upruvijainje. Seveda pa bo' treba’ -potem Zigradiiti sklaidmo orgamiizacijo delavsikega upravljanja v celotnem podjetju in skora j gotovo odstopiti od šablone: osrednji delavski svet in obratni delavski sveti brez še drugih oblik povezovanja neposrednih proizvajalcev, v delavskem upravljanju. Naše podjetje je tako veliko im tudi tako močno, da bi pravzaprav moralo dati zgled, kako je moč postaviti organizacijo delavskega upravljanja v tako specifični gospodarski panogi kot jo gradbeništvo. Prav to pa bi sprostilo obilo pobud ne le za boljše gospodarjenje in upravljanje, ampak tudli za nenehno izboljševanje proizvodnega procesa, kar se bo končno zrcaflito tudi v rasti produktivnosti dela. GLASILO KOLEKTIV A D OD7ET7A >G R A D I S< ROK NASI Le nekaj dni nas loči do izredno pomembnega dogodka za vse naše podjetje. Dne 12. in 13. novembra bo zasedal v dvorani okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani aktiv komunistov našega podjetja. Pripravljalni odbor je pripravil obširno gradivo za razpravo, ki je razvrščeno v petih referatih: organizacijsko politično poročilo (Anton Mar-tinšek), perspektivni razvoj podjetja (ing. Hugo Keržan), delavsko samoupravljanje (Martin Zaj-šek), vloga in naloge sindikalnih organizacij (Jože Lorenčič) ter kadrovska politika (Lojze Cepuš). Pra v gotovo je naj večji pomen tega zborovan ja komunistov jrz vsega našega podjetja v tem, da bodo pravzaprav prvič na tako visoki ravni razpravljali o kompleksnih vprašanjih gospodarjenja :m družbeno političnega dogajanja v našem podjetju. Pogrešali smo temeljitih analiz tako dela delavskih organov upravljanja kot dela družbenilh organizacij in ker smo se izgubljali v dnevnem delu, smo večkrat izgubili j.zpred oči temeljne smotre, povezanost posameznih vprašanj z vsem družbenim dogajanjem pri nas. Da, večkrat bi se dalo po ravnanju marsikoga izmed nas celo sklepati, tla pozabljamo, da smo eno podjetje. Aktiv komunistov bo torej v prvj vršiti naglasil povezanost vseh vprašanj ter pokazal jasno perspektivo našega nadaljnjega razvoja tako podjetja kot delavskega upravljanja, gospodarjenja in dela družbenih organizacij. Zato pa si moramo biti v prvi vrsti na jasnem, kakšen je naš cilj, saj delo delavskih organov upravljanja ali n. pr. sindikata ni samemu sebi namen, marveč mora biti povezano v skupna prizadevanja za uresničitev postavljenih ciljev. Potemtakem je nujno odrediti mesto našega podjetja v vsem našem gospodarstvu. Naša temeljna naloga: industrializacija gradbeništva Naše podjetje nosi ime »Gradbeno indnistrijsko podjetje Gradis«, torej je že v imenu vsebovana naša temeljna naloga. Podjetje je bilo ustanovljeno oktobra leta z nalogo, da koncentrira in uredi vso našo takratno gradbeno opera*!voz vsemi njenimi osnovnimi sredstvi, materiali in kadri, hkrati pa začne z obnovo naše porušene domovine. Kljub velikim začetnim težavam »mo to nalogo zadovoljivo opravili. Posebna značilnost tega obdobja pa je v tem, da so bile naše zmogljivosti osredotočene na nekaj velikih gradbišč. Ob redukci ji investicij pa je, bil ta temeljni cilj zabrisan. Gradbena podjetja .so sj skušala . ■pomagati na vse načine ali so zmanjševale kapacitete ’ ali pa so prevzemale vsako delo, samo da je bilo tlelo, ne glede na gospodarski račun, ne glede na gospodarske posledice take politike. V takem položaju je tudi naše podjetje prevzemalo dela, kjer koli so se mu nudila j n tako smo razdrobili naše kapacitete na širok teritorij in na vrsto manjših objektov, ne da bi vodili računa o temeljni nalogi, za katero je bilo podjetje ustanovljeno. Posledice tega se občutijo še danes. Naše sile smo razdrobili na vrsto majhnih in marsikje tehnično prav nič zahtevnih objektov, med katerimi je tudi precej čisto navadnih adaptacij, ki jih je možno opraviti vsako gradbeno podjetje itd. Tak položaj pa je objektivno rodil še druge škodljive posledice. Bistvo sodobnega industrijskega gradbenega podjetja je v tem, da njegove edinice niso vezane na določeno krajevno omejeno področje, da ima koncentrirama osnovna sred- stva, ki jih lahko vsak čas osredotoči na posameznem gradbišču in jih tako daleč smotrneje uporabi, hkrati pa ustvari take proizvodne zmogljivosti, da more do maksimuma pospeševati delovno storilnost. Brž ko pa je edinica privezana na določen teritorij, mora nujno samo zato, da bi tam ostala, prevzemati tudi delti, ki ne sodijo med temeljne in najznačilnejše naloge podjetja. Seveda pa s tem ni rečeno, da posamezne edjnice v industrijsko močnih bazenih ne bi mogle biti trajnejše, saj je v takih bazenih vodno dovolj dela tudi za nas. Gre v glavnem le za to, da jasno razmejimo, kakšnih gradenj naj se lotevamo, da bodo naše kapacitete na jsmotrneje izkoriščene in da bomo imeli pred očmi vedno naše temeljne naloge. Te pa se v današnjih pogojih pospešene stanovanjske izgradnje postavljajo že same po sebi. Naše podjetje naj se specializira na industrijsko gradnjo stanovanj na večjih kompleksih z dolgoročno perspektivo. Za to naj razvije lastno industrijo montažnih elementov in modernih gradbenih materialov. Hkrati pa naj se podjetje specializira za zahtevnejše industrijske gradnje. Vse to pa seveda terja, da si postavimo dolgoročen investicijski program, da bomo kos vsem tem nalogam. Višja storilnost — pogoj višjega življenjskega standarda čisto jasno pa je, da mora jo vsa prizadevanja roditi tudi ekonomski rezultat: višjo produktivnost, kar pa pomeni večji dohodek enega zaposlenega, s tem pa tudi več sredstev za osebne dohodke m sklade podjetja. Letos smo napravili odločen premik v nagrajevanju po učinku, vendar moramo ugotoviti, vprašanje postavlja še z druge plati. Ce bodo kolektivi ekonomskih enot nagrajevani po uspehu enote, to pa pomeni, d.a bodo hoteli vsi zaposleni bitj sproti obveščeni o tem, s kakšnimi stroška grade ali proizvajajo, bodo čisto naravno tudi sam i odločali o gospodarskih vprašanjih, saj bo prav od toga odvisno, v kakšnem roku bodo delo opravili, kakšne bo kakovosti to delo, da bodo stavbo ali etažo lahko oddali, in s kakšnimi stroški jo bodo dokončali, ker bodo udeleženi pri znižanju stroškov. Povsem razumljivo je, da to nujno terja tudi ustrezne oblike delavskega upravljanja v ekonomskih enotah. če ne že obratni delavski svot pa kakšno drugo obliko, pri če me r pa njeno bistvo ne more biti nič drugega kot gospodarjenje in Povezanost produktivnosti in standarda Stara resnica pa je, da je življenjska raven neposredno odvisma tikT produktivnosti. Že sedanja delitev dohodka kljub nekaterim pomanjkljivostim, ker še vedno sloni na minimalnih osebnih dohodkih, ki so posledica administrativno določenih kvalifikacijski h struktur in zadržujejo bistvene elemente nagrajevanja po čaisu, omogoča, da delavec neposredneje občuti odvisnost svojega standarda, od produktivnosti, saj se z večjo produktivnostjo veča čisti dlahodek podjetja, s tem pa tudi osebni dohodki in skladi podjetja. Kakor je življenjski standard neposredno odvisen od produktivnosti, pa je prav tako tudii produktivnost odvisna od pogojev, v katerih delavci žive. Ni treba posebej iiagla-šati, da delavec, ki se mora daleč voziti na delo, ne more biti tako produktiven kot tisti, ko pride na delo spočit. In dalje tudi ni vseeno, kako je z n jegovo prehrano, kakšne so komunalne naprave itd. 'Vse, to so činitelji. ki vplivajo na delavčevo počutje, s tem pa seveda tudi na njegovo delovno sposobnost. Z novim letom bodo začele veljati ekoiiiomske stanovanjske najemnine. Pripravljeni pa so že tudi osnutki uredb, s katerimi se bodo osebni dohodki zaposlenih povečali za 6,5 odstotka. Uvajanje ekonomskih, stanovanjskih najemnin odpravlja nesorazmerja na enem izmed sila občutljivih področjih, ko stanovanja niso bila odvisna od tega, koliko je kdo družbi prispeval, ampak dostikrat po čisto drugačnih neekonomskih merilih. V bistvu gre tor-rej za to, da naj bi imel stanovanje vsak pač takšno, kolikor bo - hotel zanj plačati. To je temeljno načelo sprememb v politiki najemnin. Seveda pa btomo morali to načelo uveljaviti tudi pri nas in preiti na ekonomske najemnine ne le v naših stanovanjih, ampak tudi v samskih domovih in barakah. S stališča nagrajevanja po učinku,i- namreč neutemeljeno, da podjetje prek dotacije za vzdrževanje stanovanjskih zgradb in samskih domov dodaja pravzaprav k- osebnim dohodkom uživalcev. To pa znese letno dobrih 3(2 milijonov dinarjev. Prizadevati si moramo torej, da tudi na teh področjih uveljavimo načelo nagrajevan ja po dolu. Seveda v tem sestavku nismo mogli nanizati vseh problemov, o katerih bo govora na zborovanju komunistov našega podjetja. Komunisti pa bodo odigrali svojo vlogo, če bodo nosilci naprednih teženj v kolektivih, tisti, ki se v delavskih organih upravljanja, v sindikatu, mladinski organizaciji zavzemajo za socialistična načela, ki se trudij.o, da vsi ti organi iti organizacije de-|ujejo za uresničenje skupnih ciljev in za smotre, ki si jih bodo postavili na tem zborovanju. Noč med torkom in sredo zadnji teden oktobra bo kolektiv, ki gradi most čez Savo v Bohinjski Bistrici, še dolgo pomnil. V boju z deročo reko je do pasu v ledenomrzli vodi sredi razpenjenih va- 1 lov in ob silni nevihti reševal stroje in les s komaj dobro začete gradnje mostu. Reportažo o požrtvovalnosti članov tega kolektiva, gasilcev, ki so jim sredi noči priskočili na pomoč, in skupin delavcev, ki so prihiteli z Jesenic, beri na 5. strani! P Obrat gradbenih polizdelkov. — Na seji sindikalne potdirufžndce so ugotovili, dia je delo sindikata zadnje čase zelo popnsitiiito. K temu je gotovo krivo premajhno zanimam j e odgovornih odbornikov za politično delo. Razpravljali so tudi o nagrajevanju in predvsem o ocenjevanju. Za boljše razumevanje sistema nagrajevanja bodo sklicali sestanek, na katerem bodo ponovno proučili in obrazložili sistem nagrajevanja. Seji je prisostvoval tudi upravnik obrata tov. Lipovec. ■ Podvelka. •— Na zadnji soji upravnega odbora so razpravljali o dovršit vi gradbenih del in premestitvi delavcev v obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljano. Vsi delavci, ki želijo še nadalje ostati v podjetju, se lahko premestijo na druga delovišča sporazumno s šefi edinic ali Obratov. Ne velja pa to za čuvaje in pomožno osebje. Ker se je predsednik upravnega odbora tov. Marjan Primožič ponesrečil, so za namestnika izvolili tov. Franca Rajha. Obravnavali so tudi prošnje za prekvalifikacijo delavcev, za kar pa bodo itak izdana podrobna navodila za vse podjetje. ■ C. O. Ljubljana. — Dokaj pester je bil dnevni red na zadnji seji upravnega odbora v Centralnih obratih v Ljubljani. Razpravljali so o razdelitvi nagrad za delo na Trojanah, razdelitvi kvot med CO Ljubljana in Mariborom ter o odpovedi nekaterih šoferjev din avtomehanikov. V sporazumu s tov. Mlakarjem, šefom delavnic v Mariboru, so se zedinili, da se deli ta kvota po številu članov kolektiva obeh ediinic tako, da prkle na posameznika din baSd.