določbam zakona z dne 10. marca 1870. dež. zak. štev. 18. poboljšali učiteljskemu osebju gmotno stanje, nikakega vpliva na gmotno stanje tistih učiteljskih osob, ki so uživale starostne doklade že pred uveljavljenjem novega zakona.
O tem Vas obveščam vsled odloka c. kr. dež. šol. sveta z dne 31. januvarja t. 1. štev. 99. z opazko, da se Vam nakaže druga petletnina s posebnim dekretom.
Predsednikov namestnik: Finžgar, 1. r.
Na podlagi postave z dne 15. oktobra 1896. in navedene razsodbe vis. mučnega ministerstva je bil stavljen v seji pomnoženega okraj. šol. sveta dne 22. t. m. primeren predlog, ki je bil enoglasno sprejet. Vsled tega sklepa priznane petletnine po 15. okt. 1896. imajo za podlago dan izpita učiteljske sposobnosti glasom omenjene postave in min. rasodbe.
V  dosego povrnitve morebitnih diferenc prizadetih učiteljev naj se vsakdo sam po-žuri ter dokaže na pristojnem mestu razliko mej dnevom izpita učit. sposobnosti in dnevom def. imenovanja, kakor tudi, za koliko so se mu dohodki petletnine prikrajšali.
G. tovarišu K r i ž m a n u pa smo hvaležni na tej pridobitvi.
V  Tolminu, 22. febr. 1900.
And. Vrtove c.
Vojaški nabori. — Letos bodo vojaški nabori: v Gorici (za okolico) 24.» 26., 27., 28. in 29. marca, (za mesto) 30. in 31. marca; v Ajdovščini 2. in 3. aprila; v Kanalu 5. in 6. aprila; v Tolminu 9. in 10; v Cerknem 17. in v Kobaridu 19., v Bovcu 21. aprila; v Sežani 23. in 24. marca, v Tržiču 3. in 4. aprila, v Cervinjanu 5., 6. in 7. apr.; v Gradišču ob Soči Slan 22- marca.
Dr. Jos. Pavlica o delavskem vprašanju. — Na občnem zboru »Kat. slov. del. društva* sije bil privoščil g. dr. Jos. Pavlica naš članek o delavcu. G. dr. je gotovo prepričan, da tako je z delavstvom v naši deželi, kakor je pisano v »Soči* po treznem opazovanju dejanskih razmer, in nič drugače, toda to mu ne služi v njegovo svrho, ker on hoče biti popularen, hoče veljati za pravega in edinega delavskega prijatelja; zato pa potrebuje drugega načina razpravljanja o delavskem vprašanju pri nas. Iztrga« je iz članka par stavkov ter jih mrcvaril in rezal kakor neusmiljen mesar sedaj na dvoje sedaj počezi. Rekel je tako približno: da »Soča* piše, da pravega delavstva pri nas ni, da znak prave delavske organizacije je očitno revolucijo-narno gibanje, ker gre proti hijerarhiji, birokraciji in plutokraciji. Ta stavek mu je tako ugajal, da se je razsrdil g. dr., razbijal po mizi, kričal: sem naj pride, kdor je to pisal! ter v popolno dosego efekta si privoščil par »kletvic*, kakor: »primojdunej* in »vraga!* — G. dr. Pavlica je razumel gotovo prav dobro, da tisti članek govori prvotno o pravem delavskem stanu, kakor je isti v velikih i* delavskih središčih, n. pr. v Parizu, Londonu,
Berlinu, na Dunaju, itd. ter da potem preide na naše malenkostne razmere v naši mali goriški deželi. Po tem ko je člankar pojasnil kako delavstvo imamo drugodi in pri nas, ko je dejal, da ne krati organizacije onemu pravemu delavcu, pravi o naših delavcih:
»In kjer se dviga pravi delavec v naši deželi, nočemo mu kratiti pravice, niti dolžnosti, da se udeležuje tega splošnega svetovnega revolucionarnega gibanja za izboljšanje svojega položaja. Zaradi tega smo za organizacijo delavca tudi v splošnem pomenu, kakor se ga rabi pri nas, t. j. vsakega človeka, ki si služi svoj kruh, in je odvisen od tujega gospodarja, naj si že bode obrtnik, pomočnik ali kmetski delavec ali kaj takega. Smoter pa, kateri moramo imeti pri organizaciji tega-delavstva v širšem pomenu, ne temelji na onih velikih nagibih, ki dvigajo delavstvo sveta proti velikemu kapitalu (torej odpade znak del, organizacije očitno revol. gibanje proti hierarhiji itd, kakor zgorej,) marveč vodi nas načelo humanitete, namreč zboljšanje gmotnega in nravstvenega položaja tega delavstva v širšem pomenu.                         '
Da to doseže, mu priznavamo tudi lastno organizacijo. Ta splošna organizacija postaje posebno važna za Gorico iz razloga, ker se odvisen človek naj-preje potujči, in ker iz delavskega našega stanu tuji živelj dobiva največ vitalnih svojih močij. Kakor smo postavili goriški Slovenci v jevo vrsto potrebo organizacije trgovskega in obrtnega stanu, v drugo vrsto organizacijo veleposestnikov, tako stavimo na tretje mesto posebno nujno potrebno organizacijo delavstva v Gorici in drugod po deželi*.
