Stev. 46. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 14. novembra 1923. Lnfn VVVVI Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z meseirc prilogo ..Obilnska uprava". Lthal« Tiako «r«do ob 3. uri zjutraj. — Cena m« je 12 Din. za pot tata. Za Inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezna itevttke •• prodajajo po 1 Din, SpW te dopisi te poSiljajo: Uredništva .Dotnot|ubn", Ljub. liana, Kopitarjeva ulica - Naročnina, reklamacije ta Inserati pat Upravamvu .Dotnolluba", Ljubllana. Kopitarjeva ulica. Delo naših poslancev. Res pridno in požrtvovalno se trudijo naši poslanci v finartSaem odboru, kjer se sedaj prem leva proračun, da bi od centralističnih Srbov, katerim so nas izročili samostojneži in liberalci, čim več iztisnili, kar celo Slovenski Narod pohvalno omenja. Finančni odbor zboruje v treh odsekih. V prvem odseku je poslanec Puše-rrjak ostro grajal krivice, ki so so zgodilo nad slovenskimi in hrvatskimi oficirji. Grajal je razsipavanje dj&narja pri nabavi vojaških konj, ki jih je mnogo preveč. Ostro &raja grdo obnašanje polkovnika Tosida ob priliki zadnjih naborov v Sloveniji. Vojni minister je nate izjavil, da bo izdal v tem oziru ostre odredbe, da bodo taki nastopi nemogoči. Pri glasovanju pa zopet ni bilo Puc-Ijevih prijateljev zemljoradnikov, ki so se na samostojnem shodu ob Malem šmarnu tako širokoustili. Pri razpravi o proračunu prometnega ministrstva je zahteval posl. Puše-ujak, naj so požuri izvršitev železniško proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož ter se zavzel za zgradbo proge Rogatec—Krapina. Minister dr. Jankovic je obljubil poslančeve želje v največji meri upoštevati. Smrad št. 1. Smrdeč gnoj so našli, naši poslanci v ministrstvu za agrarno reformo. Cela množica srbskih uradnikov — a nad 60.000 nerešenih dopisov! Država je na Ovčjem polju sezidala za ondotno slovenske naseljence hiše, ki so se v treh mesecih začele podirati. To se pravi, da je neki podjetnik — seveda Srb — mastno zaslužil. Dalje je izkazano, da je dala država kot pomoč tem naseljencem 30 milijonov dinarjev, o katerih pa ni nikjer nobenih računov, kam je denar v resnici šel. Enako je z 20 milijoni dinarjev za agrarne zajednice. Gnoj, ki so ga odkrili naši poslanci v tem ministrstvu, .je tako zasmrdel, da je celo predsednik odseka, radikal Grgin zaklical: »Pravno stanje agrarno reforme je pod psom.« Smrad št 2. V drugem odseku je poslaneo Vcsc-njak razkrinkal škandalozno delovanje ministrstva za socialno politiko. V ministrstvu jo vse polno ^raznih nepotrebnih oddelkov a celo kopo srbskih takozvanih uradnikov, lei nimajo niti pojma o svojih nalogah in tudi nobenega dela ne vrše. Niti predstojniki posameznih oddelkov in razni nadzorniki ne vedo za delokrog svoje službe. V izseljeniškem oddelku je sedela cela armada brezposelnih srbskih radikalov, ki so vlekli mastno državno plačo, poleg tega pa izžeinali iz izseljencev po 2 do 10 tisoč dinarjev za svoje žepe. To je korupcija, ki smrdi do pekla. in žre naš denar, žre in žro. Z ozirom na to vnebovpijoee balkattsko-eentralistično razmere je odsek sklenil, da so cela kopa oddelkov popolnoma opusti in koruptni uradniki poženejo iz svojih brlogov, s čemer bo precej prihranjenega. Poslanec VesenjakJo daljo vprašal, koliko stane državo Etbin Kristan v Ameriki, kaj dela in kaj poroča. Ugotovilo se jo, da prejema 500 dolarjev mesečno, sicer pa vlada niti ne ve, kje je. Minister Peleš je odgovarjal, da je prevzel ministrstvo y. popolnem neredu in da tekom 6 mesecev ni mogel šo upo-staviti reda. Krivdo za to nosita prejšnja ministra dr. Žerjav in dr. Kukovec. V tretjem odseku je poslanec dr. Kuiovec ostro nastopil radi zanemarjanja naših cest. Mi plačujemo visoke davke, s katerimi se grade ceste v Srbiji, dočim našo ceste propadajo. Dr. Kulov-čev nastop je vendar toliko pomagal, da so se postavke za slovenske ceste zvišale za nekaj stotisoč dinarjev. Dalje se jo določil na zahtevo dr. Kulovca 1,100.000 dinarjev za zgradbo anatomienega inštituta v Ljubljani. Za obrtuo-nadaljeviilne šole v Sloveniji ni bilo v proračunu nobenega kredita. Naši vajenci, ki so svoj čas uživali dovolj strokovne izobrazbe v teh šolah, so pod Pucelj-Žerjavovim centralizmom ostali brez pouka, kar pomeni ogromno škodo za obrt. Dr. Kuiovec je najodločneje zahteval, da se upostavi v proračun za' to potrebni kredit. Večina ,ie nato odobrila 200.000 Din, Istotako je opozarjal dr. Kuiovec ministra za trgovino, naj si pri sklepanju trgovsko pogodbe z Avstrijo v prvi vrsti ozira na razmere v Sloveniji, ki! ima z Avstrijo največ stikov in je protestiral proti temu, da so zastopniki v delegaoiji, ki sklepa pogodbo, samo Srbi. Pri razpravi o proračunu ministrstva pošte in brzojava jc dr. Kuloveo ostro prijemal ministra, da še poštne znamke dajo tiskati v inozemstvu mnogo dražje namesto doma, kjer imamo dovolj prvovrstnih tiskarn. To se je zgodilo samo radi tega, ker pri inozemskih naročilih razni gospodje mnogo zaslužijo, četudi državo pri tem vrag jemlje. vW**>m dtp. KulOvoovih izvajanj je odsek sklenil, da se morajo vse znamke naročati doma. Silno ostro je nastopil dr. Kuloveo proti temu, da sc denar iz poštne hranilnico posoja samo bankam in trgovcem, ne pa tudi kmetskemu in delavskemu zadružništvu. Minister je izjavil, da je ta žolja upravičena in bo zato zahteval iz-premembo pravil poštne hranilnice. Dnlje jo zahteval dr, Kuiovec, da se zopet, ustanovi dopisni urad v Ljubljani, kar je bilo sprejeto. Pri proračunu ministrstva za gozde in rudnike jo zahteval dr. Kuiovec, da Pozor! Preselitev! Popolnoma rurno naletite sroj denar pri »Vzajemni posojilnici« r Ljubljani — r. s. i o. i. ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve r lastno noto palačo na MIKLOŠIČEVI cesti polef hotela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka, —' Vloge v tekočem računu se obrestuiejo po 5 l/. %, vez. tudi po 6 V2 VARNOST za hranilne vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, ve« mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu-in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, 5881 (c v ministrstvu osnuje oddelek za pogozdovanje Krasa. Ta predlog .je bil sprt ;et kakor tudi že več drugih Kulov-čevili predlogov. liud boj vodi poslanec dr. Kulovec pri proračunu kmetijskega ministra. Ko Je fe netijski minister ugotovil, da so 3e eiteki kmetje s pomočjo vojne odškodnine že zelo opomogli, sc je oglasil dr. Ku-lovc ki ie najodločnejše ugovarjal, da naj-- ina banka nima nobenega denarja za i inetsko in delavsko zadružništvo, temi, samo za banke in trgovce. Nato prei o na trgovsko pogodbo z Avstrijo, pri <• mer izraža bojazen, da sc bo izvoz vini; pravtako »zagotovil«, kot jo to svojtas storil minister Pucelj v zloglasni pc .'r0dbi e Češkoslovaško. Daljo izraža začudenje, kako more vlada za kmetijstvo, ki je največja panoga v naši državi, dovoliti samo 200 mil,ionov kredita, dočim in ijo druga manj potrebna ministrstva ni ogo večje postavke. Ze pod Pucljem sr je za kmetijstvo po mačehovsko skrbele, sedaj pa še vedno ni dosti boljše. — 0«'sek je sprejel dr. Kulovčeve predloge. Pri postavki za podporo živinoreje je zahteval dr. Kulovec znatno zvišanje ter protestiral, da se denar zlorablja v f.: lunkarske namene, kot delajo vsako loto slovenski samostojneži (Bled!). V proračunu se je vnesla nova po-- tavka pol milijona dinarjev za krnetij-' ko-nadaljevalne šole. Dr. Kulovec je zahteval, da gre del te svote tudi za Slovenijo, ne pa samo za Srbijo. Tstotako za tospodinjske šole. lz razprav finančnega odbora je jasno razvidno, kako se naši poslanci za ,.ive in mrtve trudijo, da rešijo iz žrela l'uce)j-2erjavovega centralizma vsaj ne-! a j iii se jim to tudi posreči — č c bo za ■ o glasovala tudi še narodna skupščina. Vsak boj v Belgradu pa nas zopet jd zepet opominja: Dajte nam avtonomijo, r/..i naš denar se debeli kopa propalih unduikov v belgrajekih ministrstvih, ale svote gredo za Srbijo, mi pa se m ramo boriti za vsako drobtinico. Boj za kmetske pravice. < Poročilo poslanca Brodarja na občnem zboru J. K. Z.). Gospodje zaupniki! Naša organizacija JI\ Z je še mlada. Obstoji šele od početka leta 1919. Ustanovila se je na zahtevo kmetov, da dobijo okrajne Kmetske zveze svojo oporo v centrali. Poprej so bile okrajne Kmetske zveze na deželi kakor veje brez debla. Kmetje so uvideli, da v centrali ni-mt.jo tiste moči, katera jim gre po moči njihove organizacije in po številu volilcev. Takratni predsednik dr. Korošec nam le kmetom na to našo zahtevo odgovoril: Vi veste, da je SLS vedno v največji meri upoštevala kmetski stan ln to tudi še danes. Ako sto uverjeni, da se vam je godila do sedaj kaka krivica, sem zadovoljen, da se stranka reorganizira, kakor želite. Na-čelstvo in vodstvo SLS je na to pristalo ln 21 s tem postavljena JKZ stanovska organizacija kmetov. Namen kmetske organizaeije. Glavni namen JKZ je, organizirati ln zbrati v svoje okrilje vse kmete, tako postaviti močno armado kmetov, da bi bilo preko njih iti nemogoče ter v državi vplivati na celo zakonodajstvo v smislu kmetskih interesov, tako na gospodarskem, verskem in kulturnem polju. Boj za kmetske pravic«. JKZ svoj namen po svojih poslancih tudi v polni meri izvršuje. Ze v boju za ustavo kot podlagi celi zakonodaji v državi, smo odločno nastopili proti predloženi ustavi, katera je bila centralistična, vzela vso moč ljudstvu iz rok in jo dala