Poftlnlna platana v gotovini.
izdaja 5. in 20. vsakega meseca.
POŠTAR
Letna naročnina . . Din 24-— Polletna naročnina.	„	12*—
Posamezna številka „	1-50
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 20.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1929.
1. leto.
Jošt :
Ne izostajajte samovoljno iz službe.
V zadnjih letili opažam, da večina uslužbencev, ki hoče izstopiti iz poštne službe, kratkomalo lepega dne ne pride več v urad, ampak sporoči predstojniku, da se odpove službi. Nekateri uslužbenci napravijo sicer tudi pismeno odpoved, ne čakajo pa ne dekreta oblastne p. t. uprave oziroma ministrstva in razrešitve predstojnika, ampak izostanejo takoj iz službe.
Tako postopanje ni v redu in ima posledice, ki so za marsikoga v poznejšem življenju lahko fatalne.
Uslužbenec, ki se je odpovedal državni službi (podal Ostavko), ne sme samovoljno zapustiti službe, ampak mora Počakati odpustitvenega dekreta in razrešitve po predstojnika, kar se mora itak zgoditi v roku enega meseca. Temu predpisu se pač ni težko pokoriti, ker so izredno redki slučaji, ko kdo niti 30 dni poprej ne \e, da bo pustil državno službo
Ako se uslužbenec pozneje vrne v državno službo, sc mu prejšnja državna služba všteje za pokojnino in za napredovanje, kar pa velja seveda samo za onega, ki je hil pristojno razrešen službe.
Kdor pa hoče- zapustiti državno službo brez pristojne razrešitve, najsi je podal tudi pismeno »ostavko«,' naj pomni sledeče:
S takim uslužbencem se postopa prav tako kakor z onim uslužbencem, ki brez opravičenega razloga izostane več ko 10 dni iz službe, ali pa ki v tem roku po dovoljeni odsotnosti ali dopustu ne nastopi službe. Po določilu točke 7 člena 133 sedanje pragmatike prestane namreč v takem slučaju do~ Učnemu uslužbencu državna služba, kar pa ima po točki 4 Člena 4 iste pragmatike še za posledico, da nikdar več ne more biti sprejet nazaj v službo.
To je ono, na kar sem hotel opozoriti. Ali ni pametneje mesec dni poprej odpovedati službo, kakor pa z nepremišlje- | lim korakom sj zapreti pot nazaj v službo? 2e navaden takt in obzirnost napram delodajalcu zasebniku, nič manj pa seveda tudi napram državi (predstojniku) zahteva, da ga naprej obvestim o svojem izstopu in ga ne spravim v zadrego z nenadnim izostankom.
Namen mojih vrstic pa ni učiti koga takta, temveč preprečiti, da bi si ljudje ob izstopu iz službe podirali mostove za seboj.
Ob izstopu ne misli namreč nihče na to, da bo morda kmalu zopet prosil nazaj v službo, toda tekom let sem opazil, da velik del bivših uslužbencev po krajšem ali daljšem času, včasih šele čez desetletja prosi nazaj v službo. Nepreskrbljene mlade vdove, ločene žene in podobni brodolomci iščejo po fetih poti nazaj v državno službo.
Zato pazite, da ne najdete vrat zaprtih!
Prosite za vštetje še nepriznanih služb.
Kljub temu, da je bilo v našem listu št. 7 ih 9 točno ob--^zloženo, komu in katere civilne in vojaške službe so vštevne, ^Pažani pri pregledovanju uslužbenskih listov, da je še mnogo
uslužbencev, katerim ena ali druga služba še ni priznana iz edinega razloga, ker ne prosijo za vštetje.
Zlasti sem pa opazil to, da je še mnogo zvaničnikov, bivših selskih poštnih slug, katerim še ni všteta služba poštnega sla, namestnika selskega sluge, pavšalnega sluge itd. Ta služba je vštevna, kolikor je bila dovršena po 21. letu starosti.
Nekaterim je bila priznana vojaška služba po odbitku kadrskega roka (treli let). Opazil pa sem v nekem slučaju, da je bil dotični uslužbenec dne 6. septembra 1919 poštni sel, toda ta doba mu še ni všteta. Kakor hitro se mu prizna ta služba, se mu mora priznati še kadrski rok.
Zato pa si prečitajte pazno oba članka o vračunljivih Službgh, preglejte koliko službe imate in koliko Vam je priznane, da se prepričate, aii vam je vsa priznana.
Opozorite na to tudi tovariše, ki niso naročniki lista.
Jošt.
Janko Kukar:
Deklasirani državni računski uradniki.