Torej, kaj je tako hudega v teh stavkih, da se je razgrel g. dr. ter celo razbijal s svojo posvečeno roko po neposvečeni mizi I? Vodil ga je prt tem le namen, nahujskati delavce proti naši stranki ter storiti samega sebe popularnega!
Sploh se pa nam zdi, da ne spadajo take reči na občni zbor. Kaj Imajo delavci od tega F Nič drugega, kot da se po tiepo-trebi jeze nad domišljenimi nasprotniki, po-magano jim pa ni nič. G. doktor bi storil pač bolje, da razpravlja pred delavci druge koristne reči nego da jih hujska. — Tako mrcvarenje naših mislij o delavstvu, kakor-šno si je špogal v nedeljo dr. Pavlica, pač ni dostojno katoliškega duhovnika, ki hoče biti ljudski prijatelj! Od takega postopanja in pa pozdrava in blagoslova iz Rima pa tudi nimajo delavci nič! Pridenimo še Liča-novo pridigo o klerikalizmu, po tem razvi-dirno, da se je vodilo na tem občnem zboru delavce večinoma le po politiškem polju, in sicer na nepošten način, ker razlaganja so bila tendencijozno zavita in delavci so bili nalagam! Tako rešujejo naši klerikalci delavsko vprašanje na »katoliški podlagi 1*
Dr. Jos. Pavlica — kandidat za državni zbor. — V nedeljo si je špogal g. doktor tudi trditev, da »Sočina* stranka je izračunila, da dr. Gregorčič v V. kuriji ne bo več izvoljen, da potem bi bil kandidat on dr. Pavlica, katerega radi tega mi le sedaj napadamo. Nd, kar se tiče tega, povemo g. dr., da že dlje časa je čuti med nami vest, da dr. Pavlica deia pred vsem z delavci na to, da bi bil izvoljen drž. poslancem v V. kuriji. V tem mnenju nas potrjuje tudi njegov nedeljski nastop na Goriščeku, ki je imel tako nekako očitne znake po reklami za prihodnjo državnozborsko volitev v V. kuriji! Pa pustimo to za danes, saj se bomo še videli, g. doktor!
O klerikalizmu. — V nedeljo na občnem zboru »Kat. slov. del. društva* je pridigal g. Ličan, kapelan v Št. Petru, o klerikalizmu. Kaj je vse pripovedoval, tega ne bomo tu naštevali, ker ni zanimivo. Zanima nas le zaključek. G. kapelan je razlagal, da »proč s klerikalizmoml* pomeni »proč s katoliško cerkvijo!" Da to ni res, o tem je prepričan vsakdo, kdor opazuje protiklerikalno gibanje po Slovenskem. Vera in cerkev ostaneta nedotaknjeni, boj proti klerikalizmu pa pomeni boj proti izro dom med duhovniki in proti njihovim privržencem. Današnji dan nekateri duhovniki, zlasti mlajši, hočejo biti na vsak način osrečitelji ljudstva s tem, da snujejo delavska društva, bralna, konsumna, zadruge, posojilnice, da seutika/o preveč v volitve, v občinske reči, v šolo, itd., s čemur vežejo s pomočjo svojega stanovskega upliva nerazsodne ljudi naše ter jih izkoriščajo v svoje namene, ki so: nadvlada nad vsemi drugimi. Tako se odtujujejo svojemu pra-

verau poklicu; ljubše jim je, računati, koliko stane krompir, dobra kapljica, blago za žensko in moško obleko, moderci, krila itd., nego brigati se za duSni blagor svojih ovCic. Pravi duhovnik dobi v svojem poklicu tolik?; lepega, vzvišenega dela, da mu ne more ostati časa na razpolaganje za nelepe politiške in druge namene, razven ako zanemarja svoje stanovske dolžnosti. To/fc ^6čn6**knekateri duhovniki današnji dan, presega že vse meje. Dr. Jos. Pavlica hujska delavce.prpti njihovim delodajalcem ter proti naši stranki. Za časa zadnje državnozborske volitve je med dragimi nekdo pridigal, »da—mora iti-k spovedi, kdor voli dr, Staniča, v gorah pa je neki kurat vskliknil: Ako me ne volite za volilnega moža, pa vas zapustim! In zakaj se je Slo. Šlo se je za blagor zapuščenega slovenskega naroda na Goriškem, kateri M YiTd6BiI I v dr. Staniču nevstrašnega zagovornika na Dunaju, kakor ga potrebujemo; tako pa je temu narodu, za kateri tisti duhovniki-fanatiki »gore* v besedah, pridobljen ž njihovo pomočjo poslanec-štatist! Tako jeklerikalno delo!