samo par gospodom v državi. Posebno še, ker je bila s to ustavo moč slovenskega naroda popolnoma pokopana, ter smo prišli v popolno odvisnost naših velesrbskih »bratov«, kateri pa imajo kaj malo bratskega smisla za nas. Istotako smo poslanci JKZ stali na braniku za pravice našega kmeta pri vseh drugih posameznih zakonih, koje nam je vlada predložila. Pri vojnem zakonu, pri pojve-(orjenju zemljiškega davka, pri kuluku, trošariuskem, taksnem in uradniškem zakonu. Seveda se pa ni dalo toliko doseči, kakor smo želeli in kakor bi bilo v interesu našega naroda. In ako hočem govoriti odkrito, moram tudi reči, da se dosti doseči tudi ne bo dalo, dokler bo obstajal cenlra-lizem in dokler ne dobimo avtonomije. Knluk pa se nam je za enkrat vendar posrečilo potlačiti, da se ne bo izvajal. J'roli previsoki carini. Gledali smo, da kmet lažje in bolie proda svoje pridelke in tako njegovo delo boljše plača. Zahtevali smo od ministra po-ljeprivrede, da zniža carino na krompir, fižol, konje, prašiče in goved. Na krompir je bilo izvozne carino 4 K na kg, to je toliko, kolikor je bil krompir vreden. Dosegli smo, da je sedaj krompir postal carine prost. Na fižol je bilo carine 8 K na kg. Dosegli smo, da se je znižala carina od 8 na 2 kroni, to je za 6 K pri kg. Tako smo pripomogli, da so kmetje dobili lop denar za fižol. Na interpelacijo (zahtevo) na ministra poljoprivrede radi znižanja carine na prašiče, konje in govedo pa še nismo dobili odgovora. Upam pa, da tudi ta korak ne bo brezuspešen. Dalje smo zahtevali in to posebno poslanci JKZ iz vinorodnih krajev Dolenjske in Štajerske, da se sklene pogodba med nami in Avstrijo, za prost izvoz vina in z znižanimi prevoznimi tarifi. Na vseh poljih kmetskega gospodarstva smo vedno gledali, da se kmetu olajša breme in pa da več dobi za svoje pridelke. To niso nikake fraze, ampak sem vam to dokazal z dejstvi našega dela v parlamentu. Seveda, ako bi pa mi imeli avtonomijo in imeli vso moč v svojih rokah, bi se dalo pač mnogo več doseči. To, kar danes moremo doseči, to so samo drobtinice. Zato naš boj proti centralistični ustavi ne sme prav nič ponehati, ampak se še pojaSati, da dobimo avtonomijo in da bomo tako postali svoji gospodarji na svoji zemlji. Dolžnost moja je tudi, da 8e obrnem nekoliko na druge stranke, posebno na stranke, katere se približujejo in govore kmetom, da so one prave zastopnice kmetov. Ena izmed teh strank je SKS, katera je pri zadnjih državnozborskili volitvah doživela velik poraz. In čudil bi sc bil le, in to zelo čudil, ako bi poraza ne bila doživela. SKS z liberalci vred je vso moč našega naroda pokopala in ga izdala v popolno od. visnost Srhov, kar se nad celim narodom sedaj kruto maščuje in Bog zna, koliko časa se bode še maščevalo. Vpili so v zbornici, ko smo se mi borili proti krivicam, ki so se godile našim fantom vojakom v južnih krajih, da je prav, če služijo v teh kra-jih, da se bolj spoznajo in pobratijo s Srbi. Pri ustavi so zastopali stališče, da se vse nižje ljudstvo in cclo cerkev bolj zasužnji in spravi v odvisnost. Samostojni proti kmetom. O delu SKS za kmeta pa lahko mirno rečem, da se proti interesom kmeta še ni nikdar tako vladalo kakor baš ob času ministra Puclja. To niso nikake besede ampak dejstva, ki glasno kriče in dovolj jasno označujejo delo samostojnih proti kmetom. Vse navedene visoke, pretirano visoko carine, na krompir, fižol, konje, goved, prašiče itd., kar znižuje njih ceno, so se upostavile ravno za časa Pucljevega ministrovanja. In uko mi pomislimo, da je bilo treba plačati od vsakega vagona krompirja carine 40.000 K, in od fižola 80.000 K, se to pravi, da je samo moj kranjski okraj plačal na carini za omenjene pridelke lansko leto nič manj kot 3 milijone kron. In vsi ti milijoni so bili potegnjeni iz žepa našega kmeta; in to po sokrivdi gospodov samostojnih kmetov, ki so pristali na tako visoko carino. Pri tem pa še ne računam 50 vagonov krompirja, ki je na pomlad propadel vsled nemogočega izvoza in visoke carine. Še hujše je bilo pri izvozu govedi, konj in prašičev. Vsled velike suše je bil kmet prisiljen prodati mnogo več živine, kakor po navadi. Človek bi mislil, da v tej že itak veliki nesreči za kmeta, da ga bodo ščitili vsaj ljudje, ki so ga dolžni ščititi, »o je minister poljoprivrede. Nastavila se je visoka carina, tako na govedo, konje in prašiče, vsled česar je izgubila naša živina vsako ceno. Tudi pri tem jc bil naš krnel oškodovan za več slo milijonov. V splošnem se lahko reče, da je bilo gospodarstvo samostojnih dveh lel v vladi, prava nesreča za našega kmeta. Pucelj ne glasuje za kmeta. Kar se pa tiče predbacivanja samostojnih, da smo mi krivi popetorjenja davkov bi kuluka itd., o tem niti ne govorim ne, ker so to laži, ki se z rokami primejo. Ravno samostojni imajo to nam najmanj pravice predbacivati, ker Puclja ni bilo nikdar zraven pri nobenem teh glasovanj, kjer smo mi do zadnjega moža se borili, govorih m tudi glasovali proti zakonom, ki so krivica za kmeta. Ni nam lahko popravljati grehe samostojnih (Puclja), ker smo v opoziciji. A nekaj vendar le dosežemo. Gospodje zaupniki, dolžnost nas vseh je, da delamo z vso silo med našim kmet-skim ljudstvom, da ostane zvesto JKZ in da ga nasprotnikom ne bo mogoče zapeljati, ako hočemo, da no doživimo novega vidov-danskega dne, ki je prinesel toliko nesreče na cel naš slovenski narod. Varnost vlog nad vse. Pravijo, da bi bilo človeku težko živeti, ako bi marsičesa v življenju ne pozabil. Na drugi strani je pa zopet gotovo, da nas doleti marsikatera škoda ali izguba, ker le preradi in prehitro pozabimo. Še osel ne gre dvakrat na led, temveč si dobro zapomni, kje se je prvič spodtaknil. Človek pa gre dvakrat, trikrat ali večkrat iz istega vzroka v škodo. To pa radi tega, ker se iz prvo škode ni dosti naučil, ker je prehitro pozabil. Dva bančna poloma. Pred vojno je pri nas prišla v polom vsled slabega gospodarstva Glavna posojilnica. Veliko vlagateljev je bih težko prizadetih in še zadnji čas., torej po desetletju, je bilo v listih čitati poročilo, da so vlagatelje odškodovali v teku časa z borimi 50%. Vlagali so pri njej, ker je obljubljala najvišjo obresti in veliko malih varčevalcev je bilo tepenih zato, ker so se polakomnili visokih obresti. Toda to jf> bil tedaj le osamljen slučaj. Sedaj pa listi poročajo kar o dveh ban Čnih polomih. Že zadnjič je Domoljub pisal, da je prišla v konkurz Balkanska banka, ki jo je vodil bivši finančni pomočnik Plavšič. Odbor upnikov je sedaj ugotovil, da je nepokritega primanjkljaja pri tej banki 56 milijonov 935 tisoč 940.75 Din. Isti odbor pa je ugotovil naravnost kaznivo dejstvo, da je bilo na delniško glavnico 18,750.000 Din dejansko vplačanih le 4,599.185 Din. Ako povemo po domače, je ta banka svoje vlagatelje kruto varala. Delniška glavnica, katera ima v prvi vrsti služiti kot kritje za morebitne izgube vlagateljev, je v treh četrtinah obstajala le na papirju. Tri četrtine delniške glavnice ni bilo vplačane. Tako so postopali v bivši Avstriji pred 50 leti, ko so za prevaro ustanavljali delniške družbe, pri katerih so ljudje zgubljali strašne svote. In ker so delniške družbe pod kontrolo vlade in je bilo kljub vladni kontroli mogoče tako gospodariti, da se delniška glavnica kljub jasnim predpisom zakona ni vplačala in je kljub vladni kontroli prišla Balkanska banka do blizu 57,000.000 Din zgube, je jasno, da država svojo kontrolo nad delniškimi družbami vrši zelo slabo. Gotovo pa država ne vrši te zakonite kontrole v zadostni meri, da fcl obvarovala škode vlagateljev. Češkoslovaška republika je za varstvo vlagateljev izdala poseben zakon, ki omejuje banke. Pri nas pa vlada uiti z zakonom ji naložene kontrole ne vrši. Drugi bančni polom, ki st<-!i v ospredju zanimanja v Belgradu, pa je polom Uje-dinjene banke. Pri tej so prizadete tri druge banke in sicer ena belgrajska, ena zagrebška (Trgovinska banka) in Ljubljanska kreditna banka. Ujedinjena banka je imela koncem 1.1923. 97,000.000 Din tujega denarja. Banka je predlagala sodižču pri- silno poravnavo, to se pravi, da bi se upniki, to so vlagatelji, z njo pogodili in odstopili gotov odstotek svojih vlog. Koliko znaša izguba pri tej banki, še ni znano. Odbor upnikov bo to šele ugotovil. Zato se nam zdi, da je Domoljub v zadnji številki zelo opravičeno pisal, kako si velika podjetja, med njimi zlasti banke le še umetno, le za največje obresti podaljšujejo življenje. >In če bi imeli vpogled v stanje bank, če bi imeli vpogled v njihove knjige, bi našli, da je v takem obupnem položaju danes mnogo bank ter z bankami zvezanih fabrik in trgovin. Voda jim teče v grlo, vendar se še nočejo podati. Hočejo si podaljšati življenje, za kar potrebujejo tujega kapitala, za kar lovijo kmetski denar.