Da je za točno in pravilno opravljanje vseh naštetih in še mnogo drugih manjših poslov potrebna obširna strokovna izobrazba, je jasno. Računski uradnik mora razen zakona o državnem računovodstvu temeljito poznati tudi celo vrsto drugih zakonov, pravilnikov, naredb in pojasnil; vse specialne naredbe o potnih in selilnih stroških, o raznih taksah in nakna-dah uslužbencev vseh resorov; obširne zakone in predpise o verskem zakladu in drugih fondih, zakone in naredbe o ustrojstvu in kompetenci posameznih ministrstev, zakon o občem pravu, ustavo ter vse predpise o administrativni ureditvi države, posebno dobro pa zakon o taksah in pristojbinah.
Pri cenzuri izdatkov pride večkrat v poštev tudi kretanje J tržnih cen ter trgovske uzance, ki jili mora vešč računar dobro poznati. Znani mu morajo biti tudi temeljni pojmi o narodnem gospodarstvu in še marsikaj drugega, česar pač ni mogoče v celoti navesti. Temeljito mora biti podkovan v vseh sistemih knjigovodstva (v kameralističnem, dopičnem in amerikan-skem) in biti sj mora na jasnem z valutnimi in bančnimi predpisi; skratka: računski uradnik mora biti pravi enciklopedist v državnih upravnih poslih.
Glede na vse te važne posle in pa iz razloga potrebnega poznavanja različnih zakonov je bivša avstrijska uprava od kandidatov za računsko službo zahtevala tudi višjo šolsko izobrazbo. Zato jim je pa tudi določila boljši socialni položaj ter jih uvrstila v višjo uradniško skupino. Računskim uradnikom je bila dana možnost doseči povprečno VII. čin. razred, bolje kvalificirani, sposobnejši in pridnejši so pa kot šefi računovodstev dosegli celo VI. čin. razred, kar je bilo zelo veliko, če upoštevamo dejstvo, da je tudi malo uradnikov z akademsko izobrazbo zlezlo višje. Pri najvišjem računskem dvoru je v prvih letih ce!6 mesto predsednika v V. čin. razredu imel računar.
Računsko uradništvo se je upoštevalo pri vseh prilikah, kadar se je odločalo o uradniškem vprašanju. Znano je, da so društva računskih uradnikov po posameznih pokrajinali bivše Avstrije, ki so bila ujedinjena v centralni zvezi na Dunaju
(Verband der osterr. Reclinungsbeamten-Vercine), aktivno in odločilno sodelovala pri sestavi in uveljavljanju nove avstrijske uradniške pragmatike in da je osnutek te pragmatike malone v vsem obsegu delo te zveze. Ta osnutek je vlada z neznatnimi spremembami tudi osvojila in ga uzakonila. Drugo uradnnštvo, ki po veliki večini takrat še ni bilo organizirano, se je vsled tega takrat moglo bore malo brigati za svojo usodo. Računarji so bili torej že takrat nekaki pionirji in prvoboritelji za uradniške pravice - a kaj imajo danes od tega?!
Oglejmo si nekoliko podrobneje tudi računsko uradništvo in njega poslovanje v sosedni Italiji, kjer so računarji nekaka privilegirana kasta in kjer uživajo, lahko rečemo, eminenten socialni položaj.
Italijanski računar se imenuje »ragioniere«, kar je nekak akademski naslov. Precejšnje število italijanskih računarjev dovrši namreč višjo trgovsko akademijo, ki je dandanes uvrščena med univerze. Študij na teh višjih trgovskih akademijah traja tri leta in na njih se doseže lahko tudi doktorat.
Razen računarjev s to akademsko naobrazbo so tako med državnimi računarji kakor tudi med onimi, ki so uslužbeni pri privatnih podjetjih, kakor bankah, denarnih zavodih ter različnih industrijskih ih trgovskih podjetjih, tudi računarji z nižjo naobrazbo. Od teh se zahteva ali dovršena višja trgovska šola (oddelek za računoslovje ali trgovino) ali usposobljenost za poučevanje računoslovja na tehničnih zavodi^, ali usposobljenost za izvrševanje računarske profesije, ki se je pa morala doseči pred uveljavljanjem italijanskega zakona št. 327 z dne 15. julija 1906, s katerim se določa in ureja javno poslovanje računarske profesije.
Tudi na ozemlju novih italijanskih provinc se je uvedla ta nova vrsta profesijonistov, specializiranih za varstvo javnih in zasebnih interesov v gospodarskih, finančnih in trgovskih zadevah, tako pri politično-upravnih in finančnih, kakor pri sodnih oblastih.
Funkcije teh specializiranih profesijonistov (Ragionieri Collegiati), vpisanih v posebnih javnih seznamih, so določene po zakonih in pravilnikih ter po okrožnicah italijanskega ministrstva za pravosodje.
Med te specializirane profesijoniste so sprejeti tudi vsi računarji bivših avstrijskih računovodstev, ki so ostali v Italiji in njihova usposobljenost (gimnazijska ali realčna matura ter izpit iz državnega računoslovja) je istovetna s pogoji, kakor so gori navedeni za dosego naslova »Ragioniere« in za izvrševanje funkcij specializiranih profesijonistov računarjev.