»Po delih jih spoznate*! in po delih tudi spoznavamo klerikalce, in iz njihovega delovanja si tudi moremo tolmačiti, kaj je klerikalizem! •— Poglejte župnika - župana Grčo v Šeropasu! Koliko prepira in sovraštva je v Sempaski županiji, odkar obstoji tam takoznana »Grčeva stranka*, ki je sedaj na krmilu!..., In marsikaj takega je tudi drugod!! Zato pa hira ugled duhovskega stanu, zato se čiije vedno več in več pre-klinjovanju tega stanu, zato pela vera itd..... Poznamo v naši deželi še duhovnike, ki so res duhovniki v pravem pomenu besede, in tem bodi vsa čast t Mi se ne bojujemo proti duhovskemu stanu kot takemu in tudi ne proti pravim duhovnikom, pač pa proti onim, ki tako pogubonosno posegajo v nase javno življenje kakor dr. Pavlica, Župnik-župan Grča in drugi! TI so nogitelji tistih zloglasnih klerikalnih idej, ki hrčejo razkrojiti vso človeško družbo ter potegniti nase večji del iste, da bi potem samooblastno gospodarili, čeprav ne v blagor ljudstva I In ta nal boj je tudi v dobrobit vere in cerkve, kajti ako se bo klerikalizem razširjal, bosta trpeli v isti meri razširjanja vera in cerkev, in kadar se ljudstvo docela zave, kam stremi klerikalizem, utegnejo nastati hudi časi za cerkev, ker sodilo jo bo po — božjih namestnikih! Zato pa kličemo j že danes: Proč s klerikalizmom, ki je po- ( gubonosen na vse strani, proč ž njim I           j
Č. g. Ličanu pa priporočamo, da naj premišljuje, kako je vedoma in hotoma »far-bal* svoje poslušalce, lrd6, da »proč s klerikalizmom I" pomeni »proč s kat. cerkvijo' ! Dogodblca o plesa. — V Ozeljanuso imeli ples. Brhko dekle si je hotelo zagotoviti fanta, »ki jo popelje plesat". Dalo je fantu 8 kronic »na roko", da bo bolj vezan na njo. Air fant j«! denar zapil že pred plesom in dekle je ostalo »brez fanta". — Brata sta sklenila maščevanje. Nezvesti fant ima še jednega brata; obema je bila namenjena kazen, da jih dobita po grbi. Brata žaljene punce sta napadla una dva, a ta sta bila bolj močna in spretna, da sta jih dobila napadalca prav »nepošteno" po glavi in po grbi. Prihiteli je moral zdravnik in duhovnik s sv. oljem. Naposled bo govoril Še sodnik. Ztvino-zdravnik v Gorici. — Pred dobrim mescem se je nastanil v Gorici (topničarska vojašnica Prana Josipa) di-plomovani živinozdravnik g. Fran Pirnat, ki je vedno pripravljen p. U slovenskemu občinstvu pomagati proti vsakovrstnim boleznim vseh domačih živalij. Opozarjamo na g. živinozdravnika Pirnata zlasti posestnike z dežele.
Torej Bohinj. — Dolgo časa smo ugibali, kod bo tekla druga železnica do Trsta. Zagovarjali smo teio-zvarto predelsko železnico, katera je bila po našem mnenju naj-prikladnejša za našo deželo pa tudi za zvezo z drugimi. O tem se je pisalo jako pogostoma v .Soči", kjer je bilo čut: prav mnogo mnenj in nasvetov; po veliki večini je bilo prizadeto ljudstvo za to progo. Ko je bila sprožena misel o bohinjski železnici, smo izražali svoje pomisleke, ali pustili smo, da se je v listu obravnavalo tudi o tej zvezi, ker zadeva tudi lep del naše dežele, čeprav nikakor ne tako, kakor bi to delala predelska. O tem mora biti prepričan vsakdo, kdor le pozna zemljevid naše dežele. Kakor pa vidimo, pre-delske železnice nebo, marveč bohinjska. V četrtek je predložil železniški minister Wittek drž. zboru načrte za vse projekto-vane železnice.  Vlada zahteva zanje kredita
344 milijonov kron. Druga železniška zveza s Trstom bo sestavljena iz železnice čez Ture, železnice čez Karavanke, železnice skozi Bohinj in končno iz železnice do Trsta. Proga bo tekla od Tur do Celovca, čez Beljak, Jesenice, Bled, Bohinj, Sv. Lucijo, Kanal, Gorico, Rihemberg. Štanjel, Opčino do sv. Andreja v Trstu. Železnica čez Ture bo dolga -77 fcnr.^-ter bo«3tnto.60 milij. kron; čez Karavanke bo dolga 70 km, stroškov bo 44 milij. kron; skozi Bohinj 31 km, stroškov 60 milij. kron, in konec bo dolg 53 km, stroškov bo 18 milij. kron.
Kakor "se kaže; pridemo vendar enkrat do neke železniške zveze v deželi, sicer ne do take, kakor se je želelo, ali nekaj le bo! Zato le želimo, da obvelja že to, kar je prp-jeklovano, ter da se sploh Že enkrat kaj zgradi.
Postaje na tej železnici v naši deželi bodo v Podbrdu, Hudijužni, Grahovem, pri Sv. Luciji, v Avčah, Kanalu, Plaveh ter pri ,casa' rossa* v Gorici, potem v Renčah, Pr-vačini, Rifemberku, v Štanjelu, Koprivi, Du-tdvljah, na Opčini, odkoder sleče železnica v Trst k sv. Andreju.