< Ali se bomo naučili? Kakor moramo pomilovati one, ki pri takih polomih izgubijo svoj težko prislu-ženl denar, tako moramo zopet z druge strani priznati, da je to opravičena kazen. Taki vlagatelji so kaznovani radi tega, ker so gledali preveč na visoke obresti, premalo pa na varnost. Taki vlagatelji so po pravici kaznovani radi tega, ker izročajo kmetski denar špekulantom, nezanesljivim ljudem, mnogokrat Židom, ne zaupaja pa domačim hranilnicam in posojilnicam, pri katerih neomejeno s celim svojim premoženjem jamčijo za vloge vsi, ki dobijo od hranilnice in posojilnice posojilo. Dejstvo je, da taka hranilnica in posojilnica, ki ima približno sto kmetskih posestnikov za člane, predstavlja danes veliko večje jamstvo nego banke z milijonskimi osnovnimi kapitali. To tembolj, ker nain slučaji, kakor je bil pri Balkanski banki, dokazujejo, da so mnogokrat ti milijoni delniške glavnice le na papirju, v gotovini vplačanih pa je le majhen del. In povrh tega dovoljujejo naše hranilnice in posojilnice le manjša posojila, le proti vknjižbi na posestvo aH proti poroštvu dobrih posestnikov iu ie takim posestnikom, o katerih poštenosti in gospodarski sposobnosti je odbor posojilnice prepričan. Iz teh bančnih polomov pa se moremo naučiti enega, da je varnost vloge prva zahteva, od katere ne smemo odstopiti tudi, ako nam ponujajo še višje obresti. Varno pa je naložen denar tam, kjer gospodarijo pošteni in previdni možje. Tako gospodarstvo pa je pri kmetskih hranilnicah in posojilnicah, kjer gospodarji, ki jamčijo tudi sami s celim svojim premoženjem, dobro pretehtajo, komu do\ ;lijo posojilo ln na kako jamstvo. Ne moremo pa reči kaj takega o gospodarstvu bank, kjer cvete špekulacija, kjer se hočejo posamezniki okoristiti na račun vlagateljev ln ne vprašajo, ali je to pošteno ali ne. Za to smo navedli dokaze zgoraj, navesti pa jih bomo mogli najbrže kmalu še več. ooooggcgooouoc Gospodarski obzornik Uspehi nakupovanja plemenskih bikov v Sloveniji. I Koncem oktobra t. 1. je nakupovala I državna komisija plemenske bike sive pas- , me za potrebe Južne Srbije. j Nameravalo se je nakupovati v prvi i vrsti od dolenjskih živinorejskih zadrug; ker zadruge niso zmogle zadostnega števila, se je nakupovalo tudi od neorganiziranih živinorejcev v okolici Stične in Radohove vasi na Dolenjskem. Komisija je kupila 20 bikov sive pasme v starosti od 1 do 2 let. Polovico živali je bilo dobrih do prav dobrih, le nekaj je bilo še nezenačenih, neharmoničnih, sedlastih in v rasti zaostalih. Razume se, da je komisija plačevala lepo blago razmeroma veliko višje kakor slabo. Gledalo se je na to, da 06tane povsod za domače potrebe zadostno število bikov. Komisija je bila z nakupom še precej zadovoljna. Če bodo čudi živinorejci v Južni Srbiji tako, mogle bi postati dolenjske ži-vinoreisire zadruge stalno odgojevališče plemenskih bikov za Južno Srbijo. Kajti uvažanje iz tujine je danes predrago. S tem bi bil položen temeljni kamen za napredek živinoreje na Dolenjskem, ker se bodo zadruge, če so pametne, pač z vsemi močmi pobrigale, da vzgoje prvovrstne plemenske živali, če ae jim te dobro plačajo. Zadruge naj se zavedajo, da je sedaj pravi Čas za njihovo lastno poglobljenje in izpopolnjevanje. Zaraditega naj ne štedijo krajcarjev in za osveženje krvi nakupijo najboljših bičkov od najboljših odgojivačev v deželi. Prvo pravilo naj bo: zadruga mora imeti najlepšega in najboljšega bika I Drugo pravilo naj bo: ne prodaj dobre krave, osobito one, ki je vpisana v matično knjigo, za nobeden denar, dokler je primerna za pleme. Ne pusti se preslepiti po italijanskih lirahl Tretje pravilo: Junčka od dobre in lepe krave ne skopi, ampak ga vzgajaj za bika, ki naj postane enkrat tvoj ponos. Zadrugarji, zavedajmo se resnosti trenutka, delajmo za lepšo prihodnjost in spodbujajmo se medsebojno za napredno živinorejo. Na tem polju rodi uspeh le složno in organizirano ter dosledno delol Z. Živinoreja. Podpisani sem predsednik Živinorejske zveze za politični kamniški okraj le še na papirju. To pa le radi tega, ker tisti, ki so me predsednikom izvolili, nimajo dovolj močne volje, da bi mogel sploh priti do izvrševanja poverjene mi naloge. Vsled tega v stanovskem listu In na tem mestu zopet in zadnjikrat apeliram na naše živinorejce, da vendar spregledajo, koliko škodo delajo samim sebi in svojemu stanu s tem, da zanemarjajo vso nauke, navodila in podana sredstva v svrho pospeševanja umne živinoreje, katere so prejeli pred vojno in med vojno baš od Živinorejske zvesejoodelovanjem bivšega dežel* neg,; odbora, ?Zadružne zveze« fn »Kmetijsko družbe«. Koliko predavanj in praktičnih tečajev se je priredilo, koliko hlevov, svinjakov in gnojišč se je s podporami uredilo, koliko bikov, merjascev, plemenskih krav, telic in svinj ic 8e je nabavilo. Mlekarstvo je bilo v najlepšem raz\ oju, ki je prinašalo lepe tisoči)ke. Z raznimi poizkušnjami se je pred oči postavil velik vpliv gnojnice, hlevskega gnoja (pravilno negovanega), komposta in umetnih gnojil. Jasno se je prepričevalo z poskušnimi molžami, katera krava je kvar v hlevu in katera plača delo in krmo. Na podlagi rodovnikov se je dokazovalo, katere dobre lastnosti se podedujejo in katere privzgojijo. Na podlagi knjige »Mlade živine« smo navajali k izmenjavi telet, da se je res redilo najboljše in tudi najlepše in le najslabše dajalo mesarju. Upali smo, da so naši živinorejci že tako prepričani, da jih nihče več ne bo od pravilne umne živinoreje odvrnil. Toda varali 6mo sel Vsi napori in vse žrtve so bile zaman. Kmet bl vendar moral spregledati, da je v gospodarskem oziru na robu propada. Davki, ki ga zadevajo, so dan za dnevom težji. Smreke, kateri jih sploh še kaj imajo, bodo kmalu vse romale na Laško, in se te prodajajo brez nujne gospodarske potrebe in slepo tjavendan. Za dohodke, pri katerih bi morali sami sodelovati z umom in žepom, se pa prav nič ne brigamo, nasprotno pa mnogi zapravljajo nepremišljeno denar po številnih gostilnah, ter tam zabavljajo čez slabe čase, lastnih težkih osebnih in gospodarskih napak pa prav nič ne vidijo, Opozorim pred vsem na sledeče na pake: Živinoreja je pri nas tako nazadnjaška, da pred 60 leti ni mogla biti slabša. Cel politični okraj nima 10 lepih plemenskih bikov, vse druge je zanikarna rasa, križana v najožjem sorodstvu, ki oči-vidno vpliva na propadanje naše živine, vsled česar ni mleka, ni telet, seveda tudi ne denarja. Ako pa vprašam bikorejca, če bi bil pri volji prevzeti lepega izven sorodstva vzgojenega plemenskega bika za njegov okoliš, me najprej vpraša »Koliko bodo pa dali k nakupu?« Ako vprašam živinorejca »li moreš trpeti, da imate pravcatega psa za plemenskega bika?« mi pravi, jpa le poceni spušča, da je le krava breja.« Ako vprašam župana, ali bi se ne dal za Vašo občino oskrbeti lep plemenski bik« je odgovor: »Potem nam bo pa podražil skočnino.« So slučaji, ko smo končno le dobili bikorejca, ki je bil pri volji prevzeti bika s podporo, pa živinorejci so ga prezirali in gonili svojo kravo k ničvrednim zakotnim bikom, ker se je par kronic manj plačalo. Župani in občinski odborniki! Prosim Vas torej, vBaj Vi spreglejte to zlo in te napake ter dajte pri letošnjem sestavljanju proračunov ustaviti večje zneske za nabavo lepih, čistokrvnih plemenjakov za Bvoje občine, Bodite prepričani, da se Va-ihn občanom živinorejcem gotovo ta izdatek tisočero obrestuje. Obdavčite nesrečni Jn zlodejnj alkohol in dajte ta denar za V gospodarsko povzdigo v svoji občini. Jalovost krav je sedaj občutna, a tekom treh let bo splošna, če vas ta zadnji opomin ne zgane, kar bo le v Vašo gospodarsko pogubo. Mlekarstvo pri nas je v zastoju, in to bo z vsakim dnem težavnejše, Upanja ni, da bi mi dobili trg za mleko, smetano in surovo maslo, ne v obmorske krajo, ne v Avstrijo, kamor smo izvažali pred vojno. Vsled tega moramo misliti na ustanovitev velike okrajne sirarne, v kateri se bo preostalo neuporabljeno, sveže nileko predelovalo v prvovrstni sir. Taka sirarna združena z maslarno bo nekakšen okrajni regulator mlečne trgovine. Kmetovalec, živinorejec, pomagaj si stanovsko združen sam in Bog ti bo pomagal. Frant Bore, Kamnik. Gospodarska obvestSSa. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar 5. nov. K v 9.nov. 12. nov. K v It v ameriški dolarji (eden) 340 — 338 — 342 - avstrijske krone (sto) — 49 — 48 — 48 češkoslov. krone (ena) 13 92 — —-- angleški funti (eden) — — — — 1512 — Iruncoski franki (edcu) — — 19 36 -- italijanske lire (ena) 15 40 15 08 14 04 bolgarski levi (eden) — — — — 2 44 uem^ko marko (sto)--— — — — rumunski leji (eden) 1 64 1 6-1 1 62 švicarski franki (eden) 61 52 61 10 -- poljsko marke (sto) — — — — --- mažan-ke krone (sto) — — — — 1 40 g Kontrola denarnih zavodov. Iz Bel-grada poročajo, da so v ministrstvu za trgovino končane priprave za osnovanje nadzorstvenih komisij, ki bodo nadzorovale denarne zavode. Najprej se bodo nadzorovali denarni zavodi v Belgradu. g Proti pomnožitvi bankovcev. Pri Narodni banki se je vršila seja, če bi ne kazalo radi poman jkanja bankovcev množino istih povečati. Upravni svet pa je prišel do zaključka, da to nikakor ne kaže. CENE. g Z naših trgov. Trgovina s pšenico je v pretečenem tednu skoro zastala, ker so vsi mlini obrat omejili. V Avstrijo se je pač izvozilo nekaj vagonov, vendar tudi ta-mošnji mlini ne kupujejo preveč. Producen-tom pa se tudi s prodajo no mudi, ker so dobro podkovani ter rajo čakajo na porast cen, katere pričakujejo, ker računajo s padcem dinarja. — Trgovina z moko je isto-tako oslabela, vendar se že kaže pojačenie iste, ker so se konzumenti prepričali, da cene ne bodo nadalje padale. Cene moki so že itak skrajno nizke ter je na kako nadaljno znižanje komaj upati. Nasprotno bodo cene takoj poskočile, čim bo trgovina živahnejša ter povpraševanje po blagu močnejše. Trgovina s tekstilnim blagom je bila zadovoljiva. Vsled porasta dinarja so cene nekoliko nazadovale. Vsled nastalega hladnega vremena se pričakuje, da se bo promet v tekstiliji v kratkem povečal. — Z ozirom na sedanji težki položaj naše mlinske industrije