Italijanski državni računar dosluži ali ne dosluži svojih let, gre v pokoj in odpre svojo pisarno, kjer ima obilo posla in zaslužka. Od bivših avstrijskih računarjev je v Trstu že precejšnje število takih, ki imajo svoje dobro idoče pisarne.
(Konec prih.)
Higiena v službenih prostorih.
V strokovnem listu »Deutsche Postzeitung« je objavil znani nemški strokovnjak Telske daljšo študijo o higieni v službenih lokalih, ki jo v prevodu prinašamo tudi mi, ker je zanimiva in poučna tudi za naše razmere.
Ni še dolgo tega, kar je nemški poštni minister napovedal preizkušnjo upravnih in prometnih razmer vse poštne, brzojavne in telefonske službe v vseh odpravnih uradili z njih gospodarskega stališča. Umljivo je samo ob sebi, da je uradništvo nemškega poštnega prometa vzelo to napoved z različnimi občutki in z gotovim nemirom v vednost in to tem bolj, ker je vlada nekoliko prej sprejela v svoj program splošno varčevanje v državni upravi. Tisto varčevanje, preizkušnje itd. pomenijo vselej obremenitev osebja. Danes je uradništvo tako obremenjeno z delom, da ga le z največjim naporom zmaguje. Vsaka nadaljnja obremenitev bi izpodkopala zdravje poštnih nameščencev. Na gotovih mestih mislijo, da bi mogli uradniki
še. več delati, če bi se uradni prostori primerno preuredili, uradno poslovanje šmotreno preosnovalo, napravilo praktična pohištvo, nabavili potrebni pripomočki itd., itd. Socialna oprema, dobri delovni pogoji in higienska naprava imajo biti cilj, s katerun bi se povečala ljubezen do službe in s tem uspeh pri delu. V tem oziru se da marsikaj izboljšati, saj je nedostatkov sila veliko, , zlasti kar. se tiče higiene. Potrebne reforme v tej smeri pa zahtevajo znatne vsote denarjai Velika nevarnost je, da bodo te razmere pri »preizkušnji« potisnjene v ozadje in' navsezadnje ostane enostranska, neznosna in zaradi tega zdravju škodljiva preobremenitev osebja. To se mora preprečiti. Zastopniki uradništva, ki morajo delovati po smernicah, ki jih je izdalo državno poštno ministrstvo, so tu postavljeni pred nalogo širokega pomena. Ravno tej okolnosti morajo posvetiti največjo pozornost. V naslednjih vrsticah označimo nekatere izmed največjih nedostatkov, za katerih odpravo je treba delati tako v interesu delovne zmožnosti osebja kakor tudi v interesu gospodarske uprave državnega podjetja.
Službeni prostori imajo velik, odločilen vpliv na zdravje uslužbencev, ki so v njih zaposleni. Prav vse, kar sta veda in tehnika preizkusili v tem vprašanju v ugotovitev dobrih zdravstvenih razmer, bi se moralo uvesti v poštnih službenih prostorih. Do tega imamo pa še jako daleč, dasi se je v tem, so-sebno v zadnjem času, marsikaj izboljšalo.
Že pri izbiranju stavbišč za poštna poslopja bi se moralo gledati na to - kolikor to dopušča ozir na odpravne krajevne razmere (kolodvor itd.) — da bi bile pošte zavarovane pred dimom in prahom in da bi bile dovolj pristopne svetlobi in zraku. Velikost uradov bi morala brezpogojno ustrezati številu uradništva, ki v njih posluje. Po sodbi zdravnikov je treba za vsako osebo najmanj 15 štirijaških metrov prostora.
Ppd ne sme imeti nobenih spahov in razpok, ker se v njih najlaglje nabira prah, ki prt najmanjšem pregibu zraka zapleše po vzduhu. Za tla je najboljši linoleum. Stene in strop naj bodo pobeljene z apnom in klejevo barvo. Ker gre vodna barva z zidu, je dobro, da se stene v višini poldrugega metra prepleskajo z oljnato barvo. Preproge niso priporočljive, ker se na njih zelo lahko nabira prah. Pa tudi dobremu zraku je zaradi njih zaprta pot v urad, kamor prihaja bolj ali manj skozi stene, kakršna je pač stavba. Z izdihavanjem ogljikove kisline, s lilapenjem kože in z gibanjem prahu se zrak naglo izrabi v lokalih, kjer je nekoliko oseb. V slabem zraku se telo prej utrudi in s tem se uspeh dela znatno zmanjša. Obnavljanje svežega zraka (z odpiranjem oken itd.) v službenih prostorih je za osebje, katero je v njih zaposleno, jako velike važnosti. In ravno na to okoliščino se prebito malo gleda. Tista troha zraka, kar ga pride skozi stene, nikakor ni zadosti. Odpiranje oken in vrat v potrebni razsežnosti je večkrat težavno, ker bi s teni trpelo uradno poslovanje. Potrebno je- torej umetno zračenje poštnih prostorov, zlasti tam, kjer je mnogo uslužbencev. Žal, da so še dandanes brez ventilacije celo take kancelije, v katerih je zaposlenih po 200 uradnikov in še več. Ni nam treba na široko in dolgo dokazovati, da osebje spričo takih higienskih nedostatkov silno trpi. Tu je treba skorajšnjo remedure.