Železnico bo mogoče zgraditi tekom 3 let. Prav avstrijsko! — Tako je vskliknil neki slovenski javni funkcijonar v Gorici, ko je dobil od tukajšnje c. kr. okrožne sod« nije tako-le pošiljatev: Na zavitku napis na vrhu : Kreisgericht GOrz, naslov laški: Signor itd.; odlok, ki je tičal v zavitku, je bil pa slovenski. — Taka je hi toli )wa)isana avstrijska ravnopravnost, da okrožna sodnija v Gorici pošlje znanim Slovencem v mestu slovenski odlok z laškim naslovom pod nemško t v rti ko! Tudi lep prispevek k trditvi, kako se naše sodnije v Gorici »poslovenjajo*! Goriška poŠta  v Hltižhl Irrodonte.
—  Odkar je v Podgori podružnica glavne pošte v Gorici (katere podružnice so se brani ii, ker Podgorcem ne služi dobro), dostavlja ista vsa pisma, ki so namenjena strankam v »Piedimonte81 Prejšnje čase, ko še ni bilo pošte v Podgori, je g. župan Klančič zavračal taka pisma, ker »Piedimonte" ne obstoji ampak le Podgora. Oflcijelno ime jo Podgora in tudi v poštnem imeniku krajev no dobil imena »Piedimonte*, Kako torej, da c. kr. pošta dostavlja pisma, namenjena v   »Piedimonte«, torej  v  kraj, katerega  ni,
—  prebivalcem v Podgori ?! Spako »Piedimonte* so si izmislili oni zagrizeni laški ir-redentovci, ki bi za Loemkom radi poita-lijančili še Podgoro, Pevmo, itd. — in slavna c. kr, pošta kar nakrat pozna »Piedimonte* 28 Podgoro. Torej zapostavlja uradno ime za laško spako! Ali se ne pravi to, služiti irredenti ?!
Ali to ni čudo, če pomislimo na znani slučaj Cesiano-Sežana, in če pomislimo, da za tistim tiči — kakor se sploh govori — nekdo izmed poštnega osobja (povdarjamo osobja ne baš uradništva)!
O tej reči se bo govorilo tudi na pristojnih mestih.
Predpust. — Opozarjamo na jutrišnji veliki ples v kostumih, ki se bo vršil v prostorih »Slov. Čitalnice", potem na maskerndo »Goriškega Sokola", ki zaključi v torek piodpustno dobo. Veliki čitalniški ples v kostumih kakor tudi maskerada »Gor. Sokola* obetata biti prav zanimiva. Za maskerado se delajo velike priprave tako, da nadkriii lansko ter stori najdostojnejši konec norčavemu pustu.
»Zveza slov. trg. pomočnikov" v Trstu priredi jutri na korist »Trž. Sokolu* sijajno maskerado  v  gledališču  »Armonia*.
Pevsko društvo »Lipa* v Bazovici priredi veselico s plesom v nedeljo dne 25. februvarja 1900 v novi dvorani gosp. Josipa Urbaneiča, gostilna pri »Lipi* v Bazovici. Sviral bo Majcenov orkester.
Listnica. — Mnogim dopisnikom o vo-litvenih homatijah naznanjamo, da nam prostor ni dopuščal, da bi bili vse objavili, kar so nam pisali. Že iz tega, kar smo priobčili, je jasno dovolj mišljenje v deželi. Po tej poti dalje! Somišljenike prosimo, .naj v bodoče delujejo s podvojenimi močmi v smislu naše narodno - napredne stranke. Molči in delaj!                  ______'
Razgled po svetu.
Držami zbor. - Otvorjen je bil v četrtek dop. ob 11. uri. Ko se je predstavilo novo ministerstvo, je spregovoril ministerski predsednik tako:
»Cim nuji so bili viharji, ki so pretresali to zbornico, in katerih spomin bi želeli pokriti s pozabnostjo, tem potrebneje se nam vidi, da se spominjamo ustavnih pravic in oblasti zbornice. Vlada ni nikaka strankarska vlada. Velike skupine zbornice so večinoma narodne. Vlada, ki bi se naslomla izključno le na jedno istih, bi lahko naletela na nezaupanje drugih. Mi pa se obračamo objektivno in brez predsodkov do vseh strank;
kajti Avstrija ni jednotna narodna država in v njej bivajoči narodi se morajo poravnati. Kakor najtežja dolžnost je vladi poskus re^ šenja narodnega vprašanja. Vlada ne misli, da bo mogoče doseči mir v nekoliko dneh, istotako ni mogoče rešiti vseh narodnih vprašanj po jedni isti formuli. Narodnih vprašanj se treba lotiti vsakega posebej; umeje se ob sebi,-da stvari"na^ČeŠkemTin Moravskem v prvi vrsti kličejo pozornost nase". O spravni konferenci je rekel:
»Za sedaj ni možno še reči, ali in kolik pozitivni vspeh bo imela ista. Kar je doseženega dosedaj, utrja prepričanje/da je ubrana pot prava in da dovede tudi do cilja, ako ne bode vnanji dogodki motili posvetovanj.