— bit. Kvote za izredne nagrade pa bo razdelila ko-uniisija za nagrajevanje, in sicer 70% kvote, ostalih 30% pa naj se rezervira za občasne nagrade pri izrednih delih. Obraiti imajo sorazmerno veliko število vajencev v mehanični stroki,, vendar kljub temu primanjkuje mehanikov. Nekateri mehaniki, ki so se izučili v obratih, odhajajo iz podjetja, ker jim včasih nudijo drugje boljše prejemke ali pa, se zaposlijo kot šoferji po stavb išči h, kjer lahko bolje zaslužijo. Se vedno je problem, kako pravilno stimulirati mehanike v delavnicah in jim urediti pravilno nagrajevanje. Upravni odbor je tudi sklenil, da se ne izroči delovna knjižica nobenemu članu, dokler ni izpolnil vseh obveznosti do podjetja in mu ni potekel odpovedni rok. Nadalje so v šolski odbor avtiomehanske stroke — vajenske šole v Šentvidu, izvoli li tov. Franca štaleca. Upravni odbor se je seznanil tudi s sklepi in predlogi proizvodnega sestanka mojstrov. ■ Ljubljana. — Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o pravilniku o delovnih razmerjih, ki naj se vkljub veliki zamudi takoj izobesi po vseh deloviščih. Ta pravilnik mora poznati vsak član kolektiva, kajti le tako se bomo izognili mnogim nepotrebnim nepravilnostim. V ta namen bodo sklicali tudi množični sestanek. Govorili so tudi o proslavi 29. novembra, dneva republike ter izvolili komisijo, ki bo pripravila kulturni program. Komisijo sestavljajo: Stane Pirc, Milan Januših, Polde Ilovar, Janez Pančur. Za začasnega tajnika je bil ponovno izvoljen dolgoleni sindikalni funketonar tov. Edo Kragelj, medtem ko je dosedanji tajnik tov. Maks Mlakar odšel v politično šolo. Obema želimo pri delu obilo uspeha. Obširno poročilo o anketi je na seji podal tov. Žorž, na kar so sprejeli 12 zelo pomembnih sklopov. Seji so prisostvovali tudi tehnični vodja gradbenega vodstva ing. Vasle, šef komercialnega oddelka Anica Leščak in vodja personalnega oddelka Francka Galičič. Točke so se spremenile v dinarje Prvi podatki o novem sistemu | nagrajevanja so bili že objavljeni. Točke so se spremenile v dinarje, je dejal na zadnji skupni seji centralne komisije za nagrajevanje, predsednikov podkomisij in šefov ^ eddnic, tehnični direktor ing. Uršič. Nagrade so izenačene z akordi in prav je, da prejme vsak le toliko, kolikor truda je vložil na vsakem posameznem delovnem mestu. Člani kolektiva so nov sistem nagrajevanja v glavnem z zadovoljstvom sprejeli, kajti s tem smo prekinili s starim tako imenovanim linearnim načinom nagrajevanja. Sistem ocenjevanja je zelo pester in gospoda rsko-ekonomski učinki se že poznajo na vseh področjih. Tudi v političnem pogledu smo v celoti prodrli. Res je, da je še nekaj tihih in tudi glasnih zagovornikov mezdno-administrativnega nagrajevanja, toda tiso podlegli pritisku naprednih delavcev, ki želijo delati po učinku. Na zadnjem sestanku je ing. Maj-ster izjavil, da je naš sistem nagrajevanja med najboljšimi, kar smo jih doslej uvedli pri nas. Pripominja le, naj centralna komisija pri ocenjevanju edinic še bolj upošteva pogoje dela, predvsem pa, naj bi nagrade izplačevali takoj po zaključku tromesečja. Tov. Zajšek je predlagal, nuj bi spremenili nekatera merila ocenjevanja. Ljudje imajo že mnogo politično ekonomskega posluha, zato je nujno, da tudi mehanizmi nagrajevanja delujejo brezhibno. Iz razprave, v kateri so sodelovali vsi navzoči, kot tudi po mnenju večine članov kolektiva, lahko nedvomno trdimo, da bo ta sistem nagrajevanja rodil bogate sadove. Sproščen je proces, ki je zelo pomemben za dvig produktivnosti dela, obseg proizvodnje, izboljšanja naših zaslužkov in aktivne vloge delavcev v boju za napredek našega podjetja. Po pooblastilu delavskega sveta jc centralna komisija za nagrajevanje spremenila nekatera merila ocenjevanja in tehnično-administra-tivno ocenjevanje. Tako bo mogel v bodoče dobiti vsak upravičenec do 12 točk ne glede na to, iz katere edinice ali obrata je. Vrednost točke pa bo za vsako edinjeo različna. Prav tako se bo elanom kolektiva, ki imajo odobren pavšal za nadurno delo, tudi ta upošteval pri izračunu nagrade. Ker so se pri izračunu pojavile razne napake, predvsem pa pri delavcih, ki s® bili premeščeni iz edinice v edinlco, je komisija določila, da mora edinica. iz katere odhaja. v opombo vpisati, kam odhaja, nova edinica pa v svojem seznamu točno navesti, od kod je prišel. Vse edinice bodo v bodoče ocenjevali v prisotnosti njihovih šefov. Člani centralne komisije pa bodo prisostvovali sejam podkomisij pni edi-nicah. Pri izračunu je upoštevati tudi vse nadure. Ne upošteva pa se redni letni dopust. Mnogo je bilo tudi govora o uvedbi dodatnega faktorja za tista delovna mesta, ki neposredno vplivajo na uspeh edinice. Ta predlog bo na prihodnji seji predložen delavskemu svetu v obravnavo. Na splošno je bilo zelo malo pritožb in še te so bile večinoma le administrativnega značaja. Andreju Omanu iz CO Maribor je bilo n. pr. premalo zaračunanih 451 ur. Maksu Okornu iz Velenja je bila napačno izračunana kvota in prejme naknadno še bruto H.000 drn razlike. Zaradi prenizke ocene smo prejeh le 7 pritožb. o katerih pa bo na prihodnji seji razpravljal delavski svet. Sistem nagrajevanja po učinku in ocenjevanja si utrja pot im od nas samih je odvisen ves nadaljnji razvoj. Bodočnost bo pokazala, da je ta sistem pravilen in smo ga dolžni vsi izvajati, podpirati in dopolnjevati. Dvj/.e Cepuš Še ena iz Hrastnika: sektorski vodja, delovodja in skladiščnik. Dela v (''-»'■tniku gredo h kraju. Vlak je že pripravljen za odhod. Udarniško delo je v Mariboru že od nekdaj poseben način mobilizacije delovnega kolektiva za uresničenje posameznih nalog, zlasti takih, ob katerih delavci neposredno občutijo. da delajo zase. Sindikalna podružnica beleži uspehe še za časa delovanja v Kidričevem. Predvsem IZ ŽIVLJENJA IN DELA LJUBLJANSKIH VAJENCEV Pomembna pridobitev Biki so trije —- Josip Košak, Zidanški vajenec, Štefan Košak, vajenec v centralnih obratih im Josip Taradi, tesarski vajenec. Srečala smo sc na hodniku samskega doma v Savskem naselju. Nameravali so obiskati svojega strica Jaivušiča, ki ga pa žal ni bilo v sobi. Janrušič, kot vsa trije vajenci, so doma iz Belice (Medžimurje) ter so tudi stopili v uk na Janušičevo posredovanje. In prav je tako, saj je naš cilj zaposliti im vzgojiti einvveč dobrega kadra itz lastnih vrst. Vprašal sem jih o njihovem življenju v novem samskem domu in Sem in tja po Ravnah Sodelavci tehnika Berčiča mu želimo, da bi kmalu postal srečni očka. Z njim vred se veselimo tega dogodka, ker pričakujemo, da sc bo ob njem posebej izkazal in nam po dolgem molku spet kakšno zapel, seveda iz mokrega grla. Zlobni ali pa dobronamerni jeziki govore, da se delovodja Polajnar še do danes ni oženil samo zato, ker je bil prestavljen na drugo gradbišče prav v času, ko je bilo že »vroče«. Prav bi bilo. ko bi se tisti, ki odločajo o premestitvah uslužbencev, ozirali tudi na to. Posebej na-glašamo. da je France sedaj že dve leti na Ravnah. * * m Ko't drugje ima tudi gradbišče na Ravnah nekaj imenitnih pridelovalcev neopravičenih izostankov. Zidar Grešovnik jih ima letos že deset. Rekorda sicer s tem še ni postavil, pač pa se postavi s tem, da je pripravljen zavihati rokave, če mu kdo oponese njegove grehe. O delavkah na Ravnah smo v našem listu že brali. Pred nedavnim pa sta sindikalna podružnica in upravni odbor razpravljala o delavkah Mariji Korasa in Emi Naroloč-nik. Dobili sta odpoved, ker nista pokazali kaj prida odnosa do dela, sa j ima prva 12. druga pa osem neopravičenih izostankov. Med drugim pa sedaj na zimo tudi na gradbišču ne potrebujejo toliko delavk. Na njuno neresno delo so ju že prej pismeno opozarjali, sedai pa sta se na odpoved pritožili, češ da imata obe potrošniški kredit. Vsi, ki so bili pismeno opozorjeni na njihov odnos do dela, naj si nikar ne iščejo rešitve v potrošniškem kreditu, ker se podjetje na to pač ne more ozirati. Poroki naj pa le dobro premislijo, komu podpišejo, saj bodo morali plačati dolg v banki pač poroki, če ga najemnik ne bo mogel. ostalih problemih. Vsi trije so skoraj enoglasno odgovorili, da so zelo zadovoljni im da se v Ljubi jami zelo dobro počutijo. Pohvalili so vzgojitelja in tov. Mlakarja, ki skrbita, da bi sc v domu čimbol j ugodno počutili. Razvedrila imajo dovolj. vendar jc njihova velika želja še neizpolnjena — samski dom še nami reč nima radioapa rarfa. Smatram, da to ne bi bilo tako veliko breme za podjetje uiti za podružnico, če se tudi njim kupi aparat. Povabili so me, da si ogledam dom vajencev in njihove prostore. Naš novi samski dom v Ljubljani je pomembna pridobitev za gradbene delavce, predvsem pa za vajence, ki so našli v njem svoj drugi dom. Lepa dvonadstropna stavba daje že na zunaj podobo v notranjosti lepo in prijetno urejenih prostorov in res je tako. Sicer pa poglejmo, kaj pravi k temu vzgojitelj vajencev Janez Punču r. »Ko sem nedavno prevzel mesto vzgojitelja, so bili nekateri vajenci še precej nedisciplinirani im priznati moram, da se je to do danes temeljito spremenilo. Naši vajenci so iz vseh krajev naše domov in e. Vsi pa so prišli z isto željo, da se v tem prijetnem okolju pridobijo čimveč žnania za svoj poklic. Pripomniti je še treba, da so ti mladi ljudje prišli iz razmer ki so vse drugačne kot ugodne za njihov telesni in duševni razvoj. Njihovo delo se deti v delo na gradbiščih in na delo v šoli. Praktičnega dela se učijo pod vodstvom izkušenih delovodij in dobrih kvalificiranih delavcev. Vsak vajenec preživi 9 mesecev na praktičnem delu im 3 mesece v šoli. Popoldan preživijo pod nadzorstvom vzgojitelja..Te ure so še posebno posvečene, pomoči tistim učencem, ki obiskujejo šolo. Poleg učenja se navajajo tudi k pravilnim odnosom do sotovarišev. podjetja in celotne družbe. Vajenci pa najdejo tudi dovolj časa za razvedrilo im kulturne potrebe. Zelo radi pa goje šport. Skoraj za večina športnih panog je preskrbljeno v domu, razen nogometnega prostora seveda. Preselili so tndi knjižnico in predvidevajo, da se za vajence naroči še več revij in časopisov. Aktivna je tudi mladinska organizacija, ki prav tako pomaga posameznikom pri reševanju n jihovih osebnih problemov. V domu stanuje 67 vajencev. Vajenci pomagajo tudi pri nakladanju in razkladanju raznih prehranskih artiklov.« Brez dvoma je treba pohvaliti delo im trud tov. Pančurja in mu želimo pri delu z mladino obilo uspeha. L. C. so bili delovni mladinci v mladinskih a k t i v i h.' Stari Gradisovci, ki poznajo razmere, pripovedujejo, da so prvi stanovanjski blok gradili udarniško ter so se ob nedeljah vozili iz Kidričevega v Maribor na udarniško delo. Manj udarniškega dela je bilo na stolpnici v Mariboru, pri gradnji upravnega poslopja in skladišč. To pa je bilo zato. ker se je kolektiv odpovedal dobičku, da je vse te zgradbe lahko postavil, kar pa je pravzaprav še več kot udarniško delo, saj je šlo iz njegovega žepa. Naslednja taka akcija je bila gradnja našega počitniškega doma na Pohorju, na katerem smo opravili skupno 12.009 udarniških ur. Vse ure so bile opravljene na deloviščih, denar pa se je zbral za sindikalni dom. Pri tem so se posebno izkazali: gradbeno vodstvo v C ei|u. C() Maribor, lesni obrali v ‘škofij Loki. Letošnja udarniška akcija pa je tekla za samski dom v Mariboru. Opravljenih je bilo 3000 udarniških ur. Vsi do poslednjega so se strin jali, da dajo udarniške ure. BHe pa so tudi nekatere izjeme n pr. siista-rič, Vidrač. Vrbančič. Petek Viču-nec in še nekateri drugi. Slab zgled je dala skupina Greifoner ki z delovodjem na čelu ni bolela prispevati za samski doni. Podobno ie bilo tudi s skupino Nedog. Vse hvale vredna pa je skupina Kotnik katere člani so se stoodstotno odzvali pozivu sindikalne podružnice. Prav tako kaže pohvaliti še skupine Otič, Ferlič, Janžič, K rane.. Igričevič in diruge. Nekatere od njih so dale še več kot pa je bilo predvideno. Udarniško delo je posebna metoda delovnih kolektivov za to. da mobiliziramo slehernega člana kolektiva, da tudi sam nekaj prispeva za izboljšanje standarda in jo je treba prav zato posebej priporočiti sindikalnim podružnicam. Tako je moč marsikaj urediti in napraviti, za kar sicer ni denar ja. J. L. Izkoristimo zimski čas Bližajo se pusti zimski dnevi. Dež, sneg, mraz, skratka, za gradbenega delavca najtežji čas v letu. In prav o zimskem delu so na seji dne 24. oktobra razpravljali sindikalni odborniki podjetja. Seji ie prisostvoval tudi tehnični direktor ing. Uršič, ki je nanizal nekaj koristnih napotkov za delo sindikalnih podružnic med tako imenovano »mrtvo [ sezono.« Med drugim je dejal, da so s strokovne plati dela čez zimo razpravljali že na sestanku strokovnega kolegija. Stremeti je za tein, da delo tako organiziramo, da bo imelo delo čez zimo čimveč Hudi. V fa namen so šefi edinic že dobili navodila. da urede objekte tako, da bo možno delati tudi takrat, ko bo nastopil mraz. Na objektih, kjer pa to ne bo mogoče, bo bolje dela ustaviti in delavce premestiti na druge objekte. Mnogo je bilo tudi govora o plačanem zimskem dopustu, ogrevanju prostorov itd. Med najhujšim mrazom naj bi šli delavci na 2—3 tedenski dopust s tem, da 14 dni plača podjetje 70% plačo, teden dni pa bi vsak delavec koristil na račun letnega dopusta. Ta način dela pa je vezan z ogromnimi materialnimi stroški in bi j se moral vsak član zavezati, da bo tudi čez leto ostal v podjetju. Ponovno so razpravljali o uvedbi 10-urnega delavnika med sezono s tem, da bi v /.iinskih mesecih delali le po 6 nr. dnevno. Glavni predmet obravnave pa je bil. kako izkoristiti zimski čas za izobraževanje naših članov f tako strokovno kot politično. Tako bedo v okviru podjetja organizirani naslednji tečaji: 1. za pridbitev kvalifikacije za naziv kvalificiran zidar ali tesar 2. za strojnike težke in lahke mehanizacije 3. za pomožne delovodje 4. za komercialne šefe gradbišč 5. za personalne referente 6. za tehnično osebje 7. za skladiščnike. Poleg tega bodo pri vseh gradbenih vodstvih organizirani še seminarji za polkvalificirane delavce. Nadalje je stremeti za tem. da bi v zimski sezoni absolviralo tečaje čimveč članov delavskega sveta. Sindikalni odborniki pa se bodo vpisali v tečaje, ki jih organizirajo občinski sindikalni sveti. Tudi organizacija tečajev je povezana z velikimi stroški, zato naj bi poslali v tečaje le na i boljše člane kolektiva ter tiste, ki bodo po pridobljeni kvalifikaciji tudi pri podjetju ostali. Podrobnosti in pogoji za vpis bodo objavljeni v »Gradisovem vestniku«. Odborniki so nato razpravljali še o delu sindikalnih podružnic, stanovanjskih vprašanjih, vajencih. toplih obrokih itd. Dela je torej dovolj, treba bo le malo volje in mnogo truda in uspehi ne bodo