Kakor je potrebno, da bi neprestano krožil sveži zrak, tako je zopet škodljivo, če je osebje na prepihu. Zaradi prepiha trpijo zlasti uradniki pri okencih. Enakomerno ogrevanje sosednih prostorov, paž in zastori, žaluzije v oknih in vratih, vrata, ki se sama od sebe zapirajo in podobne take naprave prepih znatno zmanjšujejo.
Veliko pozornost je treba obračati na razsvetljavo, zakaj od dobro razsvetljenega urada je zavisen popoln uspeh uradovanja. Lokali morajo biti taki, da podnevi ni treba umetne svetljave niti v temnih deževnih dneh. Tudi najboljša in najpopolnejša umetna svetljava ima svoje slabe strani in ni nikdar to, kar je solnčna svetloba. Če se mora na vsak način rabiti umetna svetljava, se ne sme z njo kvariti zrak, ki ni itak nikdar dober zlasti v uradih z več osebjem. Svetljava mora biti
povsem zadostna. Za umetno svetljavo je brez ugovora najbolje porabna električna luč. Ta svetljava mora biti v rabi povsod, kjer načelni pogoji to pripuščajo. Miza mora biti tako postavljena, da prihaja dnevna kakor tudi umetna Inč zmeraj z leve strani in ne dela nikdar sence. Pomanjkljivosti v svet-Ijavi škodujejo ne samo hitremu in sigurnemu poslovanju in očem uslužbencev, ampak vplivajo slabo na ves živčni sistem nameščencev. Pomanjkljiva razsvetljava v uradnih lokalih se nc sme trpeti nikjer.
Potlej je važno enakomerno in zadostno ogrevanje uradnih prostorov. Temperatura mora imeti približno 17 stopinj Celzija in nc sme nikoli prekoračiti 19 stopinj. Če je preveč zakurjeno se suši zrak in človeka se loti dremota. Kadar se kuri, je treba gledati, da pride iz peči v sobo čim manj pepela, prahu in dima. Najzdravejša je vsekako centralna kurjava bodisi s paro ali z gorko vodo. Centralno kurjavo bi morali imeti povsod, kjer je količkaj mogoče. Centralna kurjava ima pa to napako, da jemlje zraku vlažnost in s tem naganja h kašljanju. Da se to ne zgodi, je treba postaviti v urad posodo z vodo. Izhlapevanje vode daje zraku zopet potrebno vlažnost. Cisto napačna pa je misel, da posode z vodo niso potrebne pri centralni kurjavi. Pri centralni kurjavi z gorko vodo se zrak ravno tako suši kakor pri kurjavi s paro ali toplim zrakom. V vseh teh primerih je potrebna omenjena naprava.
Obvestila gospodarske zadruge.
Nekoliko odgovora. Pred kratkem je priobčil neki tukajšnji dnevnik dva napada na našo zadrugo ali bolje rečeno, na našo trgovino s kurivom. Tudi napram nekaterim članom naše uprave so nam nepoznani avtorji že vložili ovadbe na našo službeno oblast, velikega župana, davkarijo itd., v katerih so poleg drugega zahtevali nič manj ko razpust zadruge. Mi smo na vse te obtožbe, ki so bile, mimogrede povedano, po večini izmišljene ali vsaj zelo izkrivljene, odgovorili mirno in dostojno. Vendar je potrebno, da spregovorimo še par načelnih besed k. tem napadom. ■
Brez vsake samohvale lahko povdarjamo, da se je naša trgovina zelo razvila, da naročajo naši člani povečini dosledno vse pri nas, kar jim zadruga nudi, in sicer zato, ker je blago dobro in so odplačilni pogoji zelo ugodni. In v tem tiči izvor vseh napadov. Mi vodimo našo trgovino samostojno in neodvisno. Pred očmi imamo le napredek zadruge in dobrobit našega članstva. To srno na pr. prav jasno pokazali v lanski zimi. ko je cena kurivu znatno poskočila pri vseh trgovcih, in ko samo mi nismo hoteli izrabiti konjunkture in smo prodajali drva in premog po starih cenah. Dočim si pri zunanjem trgovcu le s težavo in z veliko protekcijo dobil vrečo drv, jiii je naš član naročil lahko tudi dva metra.