Po zaključenju konference predloži vlada dotične predloge. Mir se mora napraviti, ker to zahteva prebivalstvo. Ob spoštovanju vsakega narodnega čutstva zahtevajo tudi avstrijski narodi onih dobrot, ki imajo za vse jednako vrednost, namreč kulturo in blagostanje. Tej zahtevi hoče vlada vstreči. Zato naj se predloženi proračun razpravlja čim prej; vsekako pa naj se v najkrajšem času dovole potrebna sredstva za neizogibne investicije".
Ministerski predsednik je omenil tudi železnic« čez Ture in drugo železniško zvezo s Trstom in dr. Za investicije in železnice zahteva vlada 500 milijonov, ali razdeljeno na več let. Potem je opozarjal na vodna občila in na popolnjenje tržaškega pristanišča, je povdarjal važnost industrije, poljedelstva in obrti. Tudi v tem pogledu je prišel Čas dejanj....
No, taki nastopni govori so navadno lepi in mnogo obetajoči; slično je sedaj pri novem ministerskem predsedniku. Vprašanje pa je: ali ima sredstva, praviti drž, zbor do rednega poslovanja, Kolikor je znano, jih nima, in tudi pri spravnih konferencah vlada ne kaže prave volje, pomiriti Cehe tako, kakor tiče. Dokler se pa to ne zgodi, ostanejo .brez vspeha vsi lepi ministerski govori! Po eni strani apelujejo na češke poslance, j naj store mir, po drugi pa nočejo ugoditi njihovim opravičenim zahtevam! Kako lorej naj se rešimo iz neznosnega položaja? — Drugi teden bomo menda že na čistem, kaj bo z državnim zborom!
V seji včeraj je zahteval Stranskv, da naj pridejo predlogi nujnosti takoj na vrsto. Predsednik je rekel, da je navada, da pridejo najprej na dnevni red predlogi vlade. Stranskvjev predlog jo bil odklonjen. Turk je govoril o vojni v južni Afriki ter obžaloval, da nobena v«levlast se ne poti-za ža zatirane Bure. Vojaška uprava slabo podpira trgovino in obrt; zato bo glasoval proti predlogu o rekrutnem kontingentu, o katerem se razpravlja. Minister Giovanelli je rekel, da treba vprašanje o premogorskih stavkah še proučiti, kar je razburilo socijaliste. — Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Škandali r državnem zbora. — Včeraj so nastali v drž. zboru škandali, ker je pričelo zborovanje pozneje, kakor je bilo napo-povedano. To pa radi tega, ker je hotel imeti sejo nižjeavstrijski dež. zbor, katere bi se bili udeležili prizadeti poslanci. Schonerer, Bielohlavvek, Wrabetz, Wolf, itd. so se obsipali z raznimi .ljubeznjivostimi", vsled česar so nastali škandali. Tudi zaušnice bi bili kmalu delili, ker Bielohlavvek je zmerjal Kareisa z »bOhmischer Saujud", kar je preprečil Daszvnski. — Čehi so začeli obstrukcijo s leni, da so zahtevali glasovanje po imenih! Nemčija t trozvezi. — V ogerski državni zbornici je te dni poslanec Major povedal nekaj britkih resnic. Rekel je med drugim,:
»Vpliv v trozvezi ima le Nemčija. Le-ta je napravila že velike investicije v Mali Aziji in si je tam že najela pristanišče. Nemčija potrebuje trozvezo za ustvarjenje veliko nemške jed note. Sosebno pa si išče najkrajše poti do vztoka. Interes Ogerske pa zahteva, da ne pride do te nemške jednote, katere glavni cilj je posest tržaškega pristanišča, ki bi bilo za Nemčijo neprecenljive vrednosti, ker bi jej zagotovilo gospodslvo na sredozemskem morju. Že Bisraark je rekel: Trst ne sme nikdar pripasti k Italiji!"
Naša vnanja politika dobiva smer — iz Berolina. Ta vpliva na notranjo, in posledica je, da Nemčija preko nas in čez nas širi svoj upliv na vse strani, dokler Avstrije popolnoma ne podjarmi! In državnikov, ki bi hoteli to preprečiti, Avstrija — nima!
Klnb poljskih državnih poslancev je izdal komunikd, v katerem pravi: Poljski kluo, zvest načelu, da varuje ugled in moč države, je mnenja, da se ima nemudoma rešiti predloga o kontingentu novincev, ter je sklenil, uporabiti ves svoj upliv, da se reši ta predloga čim prej, in sicer rednim parlamentarnim potom.
T gosposki zbornici je podal ministerski predsednik slično izjavo, kakor v državnem zboru. Vlada računa na podporo gosposke zbornice glede na vse, kar treba upoštevati v dosego notranjega miru in napredka na vsakem polju. O vladni izjavi prično uebato v jedni prihodnjih sej.
Vojna v južni Afriki. — Po uradnih izkazih je bilo v vojni v južni Afriki Angležev ubitih 1883; ranjenih 5796, ujetih ali izgubljenih 2648, skupaj torej 10.327 mož. Od ranjenih jih je umrlo še 280. — Število zločincev na Angležkem se je jako pomanjšalo, odkar traje vojna v južni Afriki. Razni življi dvomljive vrednosti se nahajajo na bojišču v južni Afriki.