namerava trgovsko ministrstvo na Inozemske mlinske izdelke uvesti sopet uvozno carino. Tudi na uvoz inozemske masti bo uvedena carina g Tržišče Jajc. Kupne cene za jajca »0 bile v naši državi v pretečenem tednu: šla-jersko blago 1.80 Din za komad; v Vojvodini 1.70 Din, v Srbiji 1.60 Din za komad, V posameznih mestih so bile sledeče cene-Zagreb 2 do 2.50 Din, Belgrad 1.50 do 2.20 Ljubljana 2, Novi Sad 2, Celje 2 do 2.25' Maribor 2.25, Sarajevo 1.75, Subotica 1 75' Osijek 1.75 do 2. ' ' d Cene na žitnem trgu. Pšenica 16 K, koruza 13 K. oves 11.60 K. moka št (i 24.50 K, otrobi 7 K. g Gospodarska zveza notlra sledci« cenej Semena: Domača detelja črna. plombirana, garantirana čista brez pre-denice po 45 l)in; lucerna ali nemška detelj a po 40 Din; inkarnatka (rdeča detelja) po 25 Din; semenska pesa »Maimith« in »Eckendorfer« po 18 Din. — G noji-1 a : Kalijeva sol 42 % po 150 Din za 100 kilogramov, kostni superfosfat z 18 % v vodi raztopile fosforovc kisline po 260 dinarjev za 100 kg, rudninski superfosfat e ca 16 % v vodi raztopne fosforove kisline po 175 Din za 100 kg, bela razkle-jena kostna moka po 250 Din za 100 kg. Ceno veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vngonskih pošiljatvah m? iste znižajo. — Krmila: Lanene tropine po 4.50 dinarjev za kilogram, orehove tropine po 3.50 Din za 1 kg, vsebujoče 42% beljakovin in mašfob«. Klajno apno po 4 Din, — Vinogradniške 1 n kmetijsko potrebščine: Drevesne škropilnice bakreno po 400 Din; modra gali-ca po 11 Din za 1 kg; žveplo, dvojno ra-finirnno po 4 Din; trier.ji (čistilniki) tt. Heid po 2.900 Din znamke IA; trierji (čistilniki) tt. Heid po 2.800 Din znamke ID; mlatilnice na gepeljni po^on s fiiti in tresali po 6.500 Din; gepo.l.pii na 36 obratov po 4.500 Din; gepeljni na 24 obratov po 4.000 Din. Poleg toga so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki, (pajtclni), plugi, poljedelce k in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnično sesalke. covi, tehtniec itd. ŽIVINA. g Naša živina na dunajskem trgu. Na duna jski trg prihaja že dalie časa zelo mnogo naše živine, zlasti svinj. Na zadnjem svinjskem sejmu na Dunaju je bilo okrog 61 odstotkov vseh prignanih svinj iz Jugoslavije, večinoma iz Vojvodine in Srbije. Tudi število goved je na dunajskih sejmih z govejo živino vedno veliko. ZADRUŽNIŠTVO. d Slaba skrb drŽave »a naše sadruini-štvo. Proračun nam jasno priča, da se P" nas premalo uvažuje zadružništvo, da R® istemu ne nudi pomoč v taki meri, da m moglo napredovati, osobito, da bi se mogie vršiti redne revizije in zadružna pr°Pa" ganda ter pouk v zadružništvu. Za ustanovitev in podporo raznih produktivnih zadrug (mlekarskih, vinarskin, živinorejskih, oljarsjrih, čebelarskih, ribar-skih. sadjarskih itd.) v celi kraljevim je določenih 1,300.000 Din, ,. za ustanovitev zemljoradniških kred«-nlh zadrug v južni Srbiji in Črni aon tisoč Din, ------------- podpora Savezu erpsklh zemljoradn. jadrug u Beogradu 50.000 Din, podpora Zadružnim Zvezam v celi kraljevini 600.000 Din, podpora vinarskim zadrugam v Dalmaciji 12.000 Din, podpora čebelarskim zadrugam v Dalmaciji 2000 Din, podpora živinorejskim zadrugam na Hrvaškem 160.000 Din, podpora mlekarnam v Sloveniji 10.000 dinarjev. Vcelem je določeno za podpore za zadruge 2,284.000 Din, kar je mnogo premalo z ozirom na proračun^ ki znaša nad 10 milijard dinarjev. Pribiti treba, da so se črtale razne postavke v posameznih pokrajinah, ki so vsebovale podpore za razne zadruge, pribiti pa treba tudi, da se ministrstvo ni prav nič oziralo na razne zahteve Glavnega Zadružnega Saveza v Belgradu, kateri je med drugim zahteval kredit za revizijo veresijskih zadrug v Vojvodini; Prekmurju in Medžimurju, katerih centrala je v Budimpešti in ne deluje ,ker nimajo nobenih stikov s centralo, pri kateri imajo naložen denar, ozir. dolgujejo podeljene kredite. DAVKI. d Davki v proračunu. Neposredni davki v Srbiji so bili leta 1922-23 proračunani e 158 milj. Din, vplačalo se je v 11 mesecih 138 milj. Din. V Črni gori z 8.5 milj. Din, vplačalo v 11 mesecih 4.8 milj. Din, malo več kot polovica proračunane vsote. V Bosni z 59.4 milj. Din, vplačalo pa v 11 mesecih 62.2 milj. Din. V Dalmaciji s 144 milj. Din, vplačalo pa v 11 mesecih 14.5 milj. Din. V Hrvatski a 126 milijoni Din, vplačalo pa v 11 mesecih 111.4 milj. Din, v celem letu doseglo proračunano vsota V Sloveniji s 44.4 milj. Din, plačalo skoraj dvakrat toliko kot proračunano. V Vojvodini z 210.6 milj. Din, plačalo v 11 mesecih pa le 122.3 milj. Din. Velika razlika glede plačila davkov v Vojvodini je posledica dejstva, da se v Vojvodini redno davek že več let ne predpisuje in plačuje, temveč vrše le plačila na račun. Ker je Slovenija skoraj dvakrat toliko neposrednih davkov plačala, kot je bilo proračunano, so se isti za leto 1923-24 zvišali za 7.2 milijona Din. Povišali so se: hišnonajemninski davek na 1.2 milj. Din (povišek 465.000 Din), splošna pridobnina na 1.65 milj. Din (povišek 300 tisoč Din). Pridobnina od podjetij, ki so zavezana polagati račune na 1.8 milj. Din (povišek 950.000 Din). Do-hodnian na 13.5 milj. Din (povišek 6 milj. Din). Davek .na tantijeme na 225.000 Din (povišek 97.500 Din). Doklade na splošno pridobnino na 2.475 milj. Din (povišek 450.000 Din (povišek 275.000 Din), doklade na pridobnino od podjetij, ki so zavezana polagati račune 1.620 milj. Din (povišek 855.000 Din), doklade na rentabilitetnl prinos 1.060 milj. Din (povišek 525.000 Din), doklade na dohodnino na 10.050 milj. Din (povišek 4050 milL Din), doklade na tantijeme na 225.000 Din (povišek 197.500 Din). Zemljiški davek in doklade k zemljiškemu davku niso zvišane. Ker Je čisto sigurno, da se jg) eksistenčni minimuflUžlgi. de dohodnine zvišal, ni pričakovati znatnega povišanja dohodnine in doklad k dohodnini. Znižali sta se dve vrsti davka In sicer dolžni davek na vojne dobičke za 6.5 milj. Din in dolgovi na davkih za 750.000 Din, ker so ti dolžni davki bili že v 1922-23 plačani. RAZNO. g Vinski kupci pozorl Med najboljša spodnještajerska vina spadajo tudi Veliko-nedeljska v Ormoškem okraju. Tukajšnji posestniki imajo krasne vinograde ne-le doma n. pr. v Runču, Stanovščaku, Stmrcu, v ViČanskem vrhu itd., ampak tudi v Ljutomerskem okraju, v Jeruzalemu iu v Vinskem vrhu. Tukaj se dobi še letnik 1921 in 1922. Letošnjega — 1923 — je zrastlo sicer malo, a je izboren, tehtal je od 17 do 21 stopinj. Ker so nekateri najnovejši vinogradi pomešani a šmarnico, je treba strogo ločevati in paziti; sicer se tak pridelek skoraj izključno porabi za domače potrebe. Morebitni interesenti naj se blagovolijo obrniti oziroma zglasiti pri g. Frideriku Horvat, župniku v Veliki Nedelji, 8 minut od železn. postaje in pošte: Velika Nedelja. g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca novembra sledeča predavanja: V nedeljo, dne 18. novembra: 1. Krka, o živiuoreji, Gregorc. 2. Dolenjo Brezovo, o gnojenju, Jereb. 3. Toplice, o sadjarstvu in travništvu, Kafol. 4. Raka, o sadjarstvu, Ambrož. 5. Li-vold, o gnojenju z umetnimi gnojili, Gol-majer. 6. Rovte, o živinoreji, Zdolšek. 7. Podzemelj, o gnojenju, Konda, 8. Nasoviče, o gnojenju, Marinček. 9. Sv. Jakob ob Savi, o kmetijstvu, Jamnik. 10. Cirkovce, okraJ Ptuj, o bolezni rastlin, Zupane J. 11. Oplot-nica, o kletarstvu, štamberger. 12. Križevci Prekmurje, o poljedelstvu, Pavlica. — V nedeljo, dne 25. novembra: 1. Stehanja vas, o poljedelstvu, Jereb. 2. Čatež, o kletarstvu, Ambrož. 3. Hrastje, o gnojenju, Hladnik. 4 Rakek, o sadjarstvu, Zdolšek. 5. Nova vas pri Lescah, o kmetijstvu, Suštič. 6. Brezovica, o kmetijstvu, Jamnik. 7. Iiajdina, o boleznih rastlin, Zupane J. 8. Hotiže, Prekmurje, o kmetijstvu, Vojsk. 9. Gradišče, Prekmurje, o živinoreji, Pavlica. Dobre jedi se vsak veseli. Zato kupujte »Pokatete«. So najcenejše, ker se zelo na- ^^Žahtevajte povsod našo domažo Kolina ko c 1 ko r i jo, izvrsten pridatek za kavo. Cevije kupujte samo * znamko »PEKO«, ker so ti priznano najboljSi in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, nadrobno tudi Aleksandrova cesta. * Na Bavarskem so poskusili fašisti, ki bi radi upostavili kraljestvo in uvedli skrajni militarizem, z revolucijo. Ko je državni komisar von Kahr v zbornici prečita! oklic na bavarski narod, ao udrli fašisti s 600 možmi pod vodstvom nekega Hitlerja v dvorano, odstavili vlado ter imenovali novo, generala Luddendorfa pa za vrhovnega poveljnika. Toda bavarsko ljudstvo se za revolucijo ni nič zmenilo, zahteva revizijo ustava ln veliko avtonomijo Bavarske toda v okviru državo. Prav tako sta se postavila proti fašistom kardinal Faulhaber in bivši prestolonaslednik Ruprecht. Državna '>ram-ba je ostala zvesta stari vladi, ki je i,-oglasila vse sklepe nove vlado za nevel .ivne. Vial se je boj med fašisti in di ivno brambo, fašisti so bili popolnoma premagani, 12 oseb je padlo, Hitlerje bil nujen na roki ter pobegnil, Luddendorfa pa so zaprli. Po častni besedi, da se ne bo več vmešaval v politiko, ao ga izpustili. Tedenske novice. d Vse zavedne kmete opozais jamo znova na koledar Jugoslovan, kn t iske zveze. Te dni smo ga razposlali sainiS« ljenikom v skupnih zavojih. Povpr« jte najprej pri krajevnih voditeljih po k hv darčku. Kdor ga želi naravnost naročiti, aaj piše dopisnico na »Tajništvo Jug. knic^ke zveze, Jugoslovanska tiskarna, Kopiti; i jeva ulica, Ljubljana«. Plačate po položni i, ki so vam priloži. Cena 10 Din. Če