izostali. Ob zaključku so sklenili, da bo prihodnje zasedanje sindikalnega odbora na Pohorju. L. C. Reportaža o gradnii predora za blejski vodovod Strojnik Ignac 01>ud, njegov pomočnik ter delovodja Jože Ferjan pred vhodom v rov Blejsko jezero je bolno. Tako strokovnjaki že dolgo ugotavljajo. Itn razpravljajo. Vrste se predlogi. Še danes. Voda v jezeru ne »diha«:, ker ima premalo svežega doteka. Najenostavnejša rešitev je torej, če bi napeljali več vode v jezero in bi se njegovo vodovje nagleje menjavalo. Toda pojavila se je nova potreba: vodovod. Gorje in okoliške vasi potrebujejo vodovod, prav tako tudi Bled. Zajetje pa je možno ob Ves kolektiv za izboljšanje življenjskih pogojev Tako je dejal na polletni konferenci sindikalne podružnice na Jesenicah tov. Zrini, ko je razpravljal o gradnji stanovanj, delitvi toplih obrokov hrane itd. Glavna tema konference je bila razprava o finančnem uspehu edti-nice in o nagrajevanju. Znani so uspehi edinice. in prizadevnost čla- reki Radovtui, ki pa leži vjše od Blejskega jezera. Čez hrib, ki loči strugo Radovue im blejsko stran, bi bilo treba sikopati kanal in vanj položiti vodovodne cevi. Zakaj pa ne bi skopali raje nekoliko večji predor, speljali vanj Radovno, katere del bi potem odtekal v Blejsko jezero? In tako se je rodila rešitev, ki bo skoraj gotovo še najbolj ustrezala: kombinacija vodovoda in ozdravitve Blejskega jezera. Najbolj bo ustrezala pač zato, ker bo predor že zgrajen, za vsako drugo rešitev pa bi bilo treba še novih investicijskih kreditov. Lahko pa si mislimo, da take stvari niso poceni. Odločitev je padla lansko jesen. Z njo pa je bil odobren tudi denar. Delo je prevzelo naše jeseniško gradbišče in začelo s prvimi pripravami že zadnje dni januarja letos. Proračunska vsota znaša G? milijonov dinarjev. Predor bo dolg 572 in visok povprečno dva metra. Ker je speljan vodoravno od Radovne izpod vasi Grabce do Zgornjih Gori], so tla na sredini predora nekoliko višja, da se lahko odteka voda __............ in r-------- -- - - - nov kolektiva, saj so z dobro orga- po drenaži na obe strani. Predor pa nizacijo im vztrajnostjo v prvem je širok 1,6 metra. polletju dosegli najlepše rezultate. Tudi ob tričetrtletni bilanci so uspehi dobri. Ustvarjeni celotni dohodek znaša 42i& milijonov dinarjev ali 12% več kot lani. S tem je že tudi presežen plan letošnjega leta za 12%. Tako stopa gradbišče Jesenice na prvo mesto v podjetju. Da je temu tako, nam potrjuje tudi dejstvo, da je znašal v prvem polletja bruto produkt na člana v podjetju dim »GG.OOO, na Jesenicah pa 73‘J.OOO dinarjev. Razpravljali so tudi o ureditvi delavskega naselja, za kar je vodstvo že pokrenilo potrebne korake, za izdelavo zazidalnega načrta delavskega naselja, ki bo ustrezal vsem sodobnim predpisom in zahtevam. K izboljšanju življenjskega standarda tudi močno vpliva delo po učinka, ki zelo stimulativno vpliva na zaslužek. Tudi sistem nagrajevanja ugodno vpliva na dvig storilnosti, čeprav imajo še nekatere pripombe glede ocenjevanja. Največje težave pa so zaradi nestalnosti delovcev kot tudi zaradi visokega odstotka bolezni. Zaradi stalnega menjavanja delavcev največ trpita proizvodnja in organizacija dela. Ker bo dosedanji predsednik sin-tfikalne podružnice več mesecev odsoten. so za začasnega predsednika izvolili tov. Vlada Čelika. Prve raziskave Geološkega zavoda so pokazale, da gradnja predora ne bo la lika. Ugotovili so namreč, da je ves hrib iz živega peska. Ko hodiš po njem, je tako, kot bi hodil po gobi. Na vsakem koraku pronica voda. Predstavljate si lahko, da se kolektiv zalo nj lotil dela z lahkim srcem. Z deli so začeli v slikoviti dolini Radovne pri Grabčah, prav ob posebni znamenitosti, kakršne najbrž ne najdeš nikjer več na Slovenskem. Ob potočku stoji svojevrsten stolp z mlinskim kolesom. Toda začuda ne slišiš enakomernega udarjanja mlinskih stop, ker pač to ni mlin, ampak kovačija. Mlinsko kolo žene meh im še kopico drugih naprav v tem starinskem obra-'tu, ki je močno podoben manufakturi v malem iz ranega kapitalizma na Angleškem. Na tem slikovitem kraju so torej postavili naš' tesarji »izvozni jašek« — pokrito ogrodje nad vhodom v rov, v katerem je dvigalo — material iz rova morajo namreč dvigati kakih deset metrov visoko, da so se izognili potoku. Tu je še kompresorska postaja. Pravzaprav je to vse, kar se da s te strani videti. Na izpustila kanala, ki so ju že zgradili zunaj jame, bi skoraj pozabil. No, potlej se začne rov... S te strani je bilo ob koncu oktobra zgrajenega že 250 metrov, z one strani, z Zgornjih Golij, pa 90 metrov. Predor osvetljujejo na strop pritrjene električne luči. Da, elektrika, to je biil problem zase. Inšpekcija dela zaradi vode ni pustila napeljati v rov napetosti 220 voltov in so transofmirali tok na 24 voltov. To pa je povzročilo nove težave. Nimamo namreč vibratorjev s tako nizko napetostjo. Tako morajo betonirati na »klasični način« — ročno. Tistih težav, ki so se jih nhj- bolj bali, živega peska, pa ni bilo toliko. Živi pesek je bil le na prvih sto metrov, potlej je bila mešanica tršega materiala. Zadnjih petdeset metrov pa so v živi skali, ki je sploh niso predvidevali. Na drugi strani, v Zgornjih Gorjali, pa kopljejo v gramozu in konglomeratu. Pravijo, da plan v glavnem izpolnjujejo, rok je pa 1. januar. Delovodja Jože Ferjan ni povsem prepričan, da bodo do roka končali. Sicer pa jih investitor preveč ne priganja. Dela so vsa akordi rali. Pre j so imeli akorde razdeljene na razna dela In si delavci sami niso mogli izračunata, koliko zaslužijo. Na njihov pritisk so potem vse akorde preračunali na eno akordno ceno od osem do dobrih deset tisočakov za vsak tekoči meter prodora. V tem so všeta vsa dela od izkopa, iz-■za materiala do betoniranja in montiranja cevi za zračenje, električne napaljave itd. Akordna cena se seveda ravna po kakovosti materiala. Pri tem delu zaslužijo tudi po dve plači. Oktobra so na obeh straneh izkopali 70 metrov rova, od tega pa 37 metrov povsem zgotovili. Delajo štiri skupine, po dve v vsaki izmeni. Skupno z delovodjem je na tem gradbišču >0 ljudi. Med njimi sta dva visoko kvalificirana minerja Šinkovec in Avgust škrt, ki pravzaprav strokovno vodita vse delo. V kolektivu je veliko Slovencev, ki so se pri delu izkazali. Ko sem bil še vajenec Odločil sem se, da bom za Gradisov vestnik napisal nekaj iz moje vajenske dobe. Dejal sem si, da bo tako najbolj prav, kajti sedaj sem pomočnik in človek rad obuja spomine na tiste lepe dni. Nekega lepega sončnega dne sem se kot nebogljen petnajstletni fant podal prvič v mesto Maribor. Vedel sem, da je to eden izmed naj-odločiinejših dni v mojem življenju. Zidarski poklic me je veselil in še danes sem srečen, da sem sc odloči;! prav zanj. saj bom mogel sedaj družbi povrniti v najneposrednejši obliki vse, kar je v teh letih prispevala zame. Mnogo je bilo lepih spominov, vmes tudi kak grenak, toda ti izginejo, lepi pa ostanejo. Najbolj živo se mj je vtisnil v spomin tisti dan, ko so me tovariši izvolili za predsednika mladinske organizacije. Z znanjem slabo oborožen sem si naložil na rame odgovorno družbeno dolžnost, ki sem se ji predal z vsem srcem. Toda oib pomoči tovariša Gajšta in Zupančiča sem le počasi začel dojemati odgovorne naloge, ki so stale takrat pred mladinsko organizaci jo. Toda, kaj pomaga, ko se spominjam tistih dni in ko vidim, v kakšnem stanju je sedaj mladinska organizacija. Srce me boli, ko pomislim, koliko truda je potrebno, da se mladinska organizacija spet ustanovi. Zgodilo pa se je, da sem moral v šolo in ves tisti čas niso imeli niti enega sestanka niti m nihče pobiral članarine. Nikogar ne dolžim za to, vendar menim, da bi le morala sindikalna podružnica in osnovna organizacija Zveze komunistov pogledati, kako je z mladinsko organizacijo. No. danes je res hvale vredno,da »o vajenci končno dobili človeka, ki jih bo znal vzgojiti v dobre vajence in nekoč koristne elane naše socialistične družbe. Franc Munda »Gradisov vestnik« izdajo delavski svet podjetja Gradis — Ureja tja uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Cepnš - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiču« izhaja mesečno v Ljubljani — Izhod iz rova je tik ob tem znamenitem »mlinu«, ka-karšnega mu najbrž ne najdemo para na Slovenskem Vlado Baretič in Mirovala Anton Žuja pri vrtanju v živo skalo, sta, da smo jih fotografirali Tako redkokdaj piše >Gradisoo vestniki o nas, ženah, da se mi še bolj utrjuje misel, o kateri hočem povedati nekaj besed, misel, da me, žene, še vedno ne veljamo toTiko kot naši moški kolegi. Ne vem ali naj iščemo vzrok v tem, da nas je o našem podjetju tako malo ali pa je morda že v osnovi pogled na žensko vprašanje pri nas zgrešen. Ko smo se vključile v kolektiv smo pričakovale razumevanje, spoštovanje in enake pravice. Zal pa gledajo pri nas nekateri na ženo še vedno tako kot da je to manj vredna delovna sila. Pozabljajo, da današnja žena preživi večino dneva na delovnem mestu prav tako kot moški. Ne vedo. da opravlja delo žena z enako ljubeznijo kot moški, da vlaga v to delo oes svoj trud in da želi svoje delo čimbolje opraviti. To ni več nekdanja žena. ki je s poroko postala suženj svojega moža, otrok in stanovanja, ko je zaprta med štiri stene izgubljala stik s svetom m dostikrat ni bila niti sposobna razumeti moževega (teta. Zato ji tudi mož ni zaupal svojih težav in radosti svojega poklicnega dela. Zena mu je pomenila le človeka, ki skrbi, da je on in njegov (lom urejen. Današnja žena pa dela, prav tako kot njen mož. Svoj poklic si izbere sama in se zanj tudi strokovno izobrazi. In prao zato, ker se na delovnem mestu trudi, kolikor more, ker so uspehi njenega dela očitni, si želi tudi priznanja kolektiva. Zal pa se o kolektivu spomnijo na posamezno članico predvsem tedaj, kadar vzbudi nezadovoljstvo njen porodniški dopust ali pa bolniški dopust ob bolezni družinskega člana. Takrat se slišijo besede: Ze spet je doma! Le kakšne koristi imamo od nje. Ne bom se tukaj spuščala o analizo statističnih podatkov, ki bi nazorno dokazali, da so žene veliko manj na bolniškem dopustu kot moški. Seveda pa o tem statističnem poročilu porodniški dopust ni štet v bolniški dopust. In prao je tako. Kljub temu, da se je današnja žena popolnoma vključila v delovno razmerje in da je poleg tega tudi sposobna družbena delavka, mora izvrševati svoje največ je poslanstvo — ma-terinslvo. V pretekli vojni se nismo borile samo zase in tudi sedaj, o mirnem času, ne delamo samo zase. ampak vedno mislimo na rodove, ki prihajajo: za nami, na naše sinooe, vnuke in pravnuke. S tem, ko sebi ustvarjamo lepše življenjske pogoje, skrbimo še za to, da bo našim otrokom še bolje. In kako je torej mogoče, da se ženi očita čas, ko daruje novo ž tol jen je? Mar ni novorojeno bitje družbi prao nič potrebno? Nekoč bo ta nebogljenček zraste! postal bo delavec, tehnik, inženir, skratka, delal bo prao tako, kot delamo mi osi danes. Sicer pa bi naša družba propadla. Ne pozabimo tega, ko bo naša kolegica odšla pa porodniški dopust. Zaželimo ji le, da bi se zdrava in srečna vrnila nazaj o svoj kolektiv. Ne očitajmo ji vsakega dne, ki ga preživi pri bolnem otroku! Zavedajmo se, da kljub vsemu prao ona nosi ose breme družinskega življenja. Poleg svojega poklicnega dela mora le še biti gospodinja, žena, mati. Zato ji ne otežkočajmo položaja z nerazumevanjem. Bodimo iskreni in pošteni in priznajmo, da je žena danes na delovnem mestu potrebna in da je sposobna opraviti uspešno svoje delo. Razumevanje njenih težav pa ji bo dajalo nove vzpodbude in trdno voljo *a delo. -la ■ C. O. Ljubljana. — Na scjii sindikalne podružnice v Centralnih obratih so' ment drugim razpravljali tudi o ustanovitvi odvetniških pisarn pri okrajnem sindikalnem svelu, kjer bi vsak delavec lahko dobil vso pomoč, če bi bilo lo potrebno in kolikor samo podjetje in organizacije ne bi mogle tega napraviti. Govorili so tudi o zadružni gradnji in organizaciji seminarjev čez zimo. Sklicali so množični sestanek, na katerem so razpravljali o principu nagrajevaiiija in točkovanja. (Opomba u-redništva: Množični sestanek je mesto, kjer se izraža želja celotnega kolektiva, in uspeli oziroma vlogo bo odigral le, če je sestanek temeljito pripravljen in tudi vodenj. ■ Maribor. — Na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov je predsednik i d eiološ ko-pol i tič ne kom isije ing. Majster obširno analiziral politično delo mariborskega Gradisa. Med drugim je poudaril, da so bile politične priprave na tolmačenje tarifnega pravilnika in novega načina ocenjevanja vse , prešibke. kar se dogaja tudi ob drugih akcijah. Člani Zveze komunistov niso med najbolj popularnimi. Potrebno je iskati takšnega načina dela in takšnili metod, da se bo utrdila avtoriteta članov kot celotne osnovne organizacije. Člani Zveze komunistov bodo morali ha terenu več sodelovati z delovodji kot z vsemi ostalimi funkcionarji in čiamii kolektiva ter biti res v pravem smislu politični aktivisti. Razpravljali so tudi o vključevanju novih članov. Nadalje so govorili o želji posameznikov, ki bi hoteli na vsak način na prakso v tujino. Praksa v tujini pri navadnem delu je kot neka bolezen, ki vsakemu bolj škoduje kot koristi. Mi moramo biti nase ponosni, da se ne prodajamo in ne hlapčujemo v tujini. Našo prakso raje iščimo doma, ki jo je povsod dovolj. Zanimiva je bila tudi razprava tov. Vajta, ki je govoril o preveliki demokraciji in trdi, da se demokracija dostikrat izkorišča v osebne namene. Nekateri so postali že zelo aktivni nergači, ker smatrajo, da morajo kritizirati prav vsako stvar in si demokracijo predstavljajo čisto po svoje. Dostikrat z zlonamerno kritiko zelo škodujejo ugledu podjetja. ■ CO Ljubljana. — Kouni-sija za higiensko tehnično zaščito je sklenila, da bo pregledala vse orodje zaposlenih delavcev, kair bo nedvjomno nov korak v borbi proti obratnim nezgodam. ■ Ljubljana. — Nedavno jo obrat družbene prehrane »Ilirija« obiskala Indonezijska delegacija, ki se je zelo pohvalno izrazila o kvaliteti hrane in načinu poslovanja. Dne, 28. 