Iz Modder-Riverja poročajo, da je na-padla angleška divizija taborišče Cronjevo pri Koodoosrandu na reki Modder. Bitka je bila huda, Buri so izgubili baje 800 mož. Angleži pišejo, da Gronje je prosil za premirje, katerega pa Angleži ne dovole, ker naj se uda ali bije do smrti. Izjavil je posledno, da se namreč hoče biti do smrti! Angleži so baje obkolili Gronjeja, da ni več pomoči.
Buri so sklenili, opustiti obleganje Ladysmitha, da bodo imeli na razpolaganje svoje čete v obrambo transvalske meje. — Kroži vest, da Ladvsmith je osvobojen. Potrjena ta vest Se ni, - Poročila trde, da v zadnjih dneh je bilo več prask in manjših bojev med Buri in Angleži? Buri da bi bili potisneni iz raznih pozicij. — Te dni m ukrcali na Reki veliko Število konj, namenjenih za vojno v Afriki. Angleški agentje hodijo po ruskem Poljskem ter nojemajo ljudi za vojno. Trde da jih jo odpotovalo že vec na Angleško.
General Macdonald je bil nevarno ranjen v bitki pri Paarderkop, kjer so imeli Angleži 146 mrtvih. — Širi so še nepotrjena vest, da Cronjc se je moral udeti z 8000 možmi in 20 topovi.
Šola v hleva. — V blaženi Italiji v Berleziju imajo fiolo v ~ hlovu! »Šola« je velika, ker v njej jo 30 konj, krav, mezgov itd. Poleg njih hodi v to »šolo* 30 učencev; ti sede na zemlji, za noge pa imajo izkopane jamice. Učitelj ima 50 gld. plače in prosto stanovanje v »goli*, Lepa slika iz deželo »avite colture*! Tam naj bi delala ,L@g& nazionulo"!
BttKltotero* — Angleži vabijo perzijskega šaha na obisk v Anglijo. Brez dvoma ga hočejo spraviti do tega, da bi so pro-tivil razširenju ruskega vpliva v Aziji t ~ Španska kraljica je razdelila med pogorelce v Aterquines 20.000 peset. —» Sultan je podaril soprogi francozkega predsednika Lou-beta veliki kordon reda sefalat. — O stavkah je povedati to, da položaj na sploh je nespremenjen. V Kladnu je nekdo ustrelil na rudarje, ko so šli na delo, — Ravnatelj na »Garlslhcatru* na Dunaju Jauner se je ustrelil. — Rusi zahtevajo od Turčije, da glede železniških prog ob perzijski meji ne store ni-kalcega končnega sklepa, dokler oni ne določijo načrtov za železnice v Perziji!
Narodno gospodarstvo.
Za trgovino. — Ministerski predsednik dr. Korber je rekel glede na trgovino v drž. zboru v četrtek:
»Minister za trgovino predloži skoro potrebne načrte. Vlada pojde vsakomur na roko v interesu obrti, trgovine in izvoza. Vlada se bo bavila vestno z vprašanjem Štrajka v rudnikih, jednakomerno oziraje se na interese produkcije in prizadevanje delavstva gled? plač in delavnega časa; uvela je že pripravljalna dela in gotovo izpolni svojo obljubo. Min. predsednik je opozarjal, da trgovinske pogodbe skoro potečejo in da je potrebno, da se hitro odobre dogovori z Ogersko. Naznanivši razne zakonske načrte je zaključil: matetijalna in kulturelna vprašanja trkajo s silo na vrata državne vlade; zato ni smeti odvračati teh vprašanj radi tega, ker narodna Se niso r«šena. Prosi torej zbornico, naj narodni prepir omeji vsaj toliko, da pri tem ostane odprta pot za duševne in gospodarske potrebe države".
Dognana reč je, da gospodarstvo v Avstriji je tako zavoženo, da bo treba dolgo časa, predno se dokopljemo do bojših odno-šajev. Sosedne države in druge hite preko nas s trgovino, in Avstrija se ne gane! Rajši se bavi s tem, da vzdržuje umetno nadvlado Nemcev in Lahov ter tišči Slovane proe od ravnopravno3ti! Propadanje naše trgovine občutimo vsi vedno občutljiveje, ali tam gori na Dunaju nimajo smisla za povzdigo iste. Na prazne govoričarske obljube pa ne damo nič. Od obljub ne moremo živeti, marveč le od dejanj!
Informacijska pisarna »Trgovskega In obrtnega društva za Goriško« v Gorici je že v lepem cvetu. Že sedaj more podati 152 informacij o trgovcih in obrtnikih in sicer: 120 o domačih, 32 o ptujih. V kratkem — tekom 1. meseca — ji pa bode
mogoče najbrže dati informacij o vseh trgovcih in obrtnikih na Goriškem. Informacije so in bodo vestne, pravične in strogo nepristranske. — Te dni se raznim trgovcem in obrtnikom razpošljejo vprašalne pole s poukom: zakaj treba dati natančnih in vestnih podatkov o svoji obrti aH trgovini informacijski pisarni »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško8 v Gorici.