V zadrugi je torej temelj naše gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. To nekatere boli in ta neodvisnost je v prvi vrsti dala povod nekaterim, da so se vrgli na delo in nam hočejo izpodrnakniti tla. V tem delu se ne poslužujejo samo zakonitih sredstev, ampak tudi zavijanj in natolcevanj, samo da bi dosegli svoj namen. Mi ne bomo vračali s sovraštvom in napadi, dasi bi večkrat prav lahko in dobro parirali razne zahrbtne napade, ampak gremo mirno preko tega naprej. V do-slednjem in intenzivnem delu bo naš odgovor.
Preskrbite se pravočasno s kurivom. — Iz dnevnih časopisov posnemamo, da je znani meteorolog tienrv Memery z observatorija v Talenceu objavil obširno napoved vremena v letošnji zimi. Na podlagi znane teorije o solnčnih pegah pričakuje za letos z gotovostjo izredno mrzlo zimo. Mraz v preteklem letu je bil le uvod k abnormalnim vremenskim razmeram. Svojo napoved zaključuje franc, meteorolog takole: »Navadne suknje v letošnji zimi ne bodo nudile zadostnega
varstva proti mrazu. Trgovci s kožuhovino bodo delali izborne kupčije, drva in premog pa bosta postala najbolj iskana predmeta na tržišču.«
Pripominjamo, da je g. Memerv že za lansko zimo podal napoved, ki se je popolnoma uresničila. Zato ponovno opozarjamo vse člane, naj ne naročijo premoga in drv šele tedaj, ko jim je zaloga popolnoma pošla, ampak naj upoštevajo velike zamude v dostavi premoga in naj zato naročajo premog vsaj tri tedne, drva pa en teden prej, preden jim zaloga poide. Ze sedaj dohaja premog s precejšnjimi zamudami, čim pa bo pritisnil ostrejši mraz, bo še slabše. Zato poglejte večkrat v klet in ne odlašajte z naročili.
Prostori v bodočem »Poštnem domu«. — Od zadruge »Poštni dom« smo prejeli dopis, v katerem nas obvešča, da bo v kratkem dala izdelati načrt za bodoči dom. Zato nas vabi, naj se izjavimo, koliko prostorov bi potrebovali za našo zadrugo. Po sklepu skupne seje smo odgovorili sledeče: »Upravni odbor podpisane zadruge izjavlja, da bi potreboval za svoje delavnice in ostale poslovne prostore: a) dva pisarniška prostora, zvezana, v pritličju, 6X8; b) dve delavnici v suterenu, in sicer eno veliko in eno malo sobo za čevljarno in krojač-nico; c) obširen suh prostor v kleti za skladišče. To izjavlja upravni odbor obvezno glede števila lokalov za slučaj, ako bi se sklenila za našo zadrugo ugodna najemninska pogodba.
Glede ostalih obveznosti pa ne more podati upravni odbor nobene obvezne izjave, ker bo celo zadevo predložil prihodnjemu rednemu občnemu zboru v obravnavo.
Krojačnica. — Na splošno željo članstva ima naš krojaški mojster razne vzorce blaga na razpolago. Člani si lahko izberejo po vzorcu blago, iz katerega jim potem mojster izgotovi obleko ali drugo po naročilu in meri. Pri tej priliki si do^-voljujemo opozoriti člane, naj ne izbirajo najcenejšega blaga, ampak naj dajo raje par dinarjev več, ker stane izdelava za dobro blago ravno toliko, kakor pri slabem blagu. Obleko vam izdela prvovrsten mojster in dobra obleka se nosi nekaj let.
Krompir. — Naročila za gorenjski krompir še vedno sprejemamo. Kakšna bo cena, ne vemo še. Imamo ofertc od 80 par do 1 Din. Na trgu in pri nekaterih kmetih se dobi krompir še ceneje, vendar je umevno, da se krompir pri zadrugi nekoliko podraži, ker imamo stroške s prekladanjem, prevozom, s kalo in manipulacijo. Potrudili se bomo, da dosežemo ob pravem času najugodnejšo ceno za krompir, ki ga bomo kakor lani prodajali na obroke.
Pripominjamo, da bomo nakupili le prvovrsten gorenjski krompir kakor lansko leto. Člani, ki so si ga lani nabavili, so bili z njim zelo zadovoljni.
Higienski nedostatki avstrij~
skifi postnih tirad o v.