10. 1950 pa je isti obrat obiskala francoska sindikalna delegacija gostinskih delavcev ter se zanimala za celotno problematiko. Vodja delegacije se je v krajšem govoru zahvalil za vljudnost in prijazen sprejem ter posebno naglasil, da tudi v Franclji obstajajo tovrstni obrati, da pa je njihov namen v tem, da služijo kapitalistom, dočim naš obrat dejansko služi delovnemu ljudstvu (dobeseden, prevod). Želo ga je razveselilo. da so vsi zaposleni v obratu Ilirija nagrajevani po istih načelih kot gradbeni delavci in uslužbenci. »Trije kralji« z Ravenskega gradbišča v Ankaranu Žal tega ni povsod! V zaidnji številki našega vestnika smo brali, članek ipod na-slovonv »Matli inlteirvm«, kako so sprejeli 'tovariša Polgarja na delo. Ko bi le v«e delavce tako »prejemali! Pri nas pa je taka navada, da novega delavca kar suhoparno aprejmemo. V persomailineni oddelku opravijo vse formalnosti, nato ipa ga z lisitkom pošljejo k delovodja. Na kratko mu še povedo, kje bo delovodjo našel. Novinec pa se v kraju ne spozna in išče delovodjo od Ponči ja do Pilata. Po daljšem tavanju ga končno le najde, se ga tudi delovodja brž otrese in ga razporedi v kakšno skupino. Sodelavci ga gledajo kot nekakšno čudo iz deve-r te dežele češ, kaj boš ti revše, mi »stari ...« Nikogar ni, ki bi delavca poučil, nikjer sindikalnega zaupnika, ki bi ga vsaj malo seznanil z delom sindikata, delavskega sveta in podobno. Prav isto velja tudi za nameščence, zlasti za mlade, ki pridejo na gradbišče iz šole. Smatrajo jih za zelence. Najprej jih pošljejo h kakemu »nadšefn« na paskušnjo, če sploh kaj zna. Cepre-dkušnjo dohro prestane, ga pošljejo na delovno mesto, kjer ga puste, da zares nemoteno opravlja svoje delo, ne da bi se kdo zanimal, kako dela, s kakšnimi težavami se bori, česa še ne ve, kako se znajde itd. In plava! Po določenem roku se spomnijo na njih — na tistega delavca in na tega uslužbenca in povedo sodbo: zanič si, ne potrebujemo te. Nihče pa se ne spomni, da je pravzaprav tudi sam kriv, če delavec ali uslužbence preskušnje ni opravil, ker se ni zanimal za njegovo delo, ga poučil, mu svetoval. Raje se muzajo ir. ga škodoželjno opazujejo, kako se sam muči. Smatrajo pač, da mora tudi vsak mllad znati najmanj toliko kot njegov predpostavljeni, 'kot da bi ljudje že učeni .padali z neba ... lak sprejem je vsekakor močno zgrešen in bodo morale sindikalne podružnice dosti bolj poskrbeti za sprejem novih delavcev na delo. Primer tovariša Polgarja in uslužbencev v članku imenovanega gradbenega vodstva naj bo svetal zgled, kako je treba ravnati kot so to storili v Ljubljani. Ce bodo delavca že prvi dan toplo sprejeli v svojo sredo, bo dosti manj preseljevanja in bega v druga podjetja. Tudi mlajši uslužbenci bodo delali s čisto drugačno voljo, tako pa jim že prvi dan vcepimo kal zagrenjenosti in prižgemo iskrico želja po spremembi službe. Ravnajmo z mladimi jn novimi tovariši talko, kot bi sami radi, da bi drugi ravnali z nami! Lo-Jo VUKOVIČ MIJO, polk val ificiran strojnik, je dvigal breme na stav-bišču stolpnic v Ljubljani s ročnim vitlom. Iz neznanega vzroka je imel dvignjeno zaskočko zapornega kolesa. Pogonska ročica vitla je zato udarila nazaj in mu poškodovala roko. RAšČAN FRANC, nekvalificiran delavec, je na stavbišču vajenske šole v Ljubljani razopaževal rebri-často železobetonsko ploščo. Pri tem mu je padel pločevinasti opaž na glavo ter mu jo poškodoval. Če bi imel zaščitno pokrivalo, bi se obvaroval nezgode. HALUŽAN LEOPOLD, nekvalificiran delavec, je zaposlen na gradbišču tranzitnega skladišča v Kopru. Ko je prevažal malto, je stopil na žebelj, ki je molel iz deske. Kor je nosil gumijasto obutev, se mu je žebelj zadrl v nogo. Poškodbe ni kriva samo gumijasta obutev, ampak tudi po stavbišču razmetan les, poln žebljev. HASANOG1C MEHO, nekvalificiran delavec na stavbišču hladilnika TE Šoštanj si je z vročini bitume-noni poškodoval roko. Če bi nosil zaščitne rokavice, bi imel dane« zdrave roke, ali pa bi bila poškodba le manjša. PODGRAŠKI BOŽIDAR, zaposlen na stavbišču v Rogaški Slatini, se je peljal s kolesom z dela domov. Čez »balanco« je položil suknjo, ki je prišla med vilice in prednje kolo. Padel je in se potolkel. Neprevidnost! MRAZ ANTON, polkvalificiran zidar, je bil zaposlen na stavbišču v Velenju pri izolaciji betonskega zidu. Med delom je šal h kotlu, v katerem so kuhali smolo, da bi si prižgali cigareto. Prav tisti trenutek pa je delavec, ki je mešal smolo, premočno zamahnil s kolom. Smola je brizgnila in ga opekla po roki. LOVŠE IVAN, kvalificiran strugar, zaposlen v obratu gradbenih polizdelkov, je skupaj s sodelavci razkladal material z elektro-vozička. Ko so delo opravili, je voznik brez opozorila in prehitro odpeljal ter tovariša Lovšeta povozil čez prste leve noge. ki je ni mogel dovolj hitro umakniti. MABIC MARKO, nekvalificiran delavec, je v gromoznici gradbišča Podvelke odstranjeval plast humusa. Nepričakovano se je utrgala plast gramoza in ga potegnila za seboj. Zdrsel je po steni, prav na mestu, kjer so niže požigali grmovje. Pri tem je zašel v kup žerjavice ter si opekel gleženj na nogi. Opeklina je bila tako huda, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Do nesreče ne bi prišlo, če bi delavec uporabljal zaščitni pas z navezo in če bi imele stene gramoznice ustrezen naklon. LUKIČ DJURO, nekvalificiran delavec gradbišča Jesenice, je po položenih deskah na stavbišču šole vozil malto v samokolnici. Ker niso bile deske poravnane in podložene, je deska, ko je po njej peljal, nagnila. Samokolnico, ki je drsela z deske, je hotel z nogo zadržali, pri tem pa mu je posnelo kožo pod kolenom leve noge. Če bi bil pod za prevoz s samokolnico ustrezno podložen, bi do poškodbe ne prišlo. KOLMAČI6 JOSIP, delavec-beto-ner, je na stavbišču PTM Maribor razdiral zidarski oder. Med delom je stopil na žebelj in si poškodoval nogo. Ubodel se je zato, ker ni upošteval pravil, po katerih bi moral le« z odra takoj očistiti žebljev. MOHAMEDARIČ RIFED. kvalificiran mizar, si je pri delu na krožni žagi na stavbišču obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani odrezal palec in kazalec leve roke. Do nesreče je prišlo, ko je hotel na krožni žagi obdelati 5 cm debel in ca. 80 cm dolg kos lesa v koničasto trikotno lato. Ker z desnico n! mogel dovolj pritisniti lesa k rezilu, si je pomagal še z levico. Lesa tudi ni izpustil, ko je roka že prišla do rezila. J/e puščajte oJthoh na stame/ Naše podjetje gradi stanovanjske objekte v raznih že močno naseljenih središčih, kjer je veliko otrok. Kupi materiala, izkopane gradbene jame, razni jarki, jame in odprtine so velika vaba za otroke. Za igranje si ponavadi izberejo najnevarnejša mesta. Na delovišče pridejo, ko delo počiva. Lezejo na najvišje kupe naloženega materiala in se spuščajo v jame, kolikor globoko se le da priti. Zaradi sproženega materiala ali padcev je bilo teže poškodovanih že več otrok. Bil je tudi primer, ko je otrok padel v apneno jamo. ki pa na srečo ni imel težjih posledic. S smrtjo še ne pet let starega otroka pa se je končala nesreča 28. septembra letos ob 17. uri na stav- bišču stolpnic gradbišča Ravne na Koroškem. Oče ponesrečenega otroka, zaposlen pri podjetju kot zidar, je delal v desetem nastropju stolpnice. Ko je med delom pogledal skozi okno, je na prostoru pred stolpnico opazil svojega sina. Poklical ga je. nuj pride k njemu. Otrok je res prikobacal v deseto nastropje, kar pa ga je močno utrudilo. Da bi se odpočil, je iskal primernega mesta, da bi sedel. Ker primernejšega ni našel, je sedel na spodnji 22 em visok prečnik vrat jaška osebnega dvigala, ki so bila še brez polnil. Prav ko je hotel sesti, ga je oče zagledal. Videl je nevarnost, ki preti otroku, a preden se je otroku mogel približati in ga prijeti, je otrok sedel, se nagnil nazaj in prekucnil v jašek dvigala. Padel je z desetega nadstropja v pritličje. Zlomil si je roko in dobil notranje poškodbe, zaradi katerih je umrl. Ko razmišljamo o nesreči, se nam vsiljuje vprašanje, ali smo storili dovolj, da bi take in podobne nesreče preprečili. Zakaj oče ni upošteval opozoril, naj otroke ne vodi in kliče na stavbo in zakaj vodstvo ni poostrilo ukrepov, do bi to preprečilo? Ni nam treba odgovorov na ta vprašanja. Mislimo, da je otrokova smrt dovolj močno odjeknila in opozorila vse tiste, ki menijo, da so zahteve po strožjih ukrepih in večje varnosti danes pretirane. -ič Število nesreč po edinicah v septembru 1959 Število Nesreče pri delu Nesreče Edamca zapoelendh smrtne težke lahke na Skupaj GV Ljubljana 899 4 21 25 G V Celje 'M>2 24* 3 27 <->V Maribor H 00 3 20 23 G V Jesenice 34t2 — ■ 2 2 G V Zalog 283 — — 1 1 G V Koper 244 — — 5 3 GV Ravne 386 — 4 4 G V Podvelka 286 4 4 GV Trojane 127 — 1 1 2 G V Kranj 42 — — CO Ljubljana 325 — 3 3 GO Maribor 165 — Betonarna 224 6 6 Škofja Loka 141 — Projektivni biro 30 — — — — Centrala 85 — — — — — 5643 — 8 m 3 100 * Od nesreč pri dolu — gradb. vod, Celje — je 7 i>o«kodb z žeblji NASE DELO V DEVETIH MESECIH V avgustovski številki smo objavili nekaj podatkov o našem delu v prvem polletju letošnjega leta. Objavljena je bila tudi pregledna tabela po mesecih in edinicah. Danes objavljamo nadaljevanje te tabele za VIL— IX. mesec iai pa sumarne rezultate za prva tri tromesečja. V primerjavi z istim razdobjem lani smo imeli letos za 13.4% več zaposlenih. Realizacija pa je bila večja za 36.2 %, samo za gradbena dela pa za 22.5%. Rezultati so torej bistveaio boljši kot v prvem polletju. Delež tretjega tromesečja v celotni realizaciji letošnjega leta znaša 43.8%, lansko leto pa 43.7%. Delež je torej skoraj isti, dasi je naraslo število delavcev na gradbiščih lami v tretjem tromesečju za 304 osebe, letos pa le za HO. Letos imamo v celotni realizaciji znatno večji odstotek obrtniških del (30% nasproti 21.1% lani), kljub temu bo letni plan gradbenih del povsod izpolnjen in prekoračen, kar pa ne velja povsem za obrtniška dela, kii so še vedno rakova rana naše dejavnosti, ki jo je treba sanirati. Pri primerjavi sumarnih podatkov o realizaciji na enega zaposlenega lani im letos naletimo na neko nepravilnost, ee jih primerjamo z rezultati po edinicah. To je za- to, ker tabela za lansko leto ne vsebuje izredno visokih številk o specifični realizaciji na gradbiščih Vel. Loka in Krško. Glede odstotka del v akordu nikakor ne moremo biti zadovoljni z gradbišči Jesenice in Zalog, kjer je ta procent nasproti polletju znatno padel. Obenem pa izkazujeta ti gradbišči daleč največje povprečno preseganje norm. Glede % del v akordu še vedno vodi gradbeno vodstvo Celje. Gradbeni vodstvi Celje in Maribor in gradbišče Ravne izkazujejo sorazmerno majhen povprečen procent preseganja norm. Da bi ugotovili vzroke, je bilo na sestanku šefov dogovorjeno. da bodo normirci in nekateri stavbovodje izmenjali obiske in primerjali račune. Razlika v realizaciji na delavca se je med posameznimi edinicami tudi absolutno in relativno še povečala. Videant consules! Kot vodno velja tudi sedaj pripomniti, da te številke niso identične s številkami iz devetmesečne bilance, ker pač vedno pride še kaj zraven. Tudi ne vsebuje tabela realizacije obratov. To bomo objavili prihodnjič. V celoti torej dobro napredujemo. Če na« ne bo cementna kriza preveč zavrlu im ne bo nastopila prezgodnja zima, lahko za konec leta pričakujemo lepih rezultatov. J. U. STEViLO ZAPOSLENIH, ODSTOTEK DEL V AKORDU. AKORDNI PRESEŽEK IN REALIZACIJA OB III. ČETRTLETJU ŠTEV ZAPOSLENIH % DEL V AK0R.DU POVPREČNO »RESECjANJE REALIZACIJA V PRVIH 9 MESECIH V 000 DIN. EDINICA I - 3 1 - Š 105*4 po mas i-s j ‘U -1^59 1959 po mab NORME X - K- «58 I -K 495* 4959 PO ME S. povpr povpr VII VII IX povpr. 