bi ga . kakem kraju ne dobili t skupnem zavoju, ti-koj pišite, na koga in koliko izvodov se n; j pošlje. Stanovska zavest zahteva, da inu vsakdo ta kolcdarčekl — Kar ga kdo c« more razprodati, aaj ga čimprej vrne, tla postrežemo drugim. d Okrajna kmetska zveza v Novem mesta vabi odbornike iu načelnike krajevni a Kmetskih zvez k važni seji, ki bo v poni' j» ljek, dne 19. t. m. točno ob 10. dopoldne r tajništvu SLS v Novem mestu (tiska . ia Krajec). d Vse župane ia odbornike opozarji-mo na sklep občnega zbora Županske zv > ze, da začne izhajati »Občinska Uprava« kot samostojen, strokoven list. Te dni dobe vso občine o tem obvestilo. Prosimo, da takoj sklenete, kar je tam priporočeno. Nobena občina, še tako majhna, naj v svojem 1 listnem interesu ne zaostane I d Iz novomeškega tajništva Slov. I j ud. stranke. Letošnji občni zbori Kmetijski !i zvez se bodo vršili po sledečem redu: Dno 18. novembra vBrusaicah;25. novembra v S t o p i č a h; 2. decembra v Prečni^. decembra v Š m a r j e t i; 16. decembra v Š t. P e t r u ; 23. decembr i v Toplicah in 6. januarja 1924 v M i i u I peči. — Tajništvo je razporedilo p-sa-mezne KZ tako, da bo moglo pošiljali na vsak občni zbor govornike. Občni zbori bodo vedno po prvem sv. opravilu in s v jih naj udeležjo nele člani Kmetskih zve/, temveč vsi naši pristaši. — Zaenkrat razglašamo občne zbore samo za novomeški t dni okraj; drugi sodni okraji kakor: Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika pridejo na vrsto takoj za novomeškim. — Odbore KZ prosimo, da poskrbijo za obilno udeležbo, kakor tudi, da bodo val člani do občnih zbo- Dobra gospodinja M\, da ima njena M8a pri najmanj Sib izdatkih vseeno sneftnobelo perilo. Zato vporablja ona l« •J rov plačali letno članarino po 1 Din. — Okrožnico glede teh občnih zborov prejmejo gori navedene Kmetske zveze prihodnje dni. d Podružnica županske eveze v Črnomlja vabi svoje člane in odbornike k občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 25. novembra 1.1. ob 8. uri dopoldne pri g. M. Skubic v Črnomlju. Prosi se gotove in točne ude- d Za kamniški okraj. V nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 10. v dvorani kamniškega doma priredi Županska zveza za kamniški politični okraj zborovanje županov in občinskih odbornikov. Ker je velike važnosti za vse občinske iunkcionarje, kako postopati napram oblastim, Vas ponovno opo-. zarjanio, da se zbarovanja polnoštevilno udeležite. Takoj po zborovanju se vrši občni zbor Županske zveze za kamniški politični okraj v Kamniku, na istem prostoru. Vsi župani in člani se opozarjajo, da se ga udeležijo polnoštevilno. — Odbor. d Zborovanje Županske zveze za kamniški okraj. V nedeljo dne 18. t. m. se vrši v kamniškem domu v Kamniku ob 11. po zborovanju Županske zveze občni zbor okr. kmetske zveze v Kamniku. Ker je to nekaka glavna skupščina naše organizacije, kjer ima vsakdo pravico do besede, poživljamo vse krajevne organizacije kmetskih »vez, da gotovo pošiljejo svoje zastopnike. Na Rakeku jc bil v nedeljo shod SLS, na katerem je govoril g. Alojzij V r t o v c c iz Ljubljane. Isti je popoldne poročal na shodu zaupnikov v Cerknici. l\n obeh shodih je bila sprejela zaupnica Jugoslovanskemu klubu. V Podzemlju je poročal svojim voliJeem isti dan poslanec N e in a n i <• in razkrinkal 6ainostojne laži. Posl. B r o <1 a r je govoril ta _20 dolarjev. Pretep teh prevzvifcemh gospodov je bilo tako odlično, za vso našit javnost občepomembno in sokolsko-vzgoj' no dejanje, da je Orjuna takoj po pretepu izšla v posebni izdaji, da je do zadnje po' drobnosti poročala o junaški borbi. — Ubogi narod, ki si izbira take voditelje in vzgojiteljel d V Dolenjem Logatcu so liberalci pri volitvah pogoreli s svojo gospodarsko-de-lavsko stranko. SLS je dobila 13 odbornikov, jgospodarski delavci« pa 4. Vsaka hi-navščina je laž in laž ima kratke noge. d Boga je klical za pričo. Pred par dnevi se je v Feldkirchenu pri Gradcu do; godil tale zanimiv, a strašen slučaj. Neki mož je bil obsojen, da je zastrupil svoj«/ ženo. Svoj samozagovor je končal: Vse-gamogočni Bog naj me takoj 6 smrtjo kaznuje, če sem kriv.< Komaj je to izgovoril, se je zgrudil mrtev na tla. Poklicani zdravnik je konštatirai samo — smrt. d Sv. Pavel na Vrhniki. V nedeljo ®e 4. t m. se je vršila v župni cerkvi sv. Ia na Vrhniki izredna pobožnost: posveu tev župnije presv. Srcu Jezusovem P»» novo podobo presv. Srca Jezusovega, ki j je mojstrsko izdelal za veliki oltar naš a«* demični slikar Simon Ogrin. Podoba do okras cerkvi postavljena na veliki «» vsako prvo nedeljo v mesecu in cel m junij ter bo pričala župljanom o enem mi slavnejših dni v naši župniji presv. Srcu; bo pa tudi v čast mojstru, , je s to sliko povečal število svojih ume« žikih del. Stev.T& UUMUUUti 1920. d Barabstvo Pucljevili »lemetijacev«. Poroča se: V pondeljek zvečer sem se vo-Kil s shoda zaupnikov SLS po dolenjski železnici domov. Ker v kupeju ni bilo prostora, sem se stisnil na stolček v kotu hodnika in premišljeval o svoji in svojega naroda bridki usodi. Na državnem kolodvoru je prilomastilo kakih pet pijanih surove-žev, ki so, opazivši v kupeju nekaj mirnih gg. duhovnikov, začeli takoj proizvajati svoj divjaški koncert. Kakor gadje so si-kali v kupe, govorili bogokletno, sramotili duhovnike, češ da so zatajili Kristusa in prodali narod ter jih prav po mesarsko zmerjali s svinjami, peli nečuvene kvante in klicali: Živijo Pucelj. Sram me je začelo postajali med to druhaljo, da me je rodila slovenska mati. Nisem se mogel nič več premagovati v svojem skritem kotičku, glasno sem protestiral proti takemu početju. V tem se odpro vrata kupeja in kakor kovaške klešče močne se prikažejo roke ter stisnejo kolovodjo za vrat in še nekam, da je junaku kar sapa zastala in mu stopil mrzel pot na čelo. Tudi njegovi backi so utihnili. Kolovodjo je postavil sprevodnik na prihodnji postaji na hladno. d Nov ice iz Amerike. V Lorainu je umrl v starosti 64 let Alojz Virant, doma iz Vrščajeve hiše na Igu pri Ljubljani. — Smrtno ponesrečil se je v Jolietu 37 lotni Martin Pezdirc, rojen v vasi Kučeca pri Podzemlju na Belokranjskem. — V Ely Minn. se je po nesreči ustrelil v roko Al. Bukovic. Roko so mu morali odrezati. — Slovenska naselbina v Chicagi dobi lepo slovensko knjižnico, ki bo del čikaške 2>Pu-blic Libraryc V knjižnici bodo vse slovenske krijige, kolikor jih je mogoče dobiti. — Težko se je obstrelil 14 let. Viljem Schwei-ger, sin družine Jožefa Schweiger v Keewa-tinu Minn. — Avtomobil je povozil v Chi-cagu 111. Antona Žabkarja. Zlomilo mu je nogo in tudi sicer je precej poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico. — Smrtno so se ponesrečili v Clevelandu O. 89 letna Ana Strah, 15 letni sin Jožef Strah in 22 letni Ivan Gorše. — V Clevelandu O. je umrl 68 letni Ivan Vovk, doma iz Trbišča pri Žužemberku, v Milvaukee Wis. pa Jakob Slro-gel, doma iz Gornjegrada na Štajerskem. — V Export Pa. je umrl za pljučnico Andrej Sedej, v Clevelandu O. pa 75 letni Ivan Novak, doma iz Spodnjega pri Dobrem Polju. d Vabilo. Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Juriju priredi v nedeljo, dne 18. novembra ob 10. dopoldne in ob pol treh popoldne igro >Na dan sodbe k v treh dejanjih. K obilni udeležbi vabi odbor. dSodražica. V soboto 17. t. m. ob polosmi uri zvečer in v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne priredi orlovski odsek veseloigro »čevljar« združeno s petjem. Ljubitelji smeha in poštene zabave uljudno vabljeni in dobrodošli. d Požar na Brezovici. V sredo 7. t m. popoldne je gorelo pri Kuclerju. Pogorelo je gospodarsko poslopje in vsa mrva. K požaru so prihitele vse tri požarne hrambe v občini, ki so ogenj omejile in rešile žito. d Pisalni stroji v Ljubljani so postali najljubši predmet ljubljanskim tatovom. Izginjajo d mg za drugim iz raznih, pisarn. IZ GORENJEGA LOGATCA. Spet se je izkazal vzor gospodarstva naš obe. odbor. Zupan in znameniti Rihar sta letalu od hiše do hiše ter iskala stanovanja za uradništvo, ker se baje bliža čas, da ho odstranijo vsi državni uradi iz Gorenjegn Lo- Satea, če ne bo stanovanj za uradnike. Da odo iz naše občine odstranjeni uradi, jc tndi zasluga liberalnih magnatov, ki tro se vCdno branili dati na razpolago stanovanja uradništvu ln agitirali celo tako daleč, «la pod nobenim pogojeni ni prodajati življenjskih predmetov uradništvu. Posebno se ja izkazal v tem oziru novopečenl kandidat — cvetka liberalne liste — Korl, ki se je nedavno izrazil, da z živili rajo na gnoj kakor jib prodati »škrlcem«. Njegov barbarski izraz so si »škrlel« dobro zapomnili in zato bodo pri volitvah z ljudstvom vred lopnili po njem. Vsega gorja in da postane z odstranitvijo uradov naša občina enaka gorski vasi, so krivi liberalni magnatje z njih nadutostjo in ker nimajo nikakega sočutja do svojih občinarjev. — Značilno je, da vsi ti brezsrčni liberalci stanujejo na levi strani ceste proti Kalcem in da vsi ti magnatje so takorokoč kot prvi vpisani v kandidatni listL V event. slučaju, da si priborijo tudi četrti mandat, poteiu bodo baš bllščeča žlahta Izvoljena. Liberalni dopisnik se je spet razčepiril v zadnji »Domovini«. — Volllceni namerava nametati peska v oči s propagando, da nameravajo »klerikalci« po volitvah prezldati župnišče na občinske stroške. Slabo taktiko so si izbrali liberalci, če mislijo, da bodo s Erezidavo župn'.šča begali volllee. Tukaj bi il na mestu izrek: »Occ odpusti jim. saj ne vedo kaj delajo.