O važnosti in pomenu informacijske pisarne bi se moglo napisati cele članke.. Za danes tega ne storimo ali v bodoče (v torek) se pa ozremo na to, na kar že danes opozarjamo. Upamo pa, da bo naše obrtništvo in trgovstvo krepko podpiralo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško6 v takih in podobnih podjetjih.
Proti podraženlm dopisnicam. — Industrijalci, denarna podjetja in trgovci v Prerovu so v dogovoru z mestnim svetom podali na c, kr, poštno in lelegraflško ravnateljstvo peticijo, v kateri zahtevajo, da naj dopisnice imajo ceno 4 vinarjev ne pa 5 in da naj se odpravi dostavnina pri denarnih in vrednostnih pošiljatvah.
Avstrijsko železnic« so 1. 1899. prevozile po uradnih dalih 144,650.704 osebe in 104,225,882 ton blaga, tedaj za 21 mi-Ijonov oseb in za 4 milj. ton več nego 1. 1898, Denarni promet je znašal 1. 1899. 289,0§7.173 gld. Daljava vseh železničnih prog je tvorila 18.469 kilometrov.
WashingtonoTa in«. — Dosedaj smo poznali kot najdovršenejšo luč — elek-t r i š k o. Sedaj pa se piše, da bode elek-trisko zamenila Washingtonova luč, ki je intenzivno bela in popolnoma mirna. Imenuje se po iznajdbeniku svojem Jurju Washingtonu iz Newyorka.
Oamast-Seiden-Robe fl. 9:00
und hoher! 1$ Meter porto-und zollfrei zagesandt! Muater umgehendt; ebenso von schwarzer, weisser und  farbiger   Henneberg-Selde  von   45 kr. bis
fl. 14*85 per Meter (i. Hennebere, Selden-Fnbrlkant (k.  u. k. Hod). ZBrlcli.                                (4)
Stev. 137
op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna   dražba
zastavil IV. četrtleta, t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1898.
začne   v   ponedeljek,   12.   marca    1900
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.     ,
Ravnateljstvo /astavnlce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 12. februvarja 1900.
Resna ženitev!!
Slovenski posestnik v goriški okolici z okroglo glavnico 50 tisoč kron, 60 let star, krepke in prijazne zunanjosti, želi porofiti pridno ter uzorno 30-40-letno gospodično ali vdovo z doto 4 do 8 tisoč kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: „Re8n* ženitev" na upravnišlvo „Soče*.
Poštna odpraviteljica
izvežbana ter vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, i§če službe. Naslov pove naše upravništvo.
Poroku.
Državni uradnik, ugledne zu-,  nanjosli, star 36 let, s štirimi,
do U let starimi otroci, želi poročiti blago in pametno gospodično ali vdovo, lepih lastnosti in pridno, k večjemu 36 let staro, s primerno doto. — Ponudbe z družinskimi in premoženjskimi razmerami, po mogočnosti s fotografijo, naj se pošiljajo na: „ Tajnost" ni upravništvo »Soče".
Najboljše  berilo   in   darilo  je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka,-kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 glfi. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ai proti poštnemu ptfvzefju pri Jo* žefu Valeočlen na Dunaju, III. Bez,, Hauptstrasse N.o.84, 3. Stge., II. Stk., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je umle več.
Razglas Dražbe.
^ Dne 26. februvarja t. 1. ob 10. uri predpoldne vrši se pri načelniku cest. odbora v Plaveh javna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo kamnolom-skega in zidarskega dela pri zgradbi mosta čez Avčni potok.
Ta dela so cenjena z zneskom 17.285 gld. 67 kr. ali 34.571 K U h.
Doticne ponudbe previdene s ko-lekom 1 K katera je dobro zapečatiti in katerim je dodati jamčevino v znesku 864 gld. 28 kr. ali 1728 K 56 h. se morejo uložiti najkasneje do dneva pred dražbo prP zgoraj imenovanem cestnim odboru pri katerim so razgrnjeni na pogled v navadnih uradnih urah tudi tehnični sestavek in stavbeni pogoji.
Cestni odbor ni zavezan sprejeti najnižjo ponudbo, temveč si pridržuje pravico izbrati podvzetnika iz katoroga vzroka se bodo zadržale vse jamčevine, dokler ne bode cestni odbor odločil v dotični družbeni obravnavi.
Cestni odbor
v Kanalu, dne 9. februvarja 1900. Načelnik.
Podpisani dovoljujem si naznanjati gg. gostilničarjem, odjemalcem pivat ter slavnemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da otvorim s 1. marcom t. 1. dve podružni zalogi piva in sicer:
v Gorici na Koran m koncu ulice Ascoli štev. 25
(v hiši gostilničarja J. Ciuffarina)
pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žagar-ja
in:
na Ooridic! pri „Keblcn"
pod vodstvom gosp. Franca Furlan-a, gostilničarja in posestnika. V upanju, da s tem vstrežem čast. gg. odjemalcem k hribov ter onim iz gornje vipavske doline, ter z ozirom, da vsled povečanja in prenovljenja vrhniške pivovarne, ista izdeluje povsem izborno in dobro pivo — za kar je bila tvrdka v feku tega meseca odlikovana z častno diplomo in zlato svetinjo na rimski in bruseljski razstavi — se za blagohotna naročila toplo priporočam
Josip Rovan,
glavni zastopnik in zalagatelj prve kranjske ekspertne pivovarne na p r
T. Frčhlieh - Vrhnika
Gorica, Rabatiiče it. 18.