Higienski nedostatki avstrijskih poštnih uradov. Pod tem naslovom je na Dunaju izšla brošura, ki kaže v 12 slikah higienske nedostatke številnih poštnih uradov v Avstriji. Popisane so razmere pri dostavni pošti v XVI. dunajskem okraju, na dunajskem južnem kolodvoru in na dunajski pošti, ki dostavlja pakete. Vsi ti nedostatki so opisani z željo, da se ustanovi korporacija, ki naj stalno nadzoruje zdravstvene razmere v uradih in upravno zdravstveno skrb za osebje. V to korporacijo bi morali biti pozvani zastopniki uradnikov in služabnikov. Uprava naj bi nudila potrebne denarne prispevke.' Spomenica je bila razposlana ad informandum široki javnosti. — Tudi v naši državi bi bila potrebna taka korporacija. Sicer so zadnja leta poštni nameščenci v posameznih krajih dobili v zdravstvenem oziru boljše lokale, tako na pr. na Dobrovi, v Šent Vidu nad Ljubljano, Mostah, pri Sv. Kungoti in dr., vendar je
še veliko starešin, ki morajo presedeti leto in dan v vlažnih, temnih brlogih, v katerih se uničuje človeško zdravje in ovira poštni promet. V taki nezdravi luknji službuje poleg mnogih drugih tudi starešina pri Devici Mariji v Polju. V dostavnem okolišu te pošte je veliko industrijsko podjetje, nekaj obrti in trgovcev, ki že leta prosijo za telefon, a ga poštna uprava pri najboljši volji ne more napraviti, ker ima uradni lokal poleg drugih nedostatkov tudi to veliko napako, da je premajhen. Pripomniti moramo še, da je bil ta današnji državni poštni urad — poprej konjski hlev!
Društveno gibanje.
Dne 10. oktobra 1929. se je vršil ob veliki udeležbi članstva sestanek krajevne skupine nižjih p. t. uslužbencev v Ljubljani, na kateri je poročal tov. Gruden o svojih intervencijah v Beogradu oziroma Skoplju.
O poteku kongresa v Skoplju je prineslo osrednje glasilo drž. nameščencev za Slovenijo »Naš glas« že daljša poročila. Kar zanima predvsem naše člane, bi bilo sledeče: Službena zimska obleka bo po zagotovilu g. Đačića izgotovljena tekom 14 dni. Po zagotovilu bo narejenih 270 zimskih plaščev, 812 bluz in hlač ter 331 letnih oblek. Barva letnih oblek bo razmeroma boljša od prejšnje bele. Za razpis dražbe čevljev poštna uprava doslej še ni prejela navodil. Naše društvo bo kljub temu, da se je poštna uprava za to že pravočasno pobrigala, odposlalo v tem pogledu na pristojne mesto svojo spomenico.
Glede povišanja našega staleža nam je zagotovljeno, da se poviša v prihodnjem budžetu.
V višje skupine bodo tovariši zvaničniki in služitelji pomaknjeni v najkrajšem času.
Tisti tovariši, ki jim gredo zaostali prejemki po partiji 53, naj zaprosijo poštno upravo za izplačilo. Ako bo prejel kdo od prizadetih odlok, da se mu ne more izzlačati, naj pošlje odlok na državni svet, ki bo zadevo ugodno rešil.
Nočnine in dijete kondukterjev se povišajo s 1. aprilom.
Revizija zakona se izvrši v najkrajšem času.
Ukinitev nadaljnjih 82 pošt. kakor sta poročala dnevnik »Jutro« in »Slov. Narod«, ne odgovarja resnici.
Podeželskim slom, katerim je priznano od 1. aprila 1927. 237.000 Din za doklade poleg temeljne plače, gredo doklade in sicer: možem po 300 Din, ženam po 150 in otrokom po 90 Din mesečno. Ker finančni minister do sedaj še ni dal odloka za izplačilo zaostankov, se obrne naša organizacija na kabinet Njegovega Veličanstva.
Po novi ministrski uredbi štev. 17.173 od 12. junija 1929. bodo uvrščeni brzojavni mojstri in kondukterji v tretjo uradniško kategorijo, v naši spomenici pa zahtevamo, da pridejo vsi zvaničniki po 15 letih službe v III. kategorijo.
Imenovanje 16 zvaničnikov se izvrši v najkrajšem času.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše srčno ljubljene soproge in dobre mamice Frančiške Karba se vsem najtopleje zahvaljujem.
Posebna zahvala vsem, ki so mi stali ob težkih urah ob strani, obsuli njen grob s cvetjem in vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti.
Karba Fran p. t. zvaničnik.
Novi telefonski naročniki v Ljukijani.
V Jugolaviji imamo danes 4 avtomatske telefonske centrale, od katerih sta dve v Dravski banovini, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Znano je, da pri avtomatskem sistemu cen-
trale ni posredovalke, od katere bi zahteval zvezo, ampak da : moraš zvezo z natočnikom neposredno sam napraviti. Zato ; moraš poznati vedno številko naročnika, s katerim želiš go-j voriti. V Ljubljani in Mariboru, se skoro vsak dan montirajo novi telefoni. Da pa bodo stari naročniki spoznali svoje nove tovariše, bomo odslej vse nove telefone objavljali v našem listu.