« — Tudi mi odpustimo do- E- niku »Domovine,« zato njemu ne odgovar-lo, pač pa javnosti, predvsem volilcem, do o podiičenl o liberalnih mahinacijah. — Dopisniku »Domovine« gotovo ni znan zakon o cerkvenih stavbah z dne 20. julija 1863, dež. zak. št. 12 s spremembami §8 5, G in 7 po zakonu z dne 20. marca 18S0, dež. zak. št. 7, v katerem je določeno, da ima dolžnost popravljati cerkveno zgradbo (župnišče) naj-prvo patron ecrkve, če tega ni, potem se krijejo stroški iz cerkvenega premoženja, če tega ni, kak privatnik, ki sc je pogodbeno zavezal, če teh ln drugih nI, potem še-lc pride na vrsto občina, ki je v to primorana potom konkurenčne razprave ln to ne glede ali sedi na županskem stolu »klerikalec« ali liberalec. Ta zakon menda velja tudi za našo občino tn vsled tega je bedasta liberalna Propaganda med ljudstvom, da bodo »klerf-alci« po zmagi popravljali župnišče na obč, stroške. Končno pa je liberalizmu v tej zadevi smešno odgovarjati, ker konkurenčna obravnava za popravilo našega župnišča se baš vrši 13. t. m. In topot še pod patronauco liberalnega župaua. Iz tega je razvidno, da po omenjenem zakonu mora, ako ni drugih podpornikov stroške za popravila cerkvenih stavb nositi občina, naj ji stoji na čelu libe-ralec, komunist, Kitajec ali pa divji rop*. -Povdarjamo, da teh vrstic nismo navedli radi umazano »Domovine«, temveč radi javnosti, da volllcl spOTnajo ltbeialno laz, ker brez laži ni pri njih življenja, laž je njim dtaševna hrana. METLIKA. Nekaj posebnega je v na«! fari lepo zvo-nenje, ki očara vsakega. V Metliki buči naj-večjl zvon, kar so jih doslej vlUe po vojski Strojne tovarne in livarne v Ljubljani ln tudi prijazne podružnice imajo po večini ze svoie glasnike veselih in žalostnih dogodkov. Ko dobi še Božabovo že naročene zvonove, bo ostala le še ena podružnica brez njih. Menda tndi ta ne bo zaostajala!? Cenimo pa le bron in samo pri eni podružnici so bili bolj hitri, da Imajo jeklene. Nabavlja jib ne toliko bogastvo kakor resnična požrtvovalnost, — V J ngdeliojjž8. oktobra so posebno slovesno^ svetili zvonove v Slanini vasi. Slovesnost ie izvršil preč, g. prlor Val. Učak ob aXeuei več gg. duhovnikov. Vas lo maihnn » lahko drugim zgled, kaj premor^fciu^ŽS zrtvovalnostl - Marsikaterega kraja zvoni vi so oddali svoj glas žc v »DoS.oUubn^ sprejmite g. urednik tudi naše porot ito, se vestjoPa »Glasili še s kakšno drugo NAKLO. V nadeljo, dno 18. t m. p« prvi maši bc bo pričel v Biari Soli tetej za pouk v živinoreji in kmetijstvu, ki bo trajal cn todeu. Vodil ga bo priznani veščak g. Anton Pevc s pomočjo g. ekonoma Hladnih«. V r.edeljo bo predavanje tudi popoldne po II-tanljah. V delavnikih bo on govor (dve uri) dopoldne, eden popoldne; poleg tega bo vsak dan Se zvečer od 7. do 8. ure govor o tem, kar bc jo učilo čez dna. Zvečer bo posebno pripravno za gospodarje ln gospodinje, predavanja podnevi pu naj bi štrlim in redno obiskovali mlajši. Ker je pouk brezplačen, zraven pa tako potreben, por&Jtimo redko priliko, da se v krutkem veliko naučimo. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Daleč na okrog so znani šoutjernejski živinski sejmi. Od teh ima občino, kakor tudi šent Jernej vsolej veliko korist. Nam domačinom je Sc prav posebno pouiagono, ker doma lahko živino p »slavimo ua seuionj, za izkupiček pa si nakupimo drugih potrebščin. Ker imamo pa zadnji čas stalnega živinskega zdravnika, ki jo občini precej »gorak«, so prišli sejmi v nevarnost. 'Ac jernejev semenj je skušal zatreti in to prav v zadnjem trrnoikc. Zasledil je namreč tam pri Škocljanu v nebi vasi $kugo< pri parkljati živini. Lo strogi nastop župana jo tedaj še rešil sejem, Za zadnji sejem pa jo naš živinski zdravnik zopet zasledil živinsko »kugo« ter povzročil živinsko zaprtijo za cel okraj. Tako se zadnjič ni mogel vršiti sejem za parkljato živino. Župan jo zastonj posredoval pri glavarstvu. Zvedeli pa smo, da se je živinski zdravnik dobro znani osebi izrazil: iN a j župan še tako hodi k glavarstvu, sejeth bo šcie takrat, kadar bom jaz hotel.* Za par slučajev »kuge«, mora trpeti ves okraji Ali no bi bilo bolje sli. beti tu oknžcio živino ln osamiti okuženo hlev«, kakor pa da mora toliko drugih gospodarjev gospodarsko trpeti! Pa še veA. Prignanih je bilo na zadnji šejem več konj. Zdravnik tndi teh ni pustil na sejmišče, češ da Ijudjo z obleko prenašajo »kugo«. Da, da, naš *iivilnoporočem« živinski zdravnik jo žo precej >kuge« zanesel v naš kraj. Potem jo bilo pa vso dobro, ko so Ijudjo po dvoriščih barantali za konje. PRISTAVA PRI TB2IČU. Mnogo se trudijo različne organizacije kakor tudi nekatere oblasti dandanes, kako bi omejile brezmejno pijančevanje in privedle slovenski narod zopet na pot treznosti in varčevanja. Toda vse njihovo delo je zastonj in bo brez uspeha, dokler bo po Slovenskem tako ogromno število gostiln, Id naravnost pospešujejo pijanstvo, zastonj, dokler se bodo tako preziralo postave, ki omejujejo pijančevanje. Za policijske ure se nekateri gostilničarji prav malo zmenijo, ob vsaki uri z veseljem sprejmejo vsakega pivca. Če se kateri kdaj zasači, plača kazen, ki je zelo malenkostna ln zaradi tega brez vpliva na poboljšanje. Zgled takšnih gostiln imamo tudi pri nas. Dne 28. oktobra 1923 je trajalo v neki gostilni popivanje in kričanje do pol treh v jutro, ki bi se kmalu končalo 8 pretepom. Dotični gostilničar se tem potom opozarja, da mi vaščani hočemo mir, do katerega bomo pa tndi prišli, magari za ceno gostilne in da njegovoga imena prihodnjič ne bomo zamolčali. Zares, prav nič čuditi se ni, čo vlada marsikje tolika revščina, ko pa roma v tovarnah zasluženi denar naravnost v gostilno, kjer' se tako brez potrebe in usmiljenja zapravlja,, pro« meče. Ni čuda, če Jo tolika podivjanost med mladino, ko je v samo naši mali občini 8 gostiln, katere so vse nedelje in praznike polne in v eni se toči eelo brez licence. RADOMLJE. Dne 11. novembra 1923 je bil občni/bor Kmetske zveze v Radomljah. Poslanec Strein jo poročal o parlamentarnem delu Jugoslo-vanskega kluba ln o političnem položaju. Povdarjal je zlasti, da boj za avtonomijo ni brezuspešen tn bo prinesel avtonomlstlčnemu programu sigurno zmago, če ne bodo voljlei prezgodaj postali malodušni. Zato moramo vsepovsod pozivati qa vztr&jnpet do zmage. - B Zborovale! so pritrjevali Izvajanjem poslan-čevim in Izrekli zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Zbor je sklenil tole resolucijo: Občni zbor Kmetske zveze v Radomljah najodločneje protestira proti krivični razdelitvi davkov ter zahtev« izenačenje davkov in pravično odmero, kajti če bo sedanji način obdavčevanja obstal, bo uničil vsakega kmetskega gospodarja. Najodločneje protestira proti uvedbi kuluku. Slovenci smo dosedaj vzdrževali ccstc brez kuluka in jih bomo še nadalje. Kuluk naj se izvaja v Srbiji ali Maeeriiiniji, če je za tauiošnje razmere umesten. JEŽKA 1'KI LJUBLJANI. Orlotski odsek priredi r nedeljo, dno 18. no-renibra ob S. popoldno v društvenem domu igro: »Mlinar in njegova hčic. Prijatelji dramatičnih pred-siav ulju dno vabljeni. Pred prodaj« vstopale pri br. Fr. »oven v htožirah št 13 iu na dan uprizoritve v tiru-tvenem dom«, igra se ne ponovi. Bog iivll PLANINA PRI RAKEKU. V nedeljo dne 18. novembra imamo občinske volitve. Slovenska ljudska stranka je prva vložila kandidatno listo, zato volivci SLS, vedite dobro, da je naša skrinjica prva. SLS je postavila take može v svojo kandi-»lu-uo listo, ki uain jamčijo, da bo občinsko Ko;pi»larstvo zopet v pravih rokah. Naravnost smešno je, s kako revščino kandidatov se more ponašati sicer tako bahata liberalna stranka. Posebno dobro nuj si listo liberalcev ogledajo Lnžaiil i« Jakovčanl in potem hodo kakor en mož knraknll v boj za Slovensko ljndsko stranko. I)a nam nc bodo brezverskl Sokoli /. nadutim učiteljem gospodarili, zato boste volivci SLS že poskrbeli. Agitatorjem z« liberalce pokažite vrata! Torej v nedeljo 18. novembra vsi s kroglji-osmi v prvo skrinjico SLS! DOBltNlC. V zadnjem Kmetijskem listu se jeil nek dopisuiv mul našim g. župnikom, češ. da je zaprl cerkpv v Scleih pred manačeni Kaste-licetn z Lisca, ki so ga naprosili naši samostojni v namen, d a prenovi oltarje. Ne da bi se spuščali v to zadevo globlje, ugotavljamo samo, du je ravnal g. župnik popolnoma prav, ker vemo, da nikakor ne gre dajati cerkvenih popravil človeku, ki o cerkveni umetnosti nima niti pojma, ker se tega ni učil. Imenovani Kastelic je popravil, boljše rečeno pokvaril v cerkvici v Knežji vasi tri oltarje, ki so sieer izdelani ▼ krasnem baročnem slogu. In to brez vednosti župnika! Vprašamo: kje je oblast da ne vitli tistih, ki brez obrtnega lista odjedajo kruh onim poklicnim ob!mik«m te stroke* Izvrševanje del. ki spadajo v okvir umetnosti, je sicer prosto, toda to kar dela Kastelic od daleč ne moremo imenovati umetnost, ampak čisto navadno par.arljo. Otl tod tudi pritožbe naših podobarjev, n. pr. g. Vodnika v Novem mestu, ki bi zaslužil y prvi vrsti, da so mu kot vsestransko zmožnemu podobar ju gre na roko vsaj v novomeški okolici, ne pa da se nekateri poslužujejo ljudi, ki pokvarijo še to, kar je lepega v naših cerkvah in kapelah. (Kaj si samostojneži vse upajo! A11 je žnp-nik gospodar cerkve ali samostojneži? Op. uredil.) CERKLJE OB KRKI. Dne 28. oktobra je bila seja K. Z. za Cerklje. Možje in odborniki KZV zavedajte se, da je to vaša strokovna ln politična organizacija. Tukaj je možno se pogovoriti t vseh gospodarskih zadevah ter vprašati ln odgovarjati stvarno. Da je pa naša stran Se tako zaspana, slasti tukajšnja Krška dolina, se pa kar čudimo. Zadruge nI druge kot pai konsumov in prav toLlko posojilnic, ter nekaj Orlov Ln Orlie. Kaj pa drugo! V Cerkljah se je zato zavzel odbor KZ„ da bo skrbel za mesečna predavanja, ki bodo vsak mesec tretjo nedeljo po prvi maši zjutraj. Na programu go predavanja s sledečo tva-rlno: 1. Kmetijsko gospodarstvo, Z Zadrui. alStvo, J. Zavednost kmeta, 4. Sadjereja, 5. Politika, fi. Živinoreja; o tem reč, 7. Mlekarstvo in živinorejska zadruga, g. Živinska zavarovalnica, ». VLuska uuLraga, lt. Pr.