Lepa priložnost
za trgovca na najlepšem prostoru v Gorici se ponuja. Dobi proti kavciji na razpolago raznovrstnega blaga z a raožke obleke. — Zaslužek je lahko prav lep. Prost je vseh stroškov. Prednost imajo krojači, ki v prostem času dobe tudi delo in zaslužek. — Ved pri upravništvu «Soče».
DRUŽBE SV.CIRIU 1M METODA V LJUBLJANI.
Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
iv.jilkčiiiii
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
He dajte si vsiljevati drugih izdelkov cifcorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi
kavi, ti je cftirija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod!  "VI
Glavna zaloga pri: IVANO JE6AČINII v Ljubljani
lete 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoje S. cl.)—        tiskamo črk na perilo.                 (P. cl.
Sviloprejsko seme
pženične barve
prodaj'a se po 10 kron unča, ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Humar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23.
100 io 300 ild. mesečno !ahk"
iluzijo osebe vseh stanov in v __krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev m srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Luthvig Oster-raicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.         10 i
LHDKRT. CAPSIfl COMPOS.
te RlcMerjm tekem v Pragi pripoznano lot izvrstno bol ublažujofe mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno prlljul»lj«'HO domaf-o zdravilno sredstvo vedno le v orlf. steklenicah z naSo zaščitno znamko s „81-VKOM" namreč, iz R1CHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Ricbterjeva lekarna „pri zlatem levu" m v imu«u.                  [r
C. kr.
privilegirani
kroji,
vsakteremu koj razumljivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
MUfn nmm
v Gorici,
civilni in vojaški Krojad,
/, /alotio iiiijfiiicjšctfti l>l»sra.
Edino rm Travniku št. 22. I. nadstropje.
Ima  svojo  izborno zalogo vsake vrtite blag« z«
. obleke iz Inozemskih in atstrfj»klh tovarn In p»-
I tov Hi obtek, dežnikov in sobnih pluSčev zn vsako
hvzoho.
Velika izb<§r:
znvratnle in ovratnikov, gotovega perila lit srajco Jgger ter  vseh drugih  k  oblekam  sptulajoMh
priprav za vsaki stim po najnižji ceni.
Sprejemajo se naročila za kdolov. raznih oblek,
jaket, pelegrin, dežnih plašcev, tudi za da me
po najnovejši modi.
Dobi
se
p o v s o cl
prlpo znano najbolj« »red-stvo za 6li6a-^^     njo  zob.
it*
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z  omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulioa št. 7.
Velika zaloga vsakovrstnega maniifakturnega blaga
ženske in mežke obleke za vsaki stan in vsaki lotni čas.
35: Velika izbera za
31
vsakovrstne svitle barve za plesno toalete, volnene in bombažaste. Priporoča se posebno ženenim za lepo perilo, krasne obleke, kovtro in odeje, preproge in zavese, za postelnjo rabo, žimo, volno, bombaž, blago izvrstno za blazine itd. itd. Priporoča se tudi možkim lepo izbero v perilu: srajce, ovratnike, zapestnice, prsniko, ovratnice za vsako priliko, nogavice, rokavice itd.
Yse po najnižjih cenah.
Gene so stalne ter brez pogajanja!
W w w
w w
...________________________________________1^
m                         Izšel je za leto 1900.                         g
I Kažipot in koledar po Primorskem  |
5                             z natanjCnimi podatki                                            Pa
vseli krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.   Ey
Vdobiva se                                                         J3
g         v >,Goriški Tiskarni" A. Gabršcek v Gorici.               g
3       Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezan fl. 1*20               ^Uj|        »
Velika zaloga šivalnih strojev in dvokoles iz prvih tovarn.
SAM (BUri T GOBICI    .
ulica Munleipio št. i, mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. :.
Slavno občinstvo n.*y blagovoli vzeli na znanje, da smo prenesli prodajalnico iz Nunske ulice št. 16 — na nasprotno stran Via Municipio it. 1. — V Nunski ulici -t. 16 »mo pa otvorili moha-nlino delavnico, za popravo vsake vrste šivalnih strojev in dvokoles. Slavno obCinstvo naj blagovoli sprejeli najsrčnejšo zahvalo, za do sedaj nam izkazano zaupanje, ler za.olavljamo v prihodnje dobro in hitro izv šitev naročil. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za uhičtift) vezenje (Stickerei). Nahajajo se tudi. v zalogi dvokolesa prvih lovarn.kot . avstrijskih in inozemskih.   MIP**   Cene SO O d gfld. 90 naprej.   ""%(¦
POZOR!   —   Z nami je vsaka konkurenca nemogoča 1   —POZOR! Se toplo priporočamo z odličnim s))o5tovunjem udani                                    . x. •¦
SAUNIG & DEKLEVA.
8»