V Ljubljani so bili po zadnji izdaji telefonskega imenika montirani tile telefoni:
Akademski kolegij, ravnateljstvo, Kolodvorska ulica 22 3281 Andrejčič Anton dr., advokat, Gledališka ulica 4	. . 3334
»Avala« d. d., časopisna agencija, ekspozitura Ljubljana, Kongresni trg 1 II.........................3110 in 3120
j Bajec Anton, vrtnar, stanovanje, Tržaška cesta 34 . . 3242 j Bajt Viktor, cvetličarna, Šelenburgova ulica 6 . . . . 3174 | Battelino Valentin, zidar, podjetje, Rožna dol., c. XV/8 3335 i Brunčič Iv. in Rebernik F., pleskarstvo, Kolodvorska 23 3476 Burroughs Aduing Machine Companv, Pražakova ul. 3 3347
I Čampa Joško, p. t. čin. 11/3 .......................... 3048
I Debelak Joža, inž., Kolodvorska ulica 31/1 ............ 2803
j Debelak Milutin inž., Kolodvorska ulica 34/1 .......... 3404
i Dereani Rado, borzni senzal, Kolodvorska ulica 34 . . 3459 i Dolinar Franc, parna pekarna, Poljanska cesta 19 . . 3056 ! Drobnič Ivan dr., zdravnik. Erjavčeva cesta .... 3164 Eifler Ferd., tekstilna tovarna za pliše, Dunajska c. 75 2715
Fiedler Emil inž., Tavčarjeva ulica 4 .................. 3463
»Figovec« gostilna, Dunajska cesta 13 .................. 3260
Fink Marija, dr., asistentka ženske bolnice............. 3008
Glaser Pav., rač. čin. oblastne p. t. uprave, Poljanska 15 3358 Glavnik Celestina, stanovanje, Cerkvena ulica 5 . . . 3175 Gruden Igo dr., advokat, Miklošičeva cesta 18	... 3323
Havliček Fran, konc. elektrot. podjetje, Sv. Petra c. 5	3421
Hidrotehnični odsek oblast, tehnič. uprave, Blehveisova 3155 Jelačin Ivan ml., preds. zbornice za TOl, Emonska 2'!	2-195
Jemec Edvard dr., zdravnik, Napoleonov trg I . . . 3494 Knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica 6 3397 Kopališče S. K. »Ilirija«, pred velesejmom, sezijska post. 3306 Kubelka Josip, linijski kapetan v p., Poljanska cesta 18 3409
Maurer L. & Co, d. z o. z., Bergmannovi elektr. zavodi,
Frančiškanska ulica 10..............................3106
Mesesnel Edvard, valjčni mlin, Vič	55..................3366
Mis Franta dr., zdravnik, Poljanska cesta 15 ... . 3284
Modic Ivan, advokat, Tavčarjeva ulica 5...............3318
Novak Janže dr., advokat, pisarna, Tavčarjeva ulica 3 3277
stanovanje, Linhartova ulica....................... 3346
Okrajna blagajna, Ljubljana - okolica, Lipičeva ulica . 2112
Planinšek Egon, velepražarna za kavo, Dunajska c. 20 3204 TNatner Josip, trgovska agentura. Šubičeva ulica 3 . . 3258 Podboršek Peter, veletrgovina z vinom, Celovška c. 34 3072
Podkrajšek Emil, Prule (nova vila)....................3015
Podobnik Vinko, trgovina s kurivom, Tržaška cesta 16 3313
Pošta Ljubljana 1, poste restante..................... 2772
Poštna brzoj, uprava, oblastna, rač. odsek, likvidatura 2896
Potočnik Franc, Slomškova ulica 17/1 ................. 3460
Prelog A., pisalni, račun., razmnož. stroji, Marijin trg 8 3456 Pumrner Gustav inž., stanovanje. Kralja Petra trg . . 3086 Puntar Josip dr., knjižničar, Pleteršnikova ulica . . . 3279 Rebernik Fr. in Brunčič Iv., pleskarstvo, Kolodvorska 23 3476 »Remington« - zastopstvo, Prelog A., Marijin trg 8 . . 3456 Rudarski	institut tehn. fakultete	univerze,	Aškerčeva	11	3364
Scagnetti	Fr., prevoz in trgov, s	kurivom.	Metelkova	19	3293
Sever Anton, prof., medaljer in kipar, Jelovškova ul. . 3090 Smerkolj	Leopold, zobni atelje,	Celovška	cesta 32/11	.	3448
Smerkolj	Albin, stanovanje, Mišičeva cesta 2 ...	.	3438
Steiner Leo. tesarstvo, Jeranova ulica^ 19 ........... 3255
Šimenc Ivan, vrtnarstvo, prodajalna, Šelenburgova ul. 1 3044 stanovanje, Lepi pot...............................3144
Tajništvo kmetske zveze, Dunajska cesta 29/11 . . . 3235 Teološka fakulteta univerze, Alojzijevišče, Poljanska 4 3374 TornagO Ivan inž., gradbeno podjetje. Poljanska c. 12 3387 Tornago Leo, advokat, Šelenburgova ulica 7/1 ... . 3415 Vok Ign., trgovec, stanovanje, Resljeva cesta 26 . . . 3483
VVeber Hani, Kralja Petra trg 8..........................3215
Žitnik Ludovik, mehan. delavnica pis. in rač. strojev.