\M- čereja, IL Organizacijo, 12. Pašniki Itd. Torej očetje, če ljubite svoje otroke, pridite poslušat in združite Be, ker s tem pripravljale svojim otrokom boljšo bodočnost iiodimo zavedni ter podpirajmo sami sebe. Vabiuio torej može in fante, pa tudi žene in dekleta naj pridejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorano Kat. rtoinu. Pri seji so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Protestiramo proti nameravani ukinitvi bogoslovno in medicinske fakultete. Poživljamo vlado, da naj _ rajši ukine nepotrebne gostilne. 2. Protestiramo proti odpravi krajnib, okrajnih iu višjeg;a šolskega sveta. Kadar bo vlada plačevala iz svojega žepa, tedaj pa naj gospodari. 3. Protestiramo proti vpeljavi kuluka. KZ. povdar-ja, da naši ljudje že plačujejo cestni davek, ter bi ceste morale biti v redu. 4. Protestiramo proti uaredbi, da prečanski kraji plačujejo več davka nejco Srbija. Ali nismo tudi mi v državi SUS, kot so Srbi* 5. Protestiramo proti tako visokim taksam, ki jih morajo plačevati dediči, kadar prevzamejo od svojih starlšov posestva. Kajti ee sin ali hčer prevzame posestvo, mora dajali tudi doto svojim bratom in sestrum; poleg tetfa so davki, zavarovalnina in drugi stroški. Na tak način torej dedič posestvo kupi, ue pa podeduje. trtice iz sedanjih dni Cerkve Narodna »prava nemških in francoskih 1 katolikov: 1. julija 1. 1. — na praznik prosvete Krvi Gospodove — je pozval francoski duhovnik Heury Demulier svoje katoliške rojake, naj na to nedeljo molijo za Nemce in darujejo zanje sv. obhajilo. In res! Stotine duhovnikov in vernikov v Normandiji, v Bretaniji, v Franciji, v Parizu, v Dor-doju, zlasti pa šo v onih krajih, ki so bili opuslošeni po svetovni vojski, se je odzvalo njegovemu pozivu. Darovale so se svete mašo in prejmali so sv. obhajilo z namenom, da pride do narodno sprave. Isti duhovnik je pisal nedavno »Zvezi mednarodnega evliarističuega združenja« na Dunaju sledeče pismo: »Pred enim mesecem sem prejel od nekega mladinskega društva v Berlinu poziv, da bi se vsi narodi združili ined seboj na jiodlagi sv. evharistijc. Oddal sem to pismo nužemu mladinskemu društvu >Sillou ca"oliquex v Parizu in priznali moram, da smo bili vsi od kraja raz-veseljeni. Zakaj v Parizu smo splošno vsi prepričani, da bo svetovni mir zagotovljen šele tedaj, kadar se Nemci in Francozi odkritosrčno sprijaznimo. S tem namenom smo začeli v Parizu objavljati »Katoliško Pazile ikk obilne pene kjjm iaPovej mi, ali je vladar te dežele trinog ali pravičen mož?« Mož mu takoj odgovori: »Strašen trinog je.« Šah ga vpraša začuden: »Ali ga poznaš« »Ne, ne poznam ga.« »Torej, da boš vedel, jaz sem vladar te države. Kaj boš pa na to rekel?« Mož se je zelo ustrašil, a se je brž zavedel in je vprašal šaha: »Ali pa ti mene poznaš?« »Ne.« »Jaz sem sin nekega trgovca in sem vsak mesec tri dni neumen. Danes je po nesreči eden od onih treh dni.« Šah se je smejal in je šel naprej, oni se je pa seveda tudi smejal. Isti šah, silno zaljubljen vase, je rekel nekoč Bam pri sebi: »Vse na zemlji in v nebesih je ustvarjeno zaradi mene, Bog je ustvaril vesoljstvo nalašč zamel« Tedaj se mu vaedo muha na nos in mu rečbi »JI y tepec ti neumni, nikar ne misli, da je to res in da je ravno zate ustvarjeno. Vidiš, ti si zame ustvarjen.« Nekoč je šel s svojim sinom na lov. Vroče je žgalo solnce, odložila sta plašče in jih vrgla dvornemu norcu na pleča. Šah se je smejal in rekel: »Vidiš, ljubi moj norec, sedaj nosiš tovor osla!« »O ne, moj gospod in kralj, ne nosim tovora osla, nosim pa tovor dveh oslov.« CXXX»OOOlXIOOOOOOOOggggOOOOOOOOOOOOOt>OOOOj (3 Listek. i Dekle z Močevja. (Švedski gpisnla Selim LagerlM.) (Dalje.) 3. Helga z Močevja je prišla sedaj v Ner-lundo, in vse je bilo dobro. Bila je dobro-voljna ter spretna in hvaležna za vsako dobro besedo, katero ji je kdo privoščil. Vedno se je smatrala za najnižjo in nikdar ni silila v ospredje. Ni trajalo dolgo in vsi so jo vzljubili, gospodar in služinčad. V prvih dneh je bilo videti, kot da so Gudmund boji govoriti s Helgo. Bal se je, da bi si dekle kaj ne domišljevalo, ker ji je prišel na pomoč. Toda ta skrb ni bila potrebna. Zakaj Helga ga je smatrala preveč za visokega, da bi si upala k njemu povzdigniti oči. 'In Gudmund je tudi kmalu opazil, da se mu je ni treba izogibati. Bila je bolj plaha pred njim kot pred kom drugim. V isti jeseni, ko je prišla Helga v Ner-lundo, je Gudmund mnogo zahajal v županovo družino v Alvakri in splošno se je govorilo, da ima upanje, da postane v tej hiši zet. Zagotovilo pa, da bo imela njegova snubitev uspeh, so dobili ljudje šele o Božiču. Tedaj je prišel župan z ženo ln hčerjo v Nerlundo in bilo je čisto jasno, da so prišli samo zato sem, da bi videli, kako se bo Hilduri godilo, če se bo poročila z Gudmundom. Ob tej priliki je Helga prvič videla od blizu dekle, ki jo je hotel Gudmund vzeti za ženo. Hildur ni bila stara še dvajset let, toda čudno je bilo pri njej to, da si je vsak, ki jo je pogledal, mislil, kako bo to nekoč postavna in sijajna mati in gospodinja. Bila je visoke postave, močno raščena, svetlolasa in lepa in je bila videti, kot da bi rada skrbela za mnoge okoli sebe. Ni bila plašna ali izbegana, temveč je mnogo govorila in se je zdelo, da vse bolje ve kot oni, s komur govori. Bila je par let v mestu v šoli in je nosila najlepše obleke, kar jih je Helga kdaj videla, vendar ni naredila nečimernega ali razkošnega vtisa. Bogata in lepa, kot je bila, bi vsak dan lahko dobila moža iz mesta, toda rekla je vedno, da noče biti nikdar visoka gospa, ki bi držala križem roke. Poročiti je hotela kmeta in oskrbovati svojo hišo sama, kot prava kmetica. Helgi se je zdela Hildur pravi čudež. Še nikdar ni videla koga, ki bi imel tako sijajen nastop. Nikdar si ne bi mislila, da more biti človek tako vsestransko popoln In smatrala je za veliko srečo, služiti v bo-dočnosti taki gospodinji. Ob obisku županove družine se je vse dobro izteklo; toda če je Helga pomislila nazaj na oni dan, se je je polastil nekak nemir. Ko so gostje prišli, je pripravljala kavo. Ko je prišla s posodami v sobo, se je županova žena sklonila k njeni gospo-dinji in jo vprašala, če ni to dekle z Močevja. Govorila ni zelo tiho, tako da je Helga lahko razločno slišala vprašanje. Mati Inge-borg je pritrdila in nato je ona nekaj odgovorila, česar Helga ni mogla slišati. Toda bilo je nekaj takega, kol da bi se ji čudno zdelo, da trpi tako osebo pri hiši. To je povzročilo Helgi precej žalosti, toda tolažila se je s tem, da je mati govorila te besede in ne Hildur. Neke nedelje v zgodnji spomladi se je zgodilo, da sta Helga in Gudmund prišla skupaj iz cerkve. Ko sta šla čez griček pri cerkvi, sta bila v veliki gruči drugih ljudi, ki so šli iz cerkve. Toda kmalu so se drug za drugim razšli in Helga in Gudmund sta ostala končno sama. Tedaj se je Gudmund domislil, da od onega večera na Močevju še ni bil sam g Helgo, in spomnil bo je natančno vsega. Pozimi se je večkrat spomnil na ono prvo srečanje in pri tem je vedno čutil, kako c^ je presunilo nekaj sladkega in mehkega, ('e je bil sam pri delu, si je priklical v spomin ono krasno noč: bela meglica, mesečina, temni rob gozda, svetla dolina in nato deklica, ki se ga je oklenila okoli vratu in od veselja jokala. Cim večkrat se je spomnil na ta dogodek, tem lepši se mu je zdel. Toda če je Gudmund videl Helgo doma med drugimi pri delu, potem si je težko predstavljal, da je bila ona tedaj poleg. Sedaj pa, ko je šel sam z njo domov iz cerkve, si je želel, da bi bila za trenutek zopet ona, kot je bila tisti večer. Helga je začela takoj govoriti o Hildur, Zelo jo je hvalila in rekla, da je to najlepše in najrazumnejše dekle v vsej okolici in je čestitala Gudmundu, da bo dobil tako iz-vrstno ženo. »Reči ji moraš, naj pusti, da ostanem vedno v Nerlundi,« je rekla. »Tako lepo bo služiti taki gospodinji.« Gudmund se je smejal njeni gorečnosti in ji je dajal samo kratke odgovore, kot da z mislimi ne bi bil čisto zraven. Toda prav mu je bilo, da ji je bila Hildur tako všeč ln da se veseli njegove poroke. »Ti si bila to zimo rada pri nas?< je vprašal. »Da, seveda. Ne morem povedati, kako dobra je mati Ingeborg in vi vsi napram meni.« »Ali si kaj hrepenela po gozdu?« »Oh, da, v začetku že, potem pa več.« »Jaz mislim, da kdor je v gozdu doma, mora vedno po njem hrepeneti.« Helga se je napol obrnila in je pogledala, če je še na drugi strani poti. Gudmund se ji je v zadnjem času čisto odtujili toda sedaj je bilo nekaj v njegovem gla3l|i kar je zopet spoznala. Da, on je bil tisti, ki je prišel v njeni najhujši nesreči in jo rešil. Četudi se hoče poročiti z drugo, P bila prepričana, da bo ostal njen dober pri" jatelj in zvest pomočnik. Tako lahko ji je bilo pri srcu; Čutila Je, da ima do njega zaupanje kot do nikogar drugega in bilo ji je, kot da mu mora vse povedati, kar se je zgodilo, odkar sta Badnjič govorila. »Povedati ti hočem, da so prvi tedni v Nerlundi bili zelo težki,« je začela. »Toda tega ne smeš povedati materi Ingeborg.« »Če hočeš, da naj molčim, bom mol- fcal.« »Pomisli, da se me je v začetku polastilo tako silno domotožje! Zdelo se mi je, da moram nazaj v gozd.« »Domotožje se te je polastilo? Jaz 6em mislil, da si bila vesela, da si lahko pri nas.« »Jaz ne morem nič zato,« je dejala opravičujoče. »Uvidela 6em, kakšna sreča je bila zame, da sem mogla biti tu. Vsi ste bili tako dobri z menoj in delo ni bilo pretežko; toda vseeno mi je bilo težko. Nekaj me je vleklo in vabilo in hotelo vzleči nazaj v gozd.*: »To je bilo mogoče ...,« je začel Gud-mund, pa je obstal sredi stavka. »Ne, nisem hrepenela po otroku. Saj 6em vedela, da mu je dobro in da je mati prijazna z njim. Nič gotovega ni bilo. Imela sem občutek, kot da bi bila ptica, ki so jo zaprli v kletko, in mislila sem, da moram umreti, če me ne izpuste.« »Ne, da so ti je godilo tako 6labok je rekel Gudmund in se smehljal; kajti hipoma se mu je zazdelo, da jo je zopet spoznal. Čutil je, kot da ne leži sedaj nič med njima, in da je bilo snoči, ko sta se ločila na Mo-čevju. Helga se je zopet smejala, vendar je nadaljevala pripovedovanje o svoji boli. »Nobeno noč nisem spala,« je rekla; »komaj sem legla, že sem začela jokali in ko sem zjutraj vstala, je bila blazina vsa mokra. Podnevi, ko sem hodila med drugimi, sem lahko zadrževala solze; toda kakor hitro sem bila sama, sem jokala.« »Ti si že mnogo prejokala v svojem življenju,« je rekel Gudmund, ni pa kazal pri tem nikakega sočutja, ko je to pripomnil. Helgi se je zdelo, kot da že ve3 čas zadržuje smeh. »Ti si sploh ne moreš misliti, kako hudo mi je bilo,« je rekla in govorila vedno bolj živahno ter se trudila, da bi jo razumel. 3 Lotilo se me je hrepenenje, ki me je samo sebi odtujilo. Niti en trenutek nisem bila srečna. Nič ni bilo lepega, nič zadovoljivega, nobenega človeka nisem mogla imeti rada. Vsi ste mi bili prav tako tuji kot oni dan, ko sem prvič vstopila v hišo.« »Toda,« se je čudil Gudmund, »ali nisi pravkar rekla, da hočeš ostati pri nas?« »Da, seveda sem to rekla.« »Ti torej sedaj ne hrepeniš več?« »Ne, prešlo je. Sedaj sem ozdravljena. Počakaj malo, boš že slišal! < Ko je to rekla, je Gudmund prekoračil cesto in šel ob njeni strani dalje. Ves čas se je smehljal. Videti je bilo, da mu njeno govorjenje dela veselje; toda na to, kar je govorila, ni polagal velike važnosti. Tako polagoma je prišla Helga v isto razpoloženje. Vse se ji je zdelo lahko in svetlo. Pot iz cerkve je bila dolga in težavna; toda j ta dan ni bila trudna. Nekaj ji je dajrdo ] moč. Nadaljevala je pripovedovanje, ker je j že začela; toda ni bilo več tako važno zanjo, ! xa £? govori. Prav tako bi bila zadovoljna, če bi tiho šla poleg njega. »Ko sem bila najbolj nesrečna, sem prosila neko soboto zvečer mater Ingeborg da mi je dovolila iti domov in ostati Čez nedeljo doma. Ko sem šla oni večer po hribu proti Močevju, sem bila trdno prepričana, da se ne bom nikdar več vrnila v Nerlun-do. Toda doma sta bila oče in mati tako vesela, da služim v tako dobri hiši, da se jima nisem mogla reči, da ne morem več zdržati pri vas. Ko sem prišla v gozd, je ves strah in vsa bol izginila. In mislila sem, da je bila vse skupaj domišljija. In potem je bilo tako težko kar se otroka tiče. Mati se je tako zavzela zanj, da si ga je popolnoma prisvojila. Nič več ni bil moj otrok. Bilo je prav, da se je tako zgodilo; toda vseeno bi mi bilo težko se privaditi na to.« Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klel. Pred Škofijo 1 otvorjeno. - ločijo se fina prisino VINAI Zall¥8fa i UUEMm ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI. Požar, ki mi je uničil poslopje, me jc poučil, da jc ta edini slovenski zavod res vreden slovesa kulantnosti, ki ga vživa. Izplačal mi jc vso škodo (24.000 dinarjev) v najkrajšem času. Dolžnost mi veleva, da se mu javno zahvalim in ta prekorisien zavod vsakomur priporočam. Črnuče, 6, novembra 1923. IVANA ČIŽMAN, pcsestnica. flnnTnnln France Volčič, posest. U [tU CUl llo, v Gorenji vasi pri Retečah, je radi zapravljivosli omejeno preklican, kateri preklic jc na njegovo pritožbo potrjen tudi od dež, sodišča v Ljubljani s sklepom od 27. okt. 1923, Ker zadnji čas Fr. Volčič hiti razprodajati vse letošnje pridelke, se kupci opozarjajo na odgovornost za škodo pri teh nakupih, Frančiška Volčič, po najvišjih cenah kupuje DRUŽBA »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 7246 M« lOtinO 'nočnega, zdravega, sprejmem ta-eUjCIlUd koj za pekovsko obrt. Oskrba v hiši. Zglasiti se je pismeno aH ustno na Pekarija ŠVIGELJ, Borovnica. 7244 Mesarskega vajenca Sprejme pod dobrimi pogoji takoj v učno dobo CIRMAN FRANJA, Ljubljana , Gosposvetska cesta — Koli zej, odnosno Žt. Vid nad Ljubljano. 7230 IfnSnnpn sprejmem za čevljarsko obrt. Hrana VnJClILa ^ stanovanje pri meni. Prednost imajo oni, ki so se tega obrta že kaj učili. MATEJ STRAŽAR, čevljarski mojster, Domžale Stev. 50. ne pozabite ogledati si v TRGOVINI na Starem trgu št. 16, sukna, lodna, oblek, hlač, barhenta, srajc, zimskega perila, nogavic, rokavic, zimskih ženskih maje, otroških čepic, kravat, robcev itd. itd. — Čudovito nizke cene I — Razpošilja tudi po pošti! — Zahtevajte ** xzorce J11 cenikel '268 Zotedravnik-špecijalist • univ. dr, Ivan 0b!ak se je preselil v novo zgrajeno palačo .VZAJEMNE POSOJILNICE« poleg hotela »Union.,. _ Ordiaira: od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne! iklavže, parkeijne,"medene koteče, kekse, ken-dite in vseh vrst leete po najnižji ceni v tvorniiki zalogi A. PfSsctil, Ljubljana, Gosposvetska c.7 _ SUHE ČEŠNJE za žganjekuho nudi SEVER in KOMP., Ljubljana, \Mfoya ulica štev. 12.__5733 Svarilo! Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in drugo modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejših CESKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman LYAUNB; l/jSIOtlfa za čevljarsko obrt, sprejmem takoj, vajciltd _ Ponudbe: JOSIP SLANC, čevljar, Slanina vas pri Metliki. 7100 Služba organistain obč. tajnika jc razpisana v Poljanah pri Toplicah. Ima novo stanovanje z vrtom, dve sobi, klet ia kuhinjo. Mesečno dobi 200(T K. Ima lepo priliko za otvoritev male trgovine, in trafika mu jc zasigurana. V poštev pridejo le popolnoma zanesljive osebe, ki so zmožne slovenskega in nemškega jezika in če mogoče profesionisti. — ŽUPNI URAD POLJANE, poita Toplice pri Novem mestu. NAPRODAJ jc po n i z k i c c n i dobro rabljiva slamoreznica £ pošta Št. Vid nad Ljubljano, 7134 Hclfrhp iČPO 7°-lctni °>ož P" kaki ženici UORI WG IOIjC na deželi brez otrok proti primerni plači v denarju ali v živilih. — Ponudbe pod šifro: »OSKRBA« na upravo »Domoljuba«. čelo (bas z lokom, skoraj nov, PRODAM. Naslov pri upravništvu pod številko 7171, »L'UNIDN« francoska zavarovalna družba v PARIZU, osnov. 1. 1828. - Skupua glavnica znaša 400 milijonov irankov. — Prevzema vse vrste požarna in življenska zavarovanja — Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO: LJUBLJANA — Sv. Petra cesta Številka 33. AGILNE ZASTOPNIKE -»C sprejemamo pod ugodnimi pogoji! MoTeho^tiTa zimo preskrbeti z dobrim, trpežnim blagom za vrhnjo in spodnjo obleko, obrnite sc na občeznano trgovino F. In I. Goričar, »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29, katera je ZNATNO ZNIŽALA CENE vsemu blagu. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prillk*| 6531 2* PoroC. prstani Double verižice Stenske are Badilke Ženne ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine in | srihnUs ^UDEN | UUEUANA 22, Prešerno« 1 Bolniška sestra državno Izprašana, iz-vežbana v bolniški, porodniški iu operacijski stroki, išče primer, mesta. Ponudbe nai sestra Adeiajda Novak, Dole p. Litiji. li, podgane, stenice, m in v&ft golaion mora poginiti »ko uporabljati) muja nojttoljn praiiikuien« m spioimo bT»Jicn» sredstva kot: proti poljlkim uTElšnim miilm Din. 7'60, ea po<\g«ae Din. 7G0, aa 46urk» »ia. 7 50, B* stenice Din. 7-SO, uničev. moljev Din. «■-, proti mrčesom l>in. Ttt, mašilo proti ašom pri Ijuriok in pri Din. 4-—, ca o*l v obloki in perilu l>m. 7-50, tlpkt. proti mr^elu na Kadfu in na r.elenjavi I)in. 7-50, proti mravljam Din. 7«0. Preprodajalci dobe popust Pošilja po povzetju Zavod za okspedicijo: ARTES, kem. laboratorij ifl. JttN&ER, Potrinjska ul. 3, Zagreb 1. nnn b..« na dan lahko vsak zasluži doma fcllU III (III v svojem kraju, kdor. hoče moje Izdelke prodajati. Pošljite mi za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov. — JOSIP BATIC, LITIJA. ___ 6733 CEMENT J*- PRIMA PORTLAND, (loinačih iu dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri t: Ljubljana, In L telefon 366. L PESTOTNIK in DRUG Dunajska cesta št. 33, »Balkan «. Suhe GOBE in FIŽOL ponudite tvrdkl SEVER in KOMP,, Ljubljana, WolIova ulica itev. 12. 6460 Krojači in krojačice! jSS-£ delih, po meri ia po serijah normalnih mer, vsakovrstne krojne' vzorce (muštre) za daine in gospode. — KNAFELJ Alojzij, strok, učitelj za krojaštvo, Ljubljana, KriževuiSka ulica št. 2, I. nadstr. 6781 VaionPD za »odarsko obrt SPREJME pri pro-TaJCIIuv gti hrani, stanovanju in perilu FRAN REP1Č, sodar v Ljubljani. - SPREJMEM tudi pridnega HLAPCA. _5