50vpr vu vm IX j -IX 1968 » - It 4959 I qradb Obet no tod I qradb. obrt na ickl VH V« IX GRADIS btCUPNO kbOO 5217 5580 5558 54bl 20 78 34.25 41.41 43,31 45,36 118 98 122 40 PjRAOb t.272 L59fo i.59lo »4404 20,52 58,11 4Mb 45,36 44.46 117,27 12178 3 Obto 931 2 396 2 38 4.40 693 843 4.193.317 2.934 246 1,259 071 961 476724 uuO 0*24 J M L JUfeLJi UMA bil 855 6b7 950 899 15,13 42.25 50 53 4778 49.58 122,46 12370 520 524 303 48b 217 038 912 931 011 b38 125 292 886 1091 103 880 96 139 209669 ZALOG t8 5 225 225 258 251 Ib. 35 27,9b 50.05 52 73 22 38 169,02 13979 103 925 92 294 4 L 562 231 401 140 130 91 271 1028 25 898 33520 O 104 JtbLNiCE 276 52 b 352 5M 342 15,85 34,22 43,25 56,69 28 81 143,28 153,4 5 249 693 2 3 6 778 12 915 898 426 822 286 602 140 220 1309 54 793 75 996 ed4 0Lb CE LJE 808 Q51 1032 1038 9b2 42,83 48b8 50.84 56,85 57 79 10798 (091 to 572 995 4 76 301 14(o 694 709 833502 599 273 234229 876 <0 3 987 111 802 -j 164 29. RAVNE J i.2 557 572 569 590 IBlob 3639 4btLb 47,44 47,4 4 128,61 111,94 20to 540 157 124 49 416 853 419 470 225266 194 204 1245 62 7 6 7 57074 ( 76821 MAR.I&OR ■1022 1012 99ta <010 9.11 29.78 34,45 57 19 44.96 115,83 Uto.81 59 8 783 4 42 701 156 062 779 430 553967 223 463 782 68934 104603 183222 K.OPE0 2bt 21.0 21.5 242 244 29.54 29.58 25.78 3139 48,02 120,26 127 19 211 942 1b8 218 43 724 812 265 474 182-676 80 798 1098 19634 26061 56(o42 PODVELKA 270 515 504 28b 47.93 63,21 61 10 57.23 142 40 - - - - 206674 208674 - 773 31 Ufa 24675 31 171 TROJANE 75 78 78 92 1595 22,58 21,02 15,22 llto.Sfa - - - - 99 535 99 533 -Vbtob 5715 9300 17791 CE NTQALA 4H 77 77 78 77 - 6.19 889 10,50 pj99 - 130,15 PROJ blUO - 27 29 50 31 0000 9699 9fa. 42 9607 100,00 133, to’ 134,16 C 0 LJUbLJANA boe 321 525 340 527 1,57 feb, lob i|37 994 17, i0 156,11 14894 DEU MARIbOR t58 k>2 t58 1b8 177 6,95 16. (o2 41,80 - 124.70 SKOPJA LOKA Jib IM i5(o 14(o 141 39,b4 54,56 io4,34 60,14 55,26 125,6ii 122,4)9 bE TOMARNA 205 217 251 226 224 4559 58,83 62,80 63,05 tole. 4C 122,12 122,M Nas kolektiv, ki gradi most čez Savo Bohinjko v Bohinjski Bistrici, je bil v noči od 27. na 28. oktober na nogah do poslednjega moža. Kolektiv je končno zmagal v zagrizenem boju z razbesnelimi naravnimi silami, z vetrom, ki je pihal včasih po sto klometrov na uro, z reko, ki se je v treh urah spremenila v velotok in v pol dneva narasla za tri metre. Protožno oblačno, zlasti v zahodni Sloveniji je možnih nekaj mamj-ših padavin. Temperatura ponoči med 2 im 6, v Primorju 15, čez dam ... Talkšna je bila vremenska napoved za tisti usodni torek 27. oktobra. Torej mič posebnega. Vremenoslovci si bržčas po dveh mesecih lepega vremena niso upali napovedati dežja, čeprav so vedeli za zelo globoko področje nizikega zračnega pritiska nad Angli jo. Le-to se je še poglabljalo in pomika,k> proti jiuigo-vizlvodu. Torkovo jutro je bilo oblačno. Nizke megle so se vlačile po Komni tja prek Podrte gore in čez Črno prst, po višem planinskem vencu nad Bohinjem. Najprej je samo pršilo, pršica pa se je kmalu spremenila v pravcati 'im talko težko pričakovani jesenski dež. V tovarnah so že ustavljali proizvodnjo. Elektroliza v Kidričevem je zamrznila, velikanske naprave v tovarni dušika v Rušah so počivale, elektro-plavži na Jesenicah in v Štorah so stali. Splošna redukcija električnega toka je povzročila, da so morali v nekaterih tovarnah poslati del delavcev na dopust... Vreme pa je bilo kot nalašč za nas gradbince. Delali smo s polno paro. Takšnega vzpona v našem podjetju ne pomnimo in bo to Ido prav gotovo rekordno. Tudi kolektiv graditeljev cestnega mostu v Bohinjski Bistrici je zastavil z vso silo. Zabetonirali so že glavna opornika na obeh straneh reke im tudi onj v levem toku reke je že stal. Tok reke so nato speljali ob levem bregu im kopali temelje za opornik ob desnem bregu Save. Prav tisti torek so tekla zadnja dela. jjmiri bomo začeli betonirali,« so govorili še v torek dopoldne v dobri veri, da dež, ki jih moči, le ni »pravd«. Dopoldne se je dež spremenil v naliv, na večer pa v nevihto. Pihati je začel še močan veter. Sava je naraščala najprej centimeter za centimetrom, nato vedmo hitreje. Delovodja Zalokar je vsak ča* meril stanje vode. Skrb je legla nanj. Z delovodjem nočne izmene Pavličem. ki je nastopila ob desetih ponoči, sta se naglo odločila: »Odprimo še srednji tok! Zajezena naj ostane le desna tretjina jeke, da nam voda ne zalije že skopanega temelja. »Jutri bomo betonirali,« so dejali, neurje pa je prekrižalo vse njihove račune. Tule bi moral stati opornik, sedaj pa stoji voda štiri metre visoko štiri črpalke so neutrudno črpale vodo, ki je pritiskala v temelje. Srednji tok je bil brž odprt. Voda je nenehno naraščala ... Bo zagatna stena vzdržala? Valovi so butali vanjo, les je pokal, se majal pa vendar držal. Delavci so zabijali! pilote, zvok udarcev zabi-jalnega stroja se je mešal z enakomernim brnenjem črpalk in bučanjem valov. Voda je segala že sik ono do odrov. Že je silila čez ... V zvoniku je bilo polnoči. Veter je še naraščal. Začela se je neusmiljena tekma z divjo reko. Zdaj ni bilo moč več odlašati: »Rešimo stroje!« Voda je narasla že za poldrug meter. Črno razpenjeno vodovje je nosilo s seboj cela drevesa. Vejevje se je zapletalo v pilote sredi reke. Pritisk na zagatnice je naraščal. Voda je že pljuskala čeznje. Nenaden sunek viharja, naval vodovja — in zagatmice so se vdale. ■Zahreščalo je. Med pokanjem debelih plohov, tramovja in pilotov, bučanjem vetra im razdivjane reke so se zaslišali Mici delavcev sredi reke: »Janez, Jože, Štefan, Vlado, Lojze ... Kje je Ivan? Dajte luč! Brž, luč! Pojdite po svetilke...« No, nikomur se ni nič zgodilo. V»i so pravočasno poskakali na varno. Takrat je kazala ura pet minut čez eno zjutraj. Tema je zagrnila veliko razdejanje. Sunek vetra je bil tako močan, da je skoraj prevrnil drogove, prek katerih so napeljani električni vodi. Kratek stik! Delovodja Zalokar je stekel na postajo Ljudske milice. Alarm! Gasilci, na pomoč! Cez pol ure so že prihiteli gasilci iz Bohinjske Bistrice s kavlji in orodjem za reševanje. Na desnem bregu je uspelo prižgati svetilko. Zdaj je bilo treba predvsem reševati stroje in les. kolikor ga voda ni že odnesla. Zabi-jaini stroj je bil že pol metra pod vodo. Medtem so prihiteli še drugi delavci iz barake. Reševalci so stali na majavih deskah sredi razpenjenih valov. Kdaj pa kdaj je kdo zdrsnil in se zadnji hip še ujel. Niti vlakna obleke ni bilo več suhega na njih. Skupina delavcev, ki je reševala zabijalni stroj, je bila do pasu v ledenomfzli vodi. Toda na to ni bilo časa misliti ... Prvi dnevni svet je pokazal, kakšno opustošenje je povzročila voda. Odre je odneslo, o zagatni steni’ ni bilo ne duha ne sluha. Voda pa je še vedno naraščala. Do poldneva je narasla že za tri metre. Medtem pa je že prihitela skupina 15 delavcev z Jesenic, popoldne pa še druga, da so reševali les, kar ga je bilo na bregovih, kajti voda se je razlila že po bližnjih travnikih. K sreči so postavili barako malo višje tako, da ni bila v nevarnosti. Delavci pa so le sumljivo pogledovali proti njej. Po trdem delu je uspelo reševalcem spraviti na varno les in vse stroje. Bitka je trajala še vso sredo ... Pri reševanju se je izkazal ves kolektiv. Posebej požrtvovalni reševalci so bili: jan, Zavratnik, oba Čelika, Knaflje, Vinski, Štros, Habič, Valant. Zalokar Ivan, Markovič, oba delovodja Zalokar in Pavlič ter minerja Fumič Vlado in Makuc. Vse škode je za po! milijona dinarjev, kolikor so je mogli oceniti do sobote, ko je voda stala še. vedno visoko. Dela pa se bodo po dosedanjih predvidevanjih zavlekla najmanj za 16 dni, saj je dno struge povsem spremenjeno, zgraditi bo treba novo zagato, osušiti dno struge in znova skopati temelje, zgraditi odre itd. Kolektiv in vsi reševalci zaslužijo za veliko požrtvovalnost vso pohvalo v tej težki bitki g podivjano reko. Delovni kolektiv graditeljev mostu v Bohinjski Bistrici, ki je preživel trd boj s podivjano reko. Pogled na most. Voda je segla le deset centimetrov pod najvišje tramovje. Puščica kaže, kje je bit začetek zagatne stene, o kateri ni danes ne duha ne sluha Nojhrabrejši in nnjpo/.rtvovalni reševalci, pa niso še vsi na sliki m »gffrji Cjl r , rnksosEi ^a0m ■■ Kovačeva kobila je vedno bosa, je star slovenski pregovor, vendar za ljubljanske Gradisovce le ne drži povsem, saj so zadnja leta zgradili kar precej novih stanovan j in letos še samski dem. Vendar je to le še vse premalo. Kako priti do stanovanja — to je problem številka ena za marsikoga izmed nas. Marsikdo bi bil sam pripravljen prispevati bodi z denarjem, bodi z delom, vendar ni bilo doslej nikogar, ki bi taka prizadevanja organizacijsko p<> vezal. Zamisel, da bi ustanovili svojo stanovanjsko zadrugo, je še vodno v oblakih in nič ne kaže, da bi kaj kmalu praznovali njen rojstni dan. Pomagaj si sam — to je še vedno najboljše geslo, če se res hočeš izkopati iz stanovanjske zadrege. Podjetje samo namreč tudi nima toliko denarja, da bi moglo odrešiti teh skrbi prav vse interesente. Zato... V Ljubljani so to vprašanje rešili dokaj domiselno. Dosti je interesentov, ki pa se ne poznajo in ne najdejo možnosti, da bi se povezali v stanovanjsko zadrugo. Zato eo v Ljubljani ustanovili zavod za zadružno stanovanjsko izgradnjo, ki že kar uspešno deluje. Stvar je kaj preprosta. Greš v poslopje, kjer je festivalska dvorana ljubljanskega gospodarskega razstavišča (nad kinom Soča), izpolniš vprašalni list, se doma pogovoriš, premisliš vse pogoje in potlej, če vsi računi dobro kažejo, podpišeš pogodbo. Toda pojdimo od kraja. Kakšni so pogoji, da se lahko vpišeš pri zavodu za zadružno stanovanjsko izgradnjo? Dva načina sta: ali se odločiš za standardno stanovanje ali pa za nadstandardno. Seveda pa vsakogar najprej zanima vprašanje denarja, preden se sploh more meniti o graditvi stanovanja. Vsak mora sani plačati 15 odstotkov vrednosti stanovanja v enem ali več obrokih, im to najkasneje pol leta pred vselitvijo. Zavod potem apelira na podjetje, naj tudi ono prispeva svoj delež, ki znaša praviloma 35 odstotkov vrednosti stanovanja. No, glede tega se dajo na zavodu (»govoriti, vendar zahtevajo, da prispeva podjetje najmanj prispevek za komunalne naprave, to je 15 odstotkov. Za preostali znesek pa preskrbi kredit zavod sam. Vse navedeno pa velja za standardno stanovanje, do katerega ima interesent pravico po številu družinskih članov. Interesent mora torej položiti najkasneje pol leta pred vselitvijo svoj delež. Ta pa znese 05.000 dinarjev za vsako ležišče v standardnem stanovanju, 120.000 dinarjev za vsako ležišče v družinski vrstni hišici in lOO.OOO dinarjev za vsako ležišče v nadstandardnem stanovanju. Prispevka pa ni treba plačati samo v denarju. Lahko prispeva tudi z delom ali z materialom. Tako si torej lahko vsak sam izračuna, koliko denarja ali protivrednosti bi moral sam zbrati. Glede tega j>a še nekaj napotkov. Pravila kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš na področju ljubljanskega mesta določajo, da je treba ob najemanju kreditov iz družbenih sredstev za zidanje s'anovanjskih hiš upoštevati naslednja menila: J ■.JI a S a) samski osebi pripada samska soba, povezovalno stanovanje, toda največ dvoležiščno stanovanje; b) družini pripada najmanj dvo-lažiščno, največ pa štiriležiščno stanovanje, pri čemer ni treba predlagati dokumentov za družinske člane. c) za več kot štiriležiščno stanovanje mora zadružni interesent predložiti potrebno dokumentacijo članov ožje družine oziroma članov skupnega gospodinjstva. K članom skupnega gospodinjstva se lahko prištevajo samo sorodniki, gospodinjska pomočnica pa v primeru, če sta oba zakonca pri štiri- ali veččlanski družini zaposlena. Ce pa želi interesent večje stanovanje kot mu po teh merilih pripada, se njegov delež zviša za razliko med višino predvidenih gradbenih stroškov in med višino kre-dita. ki se dovoljuje po pravilih kreditnega sklada. Primer: interesent ima štiričlansko družino, pa bi rad stanovanje s šestimi ležišči. V tem primeru bi moral sam položiti I,0i20.00i0 dinarjev. ker mora sam plačati razliko med družbenimi sredstvi, ki znašajo za štiričlansko družino 2.050.CKK) dinarjev in med stroški gradn je, ki znašajo 3,070.0010 dinarjev. Standardno štiriležiščno stanovanje stane pa n. pr. 2,673.0i00 dinarjev in mora pri tem vsak sam položiti 380.01010 dinarjev. Naj omenimo še to, da se lahko za polog najame tudi kredit v Mesni hranilci ljubljanski za dobo pet let. Danes je ipn zavodu za zadružno stanovan jsko izgradnjo prijavljenih že več kot tri tisoč interesentov, od katerih jih je podpisalo pogodbe okrog dva tisoč. Potemtakem 1» prišel vsak sorazmerno doka j-pozno na vrsto, če bi se sedaj vpisal. Na zavodu pa so nam povedali, da je možen še drug način. Vsi '.interesenti pri našem podjetju bi se morali organizirati v zadrugo, katere naloga bi bila samo ta. da zbere po-dlatke od vseh interesentov, kolikšne družine imajo in koliko so sami pripravljeni prispevati, namreč v kakšni obliki bi prispevali tisti polog. Dolžnost zadruge bi bila pa seveda tudi, da izposlu je ml delavskega sveta zagotovilo, koliko denarja bo prispevalo podjet je v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje za vsakega zadružnika. Gradlrena podjetja bodo mogla zelo verjetno ta prispevek dati tudi v »naturalijah«. Potem pa bi zadruga sklenila z zavodom pogodbo, po kateri bi prišli interesenti lahko dosti prej na vrsto, kot čc bi se sami prijavili in sami sklepali pogodbe z zavodom brez posredovanja zadruge. Menimo, da zadruga pravzaprav ne bi imela veliko dela. saj ji ne bi bilo treba skrbeti za gradnjo samo. ker je zavod investitor m ne zadruga. Po drugi strani pa sc tak način gradnje stanovanj za podjetje še posebej splača, saj mu ni treba dati poltretjega milijona za stanovanjc. [kič pa več kot polovico manj, in to v najslabšem primeru, kar pomeni. 'k bi z Istimi sredstvi zgradila dosti več stanovanj. Mimo toga bi ■ Ti n i1 vv MS3! HBU S # bil še vsak interesent močno zainteresiran, da bi bilo stanovanje čim-prej zgrajeno, razen tega pa bi že sam močno premislil, za kakšno stanovanje se bo odločil, ker ga bo moral sam plačati. In še nekaj. Celotno vrednost stanovanja je treba odplačati v petdesetih letih, stanovanje pa je zadružnikova last. Cimveč bo torej sam prispeval pri gradnji, toliko manjše obroke bo odplačeval. No, marsikdo bo ob vsem tem dejal tole: vse to je lepo. samo kakšne vrste državljan pa sem. ko moram sam na hitrico zbran toliko denarja, drugi pa je dobil stanovanje zastonj. Na prvi pogled je morda res tako. toda to je le videz. Predvsem je treba vedeti da bo vsak zadružnik lastnik stanovanja in 1» sani z njim razpolagal. To pa pomeni, da bo ostal v njem tudi, če bo šel kam drugam v služlx). Podjetje, ki prispeva h gradnji s svojimi sredstvi, ne bo prizadeto, saj bo dobilo od kreditnega sklada oziroma od zavoda za zadružno stanovanjsko izgradnjo povrniema sredstva, kolikor hi podjetje celo ne izjavilo, da se odreče povračilu prispevka za komunalne naprave. Vsi pa vemo, da lahko podjetje po novem stanovanjskem zakonu od'[»ve stanovanje vsakomur, ki stanuje v njegovi hiši. če pri njem ni več zaposlen. V tem primeru nvu je dolžno preskrbeti le zasilno prebivališče. ki je pa tudi baraka. Vsak zadružnik je torej popolnoma neodvisen, kar tudi dosti pomeni, pa čeprav danes nima nikakršnega namena zamenjati službo. SPOŠTUJMO ZAKONE Bilo je že več primerov, ko 1= je bil ta ali oni član kolek-tiva nepravilno odpuščen ie == službe. Koliko je bilo pri tem nepotrebnih potov, nezado-voljstva, jeze, pritožb itd. in =^: večina zaradi tega, ker niso == upoštevali vseh zakonskih predpisov. =j Mislim, da ne bo odveč, če na kratko opišem postopek s= pri odpust« delavcev ali uslužbencev. = Kako preneha delovno raz- merje? — po sporazumu — z odpovedjo podjetja ==i po preteku sklenjene po- godbe == — po odločbi disciplinskega H sodišča — zaradi samovoljne zapu-stitve dela — po samem zakonu Po prenehanju delovnega razmerja mora podjetje izro- --- čiti delavcu delovno knjižico, §j|| ta pa je dolžan v podjetju po-== ravnati vse obveznosti. == Pri dajanju odpovedi z ene kot druge strani je treba med drugim upoštevati tudi leta ~: službe, in sicer: == Delovna doba do 5 let — —= odpovedni rok traja 1 mesec. ?=? Delovna doba od 5—10 let U! — odpovedni rok traja 2 me-== seča. Nepretrgana delovna doba v podjetju do 10 let ali skup---- no delovne dobe do 15 let službe — odpovedni rok 3 mesece. Nepretrgana delovna doba —od 10 do 15 let v podjetju ali Ulj od 15 do 20 let skupne službe r= 4 mesece. Nepretrgana delovna doba nad 20 let službe 5 mesecev Po pismenem sporazumu med delavcem in podjetjem se lahko delovno razmerje prekine vsak čas. Odpoveduje se lahko samo prvega ali 15. v mesecu. Komisije za sprejem in od- _____ pust delavcev bi morale biti £= vsekakor bolj aktivne, pred-vsem pri odpustu delavcev. §m Ce ima delavec več kot 20-letno delovno dobo ali preko =F5: petnajst let v podjetju, odlo-ča o odpovedi delavski svet. ==s Kdaj ni mogoče odpovedati delavcu delovnega razmerja? im 1. Delavcu ni mogoče odpo- vedati, če je bolan, na bole-zenskem dopustu ali rednem |m letnem dopustu. I|| 2. Noseči ženi ali materi z im otrokom do 8 mesecev staro- r- ■ sti. 3. Članu delavskega sveta ali upravnega odbora, dokler = traja njegova mandatna doba. §|= Isto velja za odbornika ljud-skega odbora. ?— 4. Dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali speciali- mf zaciji. 5. Članu kolektiva ni mogo- gg če odpoivedati. dokler teče proti njemu disciplinski po-stop ek. Med preizkusno dobo, pa se Hi lahko delovno razmerje pre- = kine brez poprejšnje odpove-di. Te pravice pa se dostikrat == premalo poslužujemo, saj lah- m; ko podjetje med preizkusno izi_ dobo prekine delovno razmer-je v naslednjem primeru: 1. Ce delavec strokovno ne |j| ustreza ali nima telesne moči, == spretnosti ali zdravniških po- 1 -gojev. =j=; 2. Ce v času, ko je bil na ----- poskušnji, ni pokazal zadost-nega zanimanja ali če je pri = delu nediscipliniran, če ni IH imel pravih odnosov do sode- = lavcev, delovodje itd. 3. Ce pri sprejemu ni dal resničnih podatkov, ponare- === dil delovno knjižico itd. 4. Ce delavec za dalj časa HH zboli oziroma postane invalid. = Več pojasnil najdeš v pra- HH vilniku o delovnih razmerjih, ki ga lahko dobiš pri šefih 1= edinic cdnosno predsednikih sindikalnih podružnic. L. C. Ka obisku pri sosedih Sredii preteklega meseca smo člani delavskega sveta gradbenega vodstva Celje priredili ekskurzijo. Diovolite nam, da na kratko opišemo našo pot in prigode, katere smo doživeli na tem potovanju: Veseli in razigrani smo zgodaj zjutraj odpotovali z gradbišča. Med potjo smo se ustavili v gramoznici v Ofcilšikem vrhu, kjer smo si ogledali naprave im način pridobivanja gramoza. Prvi naš obisk je bil namenjen kolektivu gradbišča Ravne na Koroškem. Tu nam je šef gradbišča ing. Stok razkazal prvo njihovo delovišče v železarni, kjer je delo zelo težavno in nevarno zaradi obratovanja železarne. Zatem smo si ogledali gradnjo stanovanjskih blokov. Kakšno nasprotje med starim delom mesta! Pred nami je stalo moderno novo mesto s stolpnicami, širokimi cestami in zelenjem. Nihče od nas se ni več čudil, kako je mogoče delavcem iz železarne zdržati pri težkem in napornem delu. Gotovo se v polni meri zavedajo, da delajo zase in dvig svojega standarda. Njihove družine se ne stiskajo več v temnih in malih stanovanjih, temveč živijo v svetlem in zdravem mestu, katerega so jim naredile pridne roke naših gradbincev iz Raven. Po zakuski, ki nam jo je priredil gostoljubni kolektiv tega gradbišča, smo se prisrčno poslovili in jih Pohvaliti jih je treba Na zadnji seji sindikalnega odbora podjetja so odborniki jt vno pohvalili delo sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana. No, pa poglejmo zakaj? Sindikalna podružnica v Ljubljani je do nedavnega glede organiziranih članov daleč zaostajala za drugimi podružnicami, saj so imeli organiziranih le okrog 30 % zaposlenih delavcev. O tem so večkrat razpravljali na sejah in sestankih, vendar kakega večjega uspeha niso dosegli. Nedavno pa so sklenili, da bodo razpisali anketo ter tako ugotovili. kdo dejansko želi ali ne želi biti član sindikata. Anketne liste je izpolnilo 646 članov kolektiva ali 7? % (večina drugih je hita odsotna botlisi na bolniškem ali letnem dopustu). Na podlagi dobljenih rezultatov so ugotovili, da se je za vpis oziroma članstvo sindikata javilo 95 % zaposlenih, kar je v primeru s prejšnjim številom ogromen napredek. Vse nove člane toplo pozdravljamo v naši sredini ter želimo, da najdejo v sindikalni podružnici čimveč podpore in medsebojnega zaupanja. povabili, da tudi oni nas kmalu obiščejo. Obisk na gradbišču Podvelka je bil bolj kratek, vendar nas je tov. Kalin kljub temu seznanil s potekom del in težavami pri delu. Od tu smo se napotili proti Mariboru, kjer je bila najbolj razveseljiva in težko pričakovana točka našega programa — kosilo v domu na Pohorju. Kdor je napisal pri postaji žičnice, da je vožnja na Pohorje vedno nepozabno doživetje, se ni v ničemer zmotil. To je bilo doživetje za vsakega izmed nas. Krasen razgled na Maribor in pogled na jesensko Pohorje bo vsakemu ostal dolgo v spominu. Že večkrat smo slišali o gostoljubnosti v našem prelepem domu. Da je to res, smo se v polni meri prepričali tudi sami in prav tu leži vsa krivda, da nismo v celoti uresničili tudi našega nadaljnjega pro-©rama. t. j. ogled mariborskih gradbišč. Lepota našega doma, gosto- ljubnost, dobro kosilo in rujna kapljica bi morda zadržala še koga drugega. Ob tej priliki prosimo, naj nam kolektiv Maribor to oprosti. Samo nekaj nam je bilo žal, da nismo več prispevali k izgradnji tega doma, ki so ga v glavni meri izgradili člani kolektiva Maribor. Čeprav nam je ostalo malo časa, smo si ogledali dva mariborska sektorja, zvečer pa smo se v upravi vodstva sestali z člani kolektiva. Med prisrčnim razgovorom, ki je potekal ob dobri zakuski, smo se jim zahvalili za topel sprejem. Obljubili so nam, da nas tudi oni kmalu obiščejo. Polni nepozabnih vtisov smo se odpravili proti domu. Zavest, da imamo povsod prijatelje, ki so tudi člani našega velikega podjetja, nam bo dajala nove pobude pri najšgm bodočem delu. . ,' Še enkrat: kolektivom Ravne, Podvelke in Maribora najlepša hvala in kmalu nasvidenje! Berto Nečedni pojCi Letos je bil dotok nove delovne sile sorazmerno majhen Vzporedno s povečanimi planskimi nalogami se je pojavljalo občutno pomanjkanje delovne sile. Zato so vodstva j)osameznih edinic med drugimi akcijami zaprosila tudi zaposlene delavce, naj o domačih krajih pogledajo, ce je se kaj delavcev, ki bi se radi zaposliti. 1 ako se je okoli 3. oktobra oglasil na gradbenem vodstvu Celje A. S. ter izjavil, da lahko o kratkem času preskrbi večje število delavcev. Uprava gradbenega vodstva Celje je ose to verjela. Skle-nili so tudi pogodbo, po kateri so A. S. obljubili delovno mesto delovodje, brž ko se vrne z ljudmi. V pogodbi so bili tudi točno do-ločeni j)lačilni pogoji, ki pa so Idili v celoti v skladu s tarifnim pravilnikom. Člen 5. navedene jjogodbe je določal, da se osem delavcem j>o 6- mesečni zaposlitvi povrnejo osi jmtni stroški. A. S. je dobil potni nalog ter odšel na teren. Imenovani je okrog 6. 10. t. L jirišcl na neko gradbišče o Novem Sadu. Tu se je začel predstavljati za šefa enega izmed naših gradbišč ter je kljub temu, da je imel o pogodbi točno določene tarifne postavke, zaposlenim delavcem pričel obljubooati ogromne zaslužke. Čeprav je bila večina delavcev nekvalificiranih, je obljubljal. da izpod 80 din na uro ne bo nihče zaslužil. Tako je j>rego-ooril okrog 40 ljudi. Ti so zapustili delovna mesta in odpotovali z njim. Še jrrej si je od njih izposodil večjo vsoto denarja z motivacijo, da bodo dobiti povrnjen denar, ko bodo prispeli na delovišče. Nekaj dni pozneje se je tov. A. S. res oglasil s skupino na celjskem gradbišču. Ko so člani skujjine po dveh dneh uvideli, da od obetov ni dosti ostalo, so pustili delo in odpotovali o Ljubljano. Tudi na gradbenem vodstvu Ljubljana jim zahtev niso izpolnili, ker pač obljube A. S. niso bile o skladu s tarifnim pravilnikom podjetja. Medtem jra so A. S. ponovno poslali na teren — tokrat na intervencijo centrale! Tudi druga skupina je delo kmalu zapustila, zahtevala povrnitev potnih stroškov ter jezna zapustila podjetje. Prao ta primer naj bo resen opomin, naj delavci ne nasedajo raznim posredovalcem, podjetju pa, da ne sklepa pogodb s človekom, ki ga ne pozna. L. C. OBISK V OBRATU GRADBENIH POLIZDELKOV, Maša lova m P m\ i Kako ste to omenili? O tovarni gradbenih polizdelkov naj bi se pomenili? Menda mislite obrat gradbenih polizdelkov. Na vseh gradbiščih so se do sedaj >spotikali« naši novinarji. S spretno roko so pestro opisovali življenje pri skoraj vseh naših enotah. Ce je kje kaj manjkalo, so spretno in zgovorno dodali, če je pa bilo kje kaj preveč, so modro prezrli in vse je bilo v najboljšem redu. Vse kaže, da obrat ni zanimiv objekt, vsaj ne za naše novinarje. Kako naj o nečem nezanimivem sploh kaj napišem? Pridite vendar na ogledi Je kaj posebnega? No, tako, da se kaj pomenimo, ali vsaj spoznamo. Saj veste, življenje le gre naprej in morda se le zgodi kaj omembe vrednega tudi pri na«. Ne, pa prav. če ne gre drugače, naj bo pa to pot avtointervju. Samo, da prav razumete, intervju bo brez vfioota« .,. Prav, sem pripravljen, da kar začnemo. Že. olv rojstvu je »tovarna:-, dobita nesreč-, no ime. Imenovali so jo tovarno, čeprav niso vedeli, zakaj. Morda le zato, ker ima tovarniške hale, v katerih naj bi delali »gradbene polizdelke.« Ti »gradbeni polizdelki« so pa dejansko sedmo čudo! Zakaj polizdelki? Mar je do današnjega dne res že izdelan neki gradbeni polizdelek? Verjemite, ves čas obstoja se v obratih izdelujejo le betonski izdelki. In izdelki v betonu ne morejo biti izdelani kot polizdelki. V vsakem primeru in vedno dobe lahko le finalno obliko. »Polizdelek« je torej nevzdržen irzraz za tovarno, ki pa tudi ni bila še tovarna in za katero bi bil že čas, da po skoraj 10 letih obstoja končno le najde samo sebe. Mar se ne bi, recimo, čudno slišalo, če bi tudi naše znane in neznane opekarne imenovali tovarne. Kljub temu, da bi morda dobile modernejše ime. bi kar naprej ostale opekarne in različni, opečni izdelki le končni izdelki in ne le polizdelki. Poiskati bo torej treba primeren izraz tudi temu obratu, izraz, ki bo karakferiairal dejavnost obrata. Morda n. pr. »Monta-beton «ali »Special-beton« In kaj vendar izdelujete? S oiin se pečate-? Nekam čudno skrivnostni ste .... Morda pa ni vprašanje zastavljeno najspretneje. Morda bi se glasilo lepše oziroma stvarneje, kaj bi poedinci radi videli, da bi v obratu »Monta betona« izdelovali. Ce kot prvega omenimo komercialnega na centrali, bomo verjetno ugotovili razmeroma veliko skromnost. Zanj bi zadostovalo, če bi bilo na zalogi vedno dovolj betonskih cevi vseh profilov m kabelskih blokov, seveda v visoki kvaliteti in konkurenčni ceni. »Monta beton« zanj ni interesanten. Večina stavbovodij gradbenega vodstva Ljubljana verjetno meni, naj »Monta beton« dela na zalogo vse take elemente, ki bi se eventualno dali uporabiti tudi, če bi se naknadno projekt spremenil. Kaj mislijo člani kolektiva »Gradisa« izven Ljubljane o obratu? Kot je videti zelo malo ali pa iskreno povedano — nič. Če se izjemoma nekdo s kakega gradbišča le zateče v obrat bolj slučajno ali iz vljudnosti kot po neki stvarni potrebi, to res bistva ne spremeni. Morda bo ugodno vplivalo teh nekaj vrstic. V obratu, bodočem »Monta betonu« ali jvodobnem, življenje le teče odločneje. Jasno zastavljena razvojna pot daje kolektivu perspektivno gotovost. Daje mu vero, da ni le nujno zlo pri podjetju, temveč obrat z veliko perspektivo prav v sedanjem obdobju pospešene stanovanjske izgradnje. In kaj naj bi bilo to, kar obratu s tako gotovostjo zagotavlja perspektivo? Lahko bi o tem govorili veliko. Oglejte si raje slike. Te vam dovolj prepričljivo govore, za kaj gre. Prva slika kaže dolge skladovnice prej napetih betonskih železniških prago-v, izdelanih v našem obratu. Letos jih bomo dobavili že-liznici ca. Pa.bDO. Za drugo leto so pripravljene kapacitete za »2.000 kosov, pri izredno ugodnih pogojih pa celo do 60.000 kosov. In kakšno vrednost to predstavlja? Prag stane 4.50Odin. Pri produkciji 60.000 pragov predstavlja to bruto produkt nad 270 milijonov dinarjev letno. Tolikšen bruto produkt lahko Vskladiščeni železniški prejnapeti pragovi ustvari skupina 4’5 delavcev, kar predstavlja ca. 6 milijonov din brutto produkta na enega delavca. Torej artikel, o katerem je vredno misliti in v betonarni nanj tudi mislijo. Naše železnice pa takih pragov potrebujejo še na sto in sto tisoče. Posebnih problemov pri izdelavi teh pragov ni več. Skupine so se uvadile, vsakdo ve svoje delo, delo poteka kot v tovarni. Ker je delo tudi akordirano, so tudi pogoji za zaslužek ugodni. Začetek je bil- seveda tudi težak, vse je tako kazalo, da procesa sploh ne bomo ob-• vladali-in da teža vam, ki so se kar gomilale, ne bomo kos. Danes na te težave nihče več ne misli. Ostala je le edina dnevna skrb, da se ostvari kvaliteta betona M 500. Druga slika prikazuje del obrana betonarne na prostem. To so ploščadi, izdelane v le tošnjem letu in na njih tudi že izdelke izdelane s strojem Komet. Stroj ;e razmeroma enostaven. Z vibriranjem in komprimira-n je m oblikuje različne oblike zidnkov-votla-kov. Izdelki so lahko betonski, enozrnati ali iz žlindre. V eni delovni operaciji, ki traja normalno 1—1,5 minute, lahko i/dela stroj 4—10 elementov različnih velikosti. En tak element pa ustreza 8—15 normalnim opekam. Torej vidite, da Komet normalno lahko izdela ekvivalent za 15—25.000 opeke normalnega formata. To pa ni malo, če upoštevamo, da v betonarni že danes obratujeta dva taka stroja, tretjega, ki ima sam kapaciteto teh dveh, pa pričakujemo še pred koncem leta. Celotna kapaciteta bi pod najugodnejšim pogoji bila ca. 100.000 enot normalnega formata dnevno. In koliko opekarn s tako kapaciteto imamo danes v Sloveniji? Muslini, da take sploh nimamo. In kako je z rentabilnostjo? Proizvodnja do danes še nj dosegla želene ravni. Temu so vzrok tudi še mnoge objektivne pa tudi subjektivne okol-n-osti. Vendar je pa gotovo, da bo izdelek na Kometu v povprečju vsaj 10'% cenejši od opeke, seveda, če primerjamo volumen opeke volumnu izdelka na Kometa. Izdelek bo torej konkurenčein opeki, ostane le še vprašanje, v kolikšnem radiju okoli proizvodnega centra, glede na današnje in najavljene železniške transportne tarife. Naša želja je namreč, da čimveč naših gradbišč dobi te izdelke, jih osvoji in želi koristiti Ne gre pa tu le za te zidake, torej elemente za zid, temveč posebno še za polnila iz enozr-natega betona v kombinaciji z DIN nosilci. Produkcija DIN nosilcev bi lahko bila že v letu 1960 tolikšna, da bi zadoščala za potre-be celotnega Gradisa. S tem bi bil storjen odločilen korak v smeri enotnega koriščenja stropnih elementov, in odpadle bi mnoge, včasih prav nevšečne in drage improvizacije. Leto 1959 je za razvoj betonarne prav gotovo odločilnega preokreta. V tem letu notranje konsolidacije in osvajanja novih produktov, prepotrebnih za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo, je kolektiv končno le uvidel svoj razvojni program, uvidel, da je najmanj enako potreben in koristen. V tem letu je dosegel že' nivo, s katerega bo veliko hitreje lahko stopil na pot industrijskega obrata. (Nadaljevanje prihodnjič) Jo-vec Pogled na ploščad, kjer dela stroj »Komet«. V ozadju je betonarna, ob strani pa skladiščni prostor . Cenent, steklo, betonsko železo ovira v gradbeništvu Granibe.niištvo je kakor vsako leto tudi letoe na višku ustiVfiTjalne moči prav v mesecih: avgust, sejp-teanibeir, oktober in do na stojpa zime. Če se spomnim na lansko leto, nam je sicer tudi primanjkovalo cementa in betonskega železa, toda le za krajšo dobo. Letos je pa to čisto drugače. Od avgusta meseca dalije pošiljamo cementarnam razdelilnike za 'količine cementa po sklenjenih ipogodhah. Dnevno telefonsko in pismeno urgiramo dobavo, toda brez uspeha. Pri vseh dobaviteljih slišimo iste odgovore: »Mala proiz- 1. Cementarna Trbovlje 2. Cementarna Anhovo 3. Cementarna Pcdsused 4. Dalmacija cement Split 5. Cementarna Popovac 6. Cementarna Beočin 7. Cementarna Koromaeina 8. Cementarna Pula 9. Ostali grosisti izven pogodb, razne KZ in Kuriva O vseh teh težavah smo pravočasno obvestili višje predstavnike, ki se prav v tem času razgovarjajo o uvozu cementa iz Italije in Grčije. Prav tako so nam obljubili, da bo ponovno pričela s proizvodnjo cementa Cementarna Koromačma, ki je že od meseca junija v remontu. Še slabša situacija je s steklom. Tovarna stekla Pančevo v nobenem primeru ne more kriti potreb, ki so se glede na preteklo leto znatno zvišale. Poleg tega so v tovarni sami nastale razne okvare, ki bistveno vplivajo na proizvodnjo že tako skromnih količin stekla. Po ugotovitvi, da Steklarna Pančevo ne bo mogla zadovoljiti naših potreb po steklu, smo zaprosili uvoznika Kemijo Impeks Ljubljana, da nam uvozi steklo z Vzhoda. Ih) sedaj smo uspeli le za ornamentno steklo, ki ga potrebujemo pri stolpnicah. Za dobavo prozornega stekla v debelini 2, 3, 4 mm, katerega potrebujemo v letošnjem letu ca. aO.OOOm2 ni nobenega izgleda. ker vzhodne države nimajo za izvoz razpokržlji- vodnja, remont, pomanjkanje vagonov din izvoz.« Vse to bo držalo. Ko pa staviš ponovno prošnjo, kaj naj dela gradbeništvo brez cementa, je vse tiho. Marsikdo v podjetju misli, da je temu kriva centrala, da nima sklenjenih pogodb ali da ne skrbi za mesečne potrebe cementa v podjetju. Ne! Za leto 1939 smo ob času sklepanja pogodb sklenili pogodbo za skupno količino 34.810 ton cementa, katera popolnoma ustreza naši letni porabi. Dobavitelji so na- slednji: Pogodbena Dobavljeno Nedobavljeno kolldina do 15. X. 95 do konca leta no.ooo t 7.145 t 2.855 t 5.0001 1.397 t 3.6013 t 7.5001 5.589 i 1.911 t 4.20101 3.700 t 5)00 t 1.1101 650 t 460 t 500t — 5001 5.000t 1.4651 3.5351 1.500 t 1.144 t 3561 — 4.150 t — 34.810 t 25.240 t 13.720 t vega stekla. Glede na tako stanje ostanejo naši objekti nezastekleui, zaradi česar ne bomo mogli delati) pozimi. Neredni dobavitelj je tudi Železarna Zenica. Že aprila srno morali predložiti specifikacijo betonskega železa po profilili in količinah, za celo leto ali v našem slučaju za 2. polletje. Ker smo pa naročeno be- tonsko železo potrebovali že v III. kvartalu, kakor smo ga tudi planirali, smo naročilo večkrat urgirali, toda do danes je skoro vse zaman. Na vseh gradbiščih potrebujemo betonsko železo -0" 18, 20 i n 25 mm, katerega v 2. polletju kljub pravočasnemu naročilu in urgiranju nismo prejeli. Vedno prejmemo slične odgovore kot n. pr.: »Bomo poslali, dobavo moramo vršiti za ključne prioritetne objekte — avtocesto, silose, mostove.« Razumljivo je, da so potrebe po betonskem železu v državnem merilu velike, toda nerazumljivo je, da po 5 mesecih ne morejo realizirati našega naročila. Nabava betonskega železa je zaradi vseh razprodanih zalog pri grosistični mreži zelo oleakočena. Pred leti so slovenske železarne valjale betonsko železo kot n. pr.: Železarna Jesenice, Štore, Ravne, ki pa po novem programu valjajo le boljše kvalitete železa. Trenutno valja betonsko železo samo Železarna Zenica, ki pa glede na veliko potrošnjo betonskega železa ni v stanju zadovoljiti vseh potreb. Zato predvidevajo, da se za letošnje leto uvozi dodatno 2(KM) ion betonskega železa, ki bo razdel jeno gradbenim podjetjem v Sloveniji. Kolikor bo Železarna Zenica za letošnje leto realizirala pogodbene obveznosti in če bomo le delno upoštevani pri uvozu betonskega železa, bodo tudi naše potrebe po železu za letošnje leto krite. Božič i$.e.£a khCtoanteina Jesen je. Na minljivost vse spominja, tast za listom neslišno se utrinja. — Povspd je molk — še droben ptič molči — na gole veje le droben dež prši. Sivina težka svod objema — nevidno v noč jesenski dan pojema — le o vrtu bujno se razcveta bela krizantema. Ne ljubim te tako cvetlica moja mila (četudi zadnji dom mi boš krasila), kot bi lepota tvoja zaslužila. — Ob tebi žalost me prevzema in tesnoba, ko zrem te bela krizantema — — cvetka groba. — Diši po svečah beli cvet odprti, kaj si resnično spremljevalka smrti?... Ko gruda črna nam zagrinja prijatelja in ko potrti polagamo te cvetko smrti, tja, kjer zastala zadnja je stopinja... Tvoj vonj po svečah, vonj po smrti preveč na konec me spominja... Cvetove tvoje bom povila, o jesenskih dnevih boš krasila kotiček tihi, kjer gomila najdražje moje je zakrila... Tam, kjer trohne mi upi strti dehtela boš znanilka smrti — tam cvela, vonjala, zvenela boš krizantema moja bela ... Dobava po mesecih Cementarne I. 11. m. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. do 15. X. Anhovo 176.5 234.5 222 104 90 133 75 270 100 Trbovlje 348 63G 799 1050 963 895 979 786 516.5 172 Podsused 370 435 630 915 445 30 730 170 305 30 504 90 435 45 275 Koromači na 30 120 75 60 15 Pula Dalmacija 135 25 150 158 63 152 109 129 43 181 cemenit Novi 600 600 600 600 600 500 200 Pojvovac Ostala trg. 90 120 90 120 90 120 20 podjetja 350 670 420 680 540 610 480 12t, Mladinska nogometna ekipa sindikalne podružnice ljubljanskega gradbenega vodstva je dosegla na našem športnem dnevu v Mariboru tretje mesto. S tem uspehom so kar zadovoljni, saj so šele začetniki. Ob povratku iz Maribora so s treningom nadaljevali ter zaprosili sindikalno podružmico, naj jih registrirajo, da bi imeli pravico nastopati na prvenstvenih tekmah sindikatov. Sindikalna podružnica je njihov predlog sprejela ter je nogometno ekipo registrirala pri Nogo-*'metili podzvezi Ljubljana za drugi razred NPL. Tako so nas dali v raz- PREBERI IN POMISLI... Mnogo danes govorimo in razpravljamo o zdravja in navadno mislimo le na telesno zdravje, medtem ko na naše notranje, to je duševno zdravje, radi pozabljamo. Dostikrat je človek zdravega videza, v resnici pa je duševno bolan oziroma neuravnovešen. Duševno zdravje odseva na različnih človekovih dogajanjih, kar se pojavlja na vseh področjih našega dela. Človek torej razodeva svoje duševno zdravje in bolezen v vsakdanjih življenjskih situacijah. Kakšen je torej duševno zdrav človek? Duševno zdrav človek je predvsem uravnovešen, dobro pozna sebe, svoje zmožnosti in sposobnosti. V življenju si postavlja realne cilje, je vztrajen in se bori, da te cilje tudi doseže. Je sposoben dogodke ocenjevati po nekih trajnih vrednosti. Ima svoj nazor o delu, življenju, v katerem živi, skratka dela v skladu s svojimi nazori in družbeno moralo. Za postavljene cilje in ideje se bori in zato žrtvuje tudi svoje osebne ugodnosti. Čustveni in razumski svet se med seboj dopolnjujeta. V odnosu do drugih je pozitiven, spoštuje svoje sodelavce, se ne prepira, skuša razumeti njihove želje in potrebe ter jih vsklajuje z družbenimi normami. Delo ga veseli, je vesten, čuti odgovornost do dela. Išče vedno novih m boljših načinov dela. Je samostojen, samokritičen in razumsko kritičen. Ce se loti dela, ga tudi dovrši. Je skromen in na splošno priljubljen. In duševno neuravnovešen človek? Ta je tisti, ki nerealno ocenjuje sebe in druge. Gleda vse s svojega stališča in vidi samo svoje potrebe, ne razmišlja o trajni vrednosti njegovih dejanj. Je nestalen in svoje cilje večkrat menja. Nima enotnega nazora in živi tako rekoč samo za danes, ni trden in se obrača po vetru. Je pasiven član družbe, občutek ima, da je odveč in da v družbi ničesar ne predstavlja. Stvari ne jemlje razumsko, sam išče težave in se pred ljudmi vedno težje zagovarja. Ves njegov svet se vrti okoli njega in njegovih lastnih potreb. Ima posluh le zase. Živi odmaknjeno od družbe, se rad prepira, ne zaupa ljudem in misli, da je začetek in konec vsega le on in njegov lastni jaz. Pri delu je pasiven in nima nobenega veselja do dela, ni ustvarjalen niti iznajdljiv. Ima vedno stalen razpon med željami in možnosti. Vedno je prepričan, da ga sedanjost za nekaj goljufa in dejansko bo marsikoga goluifala. če ne bo snremenil sedanjega načina življenja in dela. Bodočnost je odvisna od nas samih, od naših sposobnosti, zato je nujno, da jih stalno krepimo in skušamo doseči višje razvojne stopnje, ker le tako bomo doseeli naše zunanie in notranje zadovoljstvo. V nas samih torej leži vse tisto boeastvo in moč. ki nas lahko napravi srečne in zadovoljne. L. C. l*sl IZi KUK KMUil! ežke mebanizadje Da bi lahko primerjali izkorišče- od 1. januarja do 31. avgusta t. 1. žerjav . . ji ost težke mehanizacije po gradbi- Osnove za izračun normiranih ur kompresor ščih, smo na podlagi strojnih poro- so: bager, dumper, buldožer, ' ' “ klada čil sestavili spodnjo tabelo za čas naklada« 140 ur/mesec valjar . 200 ur/mesec 100 urVmesec 120 ur/mesec Gradbišče Normirane ure Izvršene strojne ure izkori- ščenost. strojev ur slabo vreme Popravila ur Stojnina ur •/• 1 2 3 4 = 3:2 5 6 = 5:2 7 8 = 7 : 2 Q 10= 9 : 2 Celje 4301 4473 104.0 64 1.5 421 9.8 1944 312 Jesenice 3735 4465 119.5 138 3.7 899 24.1 618 16.5 Koper 1580 1401 88.5 20 1.3 27 1.7 280 17.7 K ran j 20 25 125.0 8 40.0 — — 13 65.0 Ljubi jan a 5697 5622 102.2 81 1.42 517 9.1 422 7.4 Maribor 3151 2869 91.1 152 4.8 299 9.5 856 27.2 O. G. P. 2475 3839.5 155.1 2 0.08 398 16.1 141 5.7 Podvelka 9959 12434 124.85 1759 17.7 1833 18.4 893 9.0 Trojane 4197 5367 127.9 1028 24.5 634 15.1 1019 24.3 Zalog 950 924 156.6 34 5.8 219 37.1 22 3.7 Ravne 2744 3871.5 141.1 843 30.8 710 25.9 232 8.45 Skupaj: 38449 45491 118.3 4151 10.7 5957 15.5 5840 15.2 Procent izkoriščanja strojev, ki je določen v 4. stolpcu tabele, seveda ni tak, da bi ga lahko upoštevali brez popravkov, oziroma ne da bi upoštevati nekatere posebnosti posameznih strojev. Tako n. pr. imajo visoko število normiranih ur žerjavi in jih ni moglo nobeno gradbišče izkoristiti 100 %. Gradbišča. ki imajo žerjave, dosežejo zaradi tega nižii procent izkoriščanja strojev. Nasprotno pa imajo kompresorji verjetno prenizko določeno število normiranih nr To število — 100 ur/mesec — ustreza le ta- krat, kadar se kompresor uporablja kratko dobo in za manjša dela. Kjer pa kompresor rabijo neprekinjeno daljšo dobo, je število normiranih ur le prenizko. Seveda vpliva na procent izkori- ščanja strojev tudi narava dela na gradbišču (majhna ali obširna dela); dela odvisna ali neodvisna od dežja itd., vendar da ta primerjava vsaj približno sliko izkoriščanja strojev. M. S. pored nogometnih tekmovanj za leto 1959/i60. Na p>rvi tekmi z ŽTL smo bili poraženi s 5:2. Toda nismo obupali. Še z večjo vnemo smo trenirali in po kratkem času zopet nastopili proti nogometnemu klubu Ardelj ter zmagali s 3:0. Nato so se vrstile tekme, in to z nogometnim klubom TOPS, ki smo jih premagali z 2:1, morali bi tekmovati z ekipo »Tela«, ker pa se niso odzvali, se tekma šteje v našo korist s 3:0. Nadalje smo tekmovali z ekipo gluhonemih in spet zmagali z 1:0. Prijateljsko tekmo s Kemikom smo odločili v svojo korist z 2:0. Naš nogometni aktiv je z rezultati res lahko zadavotjeh. Moštvo je sestavljeno po večin’ iz fizičnih delavcev in vajencev našega gradbišča. Prihajajo redno na treninge, ki so dvakrat na teden. Posebej je treba pohvaliti Vučkovič Ivana, ki je to moštvo organiziral in ga redno trenira. Sim (likalna podružnica nas vsestransko finančno in moralno podpira, za kar smo ji močno hvaležni. Ob koncu oktobra smo bili na tretjem mestu v drugi skupini NPL. Tarifnih pravilnikov je premalo Poverjeniki sindikalne podružnice Maribor so razpravljali o tarifnem pravilniku in analiziral; nekatere jvomanjkljivosti nagrajevanja. Predvsem trdijo, da je tarifnih pravilnikov na terenu premalo ter predlagajo, naj bi jih razmnožili za vse delavce. Izvolili so tudi komisi jč, ki bo zasledovala izvajanje tarifnega pravilnika ter zbirala razne podatke in predloge za spremembo ali dopolnitev tarifnega pravilnika. V komisijo so bili predlagani: Ludvik Javornik, Ivan Gajšt Avgust Gomboc. Jože Hari 111 Avgust Belovič. Led je prebit Gradbeno vodstvo Celje je pred kratkim odprlo gradbišče v sosednji bratski republiki m tako v letošnjem letu prvo pričelo z deli izven Slovenije. Na novem gradbišču Straža na Ilrvatskem bodo betonirali halo ter izvršili nekatere adaptacije. Za prihodnje leto pa je predvidena gradnja novega dela steklarne. Tako so se Celjani že specializirali /,a gradnjo steklarn, sai bo to že tretia steklarna, ki jo gradi gradbeno vodstvo, Cel je. Zanimanje tudi za druge probleme Na seji sindikalne podružnice v Mariboru so razpravljali o vzrokih pomanjkanja mesa in o delu kmetijskih zadrug. Tudi te stvari neposredno zanimajo na-e delavce in je prav, da se o njih razpravlja. V zaloškem mesnem kombinatu, ki ga je zgradil naš kolektiv, so začeli že s proizvodnjo. GRADISOV VESTNIK ★ Stran 7 POZOR! Predstavljamo vam najnovejšega člana našega urednitšva, Jureta, ki nas bo nekoč obiskal! illuKI llilllilivt tii Čeprav trka že zima na vraita in je že sneg ‘pobelil vrhove gora, se še vedno radi spominjamo veselili dni oddiha na morju. Z nami, gradbinci je pač tako, da spričo obilice poklicnega dela nimamo kaj prida časa še za pisanje. Tako reč odlašamo, odlašamo, čas pa medtem teče in briše spomine na vroče poletne dni dopusta. Pa vendar sta mi dva dogodka ležala tako dolgo na srcu, da ju ne. bi rad prepustil pozabi, Tiste dni je bilo vreme bolj kislo in so posamezne skupinice prirejale »izlete« na Hrovatine. Dejali so, da gredo sv partizane«, drugi so zatrjevali, da gredo, »na ekskurzijo«, tretji pa so jo mahnili kar po »francosko*, ne da bi komu kaj povedali. Tako se nas je ponavadi nabrala kar precejšnja kopica iz našega doma pri kakem »kmetu« ter poskušala svoje vinsko znanje. Pili' smo iz kozarcev, drugi pa iz skodelic, ker je ob takem navalu vedno zmanjkalo kozarcev. Prišli pa so tudi Nemci z velikimi sončnimi očali in fotoaparati. Neka naša mamica jim ni hotela ostati dolžna, pa je svojo slabšo polovico predstavila za advokata, v resnici dela pa v Centralnih obratih, samo da advokature pri nas še oddalee ne povoha in je tudi nikoli ni. No, na ta račun smo se krepko nasmejali. Potlej pa se je utrgal plaz 26 Gradisovcev nazaj v dolino, kakor je pač kdo vedel in znal, bolje rečeno, kolikor so ga še noge držale. To pravzaprav niti ni bilo kaj posebnega. Drug dogodek pa je bolj razburil duhove. Začelo se je s tem, da sta dva vajenca šla k Rudiju, naj jima da jadra, da bi šla na morje jadrat. Rudi ni verjel njunemu mornarskemu znanju in jima jader ni dal. Pa se je oglasil nek starejši, ki je vneto trdil, da ima morje v mezinca .in da je njemu jadranje že prirojeno. Rudi, mehka duša, se je vdal in vsi trije so jo kmalu rezali po dokaj razburkanem morju. Nenadoma, gle j ga šine,n ta, se je jadrna vrv utrgala, veter je pa še jambor podrl. Tako je bila jadrnica prepuščena na_ milost in nemilost viharnemu morju s tremi brodolomci, med katerimi je »kapitanu« padlo v morje vse njegovo nikdar pridobljeno znanje. Bili so daleč od obale in — brez vesel... To je bilo komentarjev na obali! Koliko teorij si slišal! Kdo bi si mislil, da so Gradisovci taki izumi- telji. No, končno je bilo nekemu vajencu na obali dovolj in je s še nekim Nemcem, ki je pri nas na praksi, odrinil v čolnu brodolomcem naproti in jim peljal vesla. Kar močno sta se namučila, da sta prišla do njih, Najhrab-rejši »kapitan« je prvi zapustil jadrnico in preskočil v čoln, študent pa na jadrnico. Dve debeli uri so veslali in jadrnico končno ob burnem spodbujanju zbranega občinstva le pripeljali k bregu. Veselja, hvale in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja tako, da so na tista nesrečneža, ki sta še ostala na morju, kar pozabili. Ta pa je razburkano morje in silen vihar nosil daleč proti Piranu. Brž na telefon in motorna čolna iz Kopra in Ankara sta nesrečniku končno le »pospravila« z morja. Hrabri kapitan je kasneje izjavil, da je bilo »zelo nevarno«. Rešitelji so dobili za trud in požrtvovalnost obilno večerjo. Ko pa je »mornarja« strah že minil, je vso »reševalno ekipo Gradisa« čisto po kranjsko obilno počastil. »Ampak v jadrnico ne grem več,« je izjavil ankaranski javposti, vesel, da jo je tako srečno odnesel. Stari OKROGLE IZ ZALOGA Priložnostni obiskovalec je vprašal, kako da so prav v Zalogu zgrudili novo klavnico in predelovalno mesno industrijo. »Zaradi surovinske baze za trajne izdelke.« Ali je tod okoli tako razvita živili -e ja?« 'a trajne izdelke vsekakor, saj je bnzu Studenec, večina nas je pa kar z -ij. ko ni notri dovolj prostora...« * * * Ko so razpisali mesta za inozemsko prakso v Italiji, so vprašali enega izmed rfeflektantov: »Hudiča, od kdaj znaš pa ti italijansko?« »Za silo tolčem, za silo.« »Kako pa se reče po italijansko slama?« »Hm — v glavi jo imam, skoraj na jeziku, pa se ne morem spomniti.« * * * Gradbišče je obiskal inšpektor dela. Pri pregledu glavnega obratnega poslopja je opazil na robu sicer ravne strehe kleparja Petra Centralnih obratov, kako namešča žlebove. Ko pride na šest metrov nižjo ploščad, ga ogovori: »Ali ste vi poročeni?« Peter malo jeclja: »S-seveda sem.« »To bo ‘ žena jokala, če padete s strehe.« - Na tejle sliki drži šef gradbišča ing. Pogačnik glavo pokonci, prvi vol, ki je dal svoje življenje v tej klavnici, pa jo ima navzdol. Seveda je poleg tudi nadzorni inženir Rojec in še mnogo radovednežev »K-kaj bo j-jokala, saj la.li-hko na vsak p-prst deset t-takili oslov dobi, kot s-sem jaz.« »Kaj pa otroci?« »S-saj n -nobenega nimam.« (V resnici ima dva.) »No, slišite, vsekakor bj se morali na tako izpostavljenem prostoru zavarovati.« »K-kako?« »Z zaščitno otgra jo, ali bi se moralli pa privezati.« »Kam naj pa dam ograjo? Spredaj je .luiff tam, kjer jo bi potrebo-v-a-val, z-zadaj je pa n-ne rabim. P-privezati s-se pa tudi ne morem, ko je streha ravna. Le ,štango’ lab--ko v s-streho zabijem in s-se nanjo privežem. Toda mi smo zato sem prišli, da bi s-stre-ho ,d-diht’ naredili, ne pa da bi luknje vanjo delali. Sicer pa, kaj je tu nevarnega, saj je streha ravna?« »Kaj pa, če vam slabo postane?« »Kako naj m-mi postane s-slabo? Kvečjemu dobro mi lahko postane ...« *** Dela je mnogo, ljudi pa malo. Šef in delovodja Ribič sta na obhodu in ravno načneta pereče vprašanje delovne sile, ko zagledata zidarja Petra, ko prihaja na stavbo. Prav tisti dan je bil na bolniškem dopustu. Tovariš Ribič ga vpraša: »Peter, koliko časa boš še bolan?« »Še j litri!« »Dobro, da veš, koliko časa še •. « *** Nekoč so vsi iskali nek nujen akt. Minevalo je popoldne, šef pa: * »Dokler ga ne najdemo, ne gremo domov!« Med naj vnete jši mi iskalci je bil planski tehnik Jože. Ob dveh ponoči se zasliši vriše: »Mihela ga je našla!« Sem h’la na Tirolskem sem pasla koze. Sem bika navadda, da je skakal... Vsii drve tja, da bi videli, če ni potegavščina, kar se oglasi Jože: »A tole smo iskali?« V Zalogu je pa obratno llllllllllllll Uganite, ali so to pretepači iz Rajičeve železokrivske skupine na likofu stolpnic v Ljubljani, ali so mariborski vajenci pri kosilu! LOV NA UPRAVNIKA »ILIRIJE« V LJUBLJANI