Kolodvorska ulica 26 .............................. 3423
Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti, Knafljeva ulica 9, ima sedaj štev. 2481, 2482, 2483, 2484 in 2485.
Bivši telefoni: štev. 2420 »Kranjska liranilnica« je dobila novo štev. 2481; štev. 3433, računovodstvo, novo štev. 2482; štev. 2626, oblastni odbor, pa novo štev. 2483. Popolnoma novi postaji pa sta štev. 2484 in 2485.
Prihodnjič objavimo nove številke centrale Maribor.
Najugodnejši nakup:
Obleke za moške a Din 290, 380, 450 i. t. d. Obleke za fante a Din 90, 110, 130, 170 i. t. d. Zimskih sukenj z ovratnikom iz krzna a Din 450, 480, 570 i. t. d. Čevljev, perila, klobukov, čepic i. t. d.
Jakob Lah, Maribor
3-2	Glavni trg 2
V Mariboru
se kupuje manufakturno blago zelo ugodno pri tvrdki
Franjo Majer
na Glavnem trsu št. 9.
7—2
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12—7
TUJEC EVGEN
Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANTOXID“. 12-7
Rdaironckici se °b|ečete' ako ku
I vdJVGIlCJC pujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri
los. Q!up, Ljubljana, Stari trg Z,
ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino, čeških, angleških in domačih tvornic, nadalje klobuke, žemperje, perilo in kravate v največji izberi. Priporoča pa tudi znano gostilno ,,pod Skalco", kjer se točijo pristna in najboljša dolenjska in štajerska vina najceneje.________________ 4_2
THE REX Co.
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE 56.
Telefon 268interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-9 Pisalni stvojl na obroke.
Sedaj pred zimo je tisti čas, ko je treba, da Vaše šivalne stroje in gramofone očistite in popravite. Vse to Vam napravi najbolje mehanična delavnica :
J. Gustinčič v Mariboru
Tattcnbachova ul. 14.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. Kos, Ljubljana,
Mestni trg 25
nasproti magistrata
Šk 6.
»i
»POŠTAR«.
j____
Vaie potrebščine
za jesen in zimo v raznovrstnem manufakturnem blagu nabavite najbolje in po ceni le pri tvrdki
J. Preac
Maribor, Gl. trg 13
PoStni uslužbenci na obroke.
7-2
lože Mihelič in drug
Ljubljana
Dunajska cesta 41.
.o Telefon štev. 777.
i
vo
Blago za obleke, suknje, plašče vseh vrst v največji izberi in najceneje pri NOVAK-u Ljubljana Kongresni trg IS V1 Drž. nameščenci popust ali plačilne ugodnosti.	
	
K Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižih cenah se priporoča Franc Erjavec trgovina usnja ri, Ljubljana, Stari trs 11 a.	
	
Eksportna hiša Luna MARIBOR, Aleksandrova cesta 19. Lastni izdelek pletenin i. t. d. Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. — Poštni in sploh vsi državni nastavljene! 5% popusta. 24—2	
	
Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjevec L3UBL3ANA, Stritarjeva ulica 5. Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene smerne! Postrežba točna In solidna! 24—18	
SPECIJALNA
"DELAVNICA ZA LAKIRANJE'' ^ >N TAPECIRANJE AVTOMOBILOV
LEOPOLD ŠUŠTERŠIČ
Ljubljana
3-2
Ljubljana	Poljanska c. 60
H. Zupančič splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke. 24—3
/?.<££ SKflBERNE, LJUBLJRNft
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“
Kolesa iz. prvih tovarn, Durkopp, Styria, VVaffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke I Cenike franko in zastonj.
9-6
Dandanes zahteva življenje, da se ravnamo po modi!
Pred nakupom plašča pišite eno dopisnico veletrgovini
STE§*MECKI
nakar dobite takoj najnovejši ilustrovani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj. Tamkaj najdete .	razen mnogih drugih tudi sledeče plašče najmoder-
I nejšega kroja po zelo nizkih cenah: Melton Din 314, Saja 398, suknen j 495, kasha 485, velur 815, rips 1350, pliš 1300. Naročila čez Din 500-— poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
| Oeletrgovina in industrijo honfEhcije R. Stermecki, Celje, št. 96, Slov.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich V Ljubljani. — Rokopise je pošiljati aredništvu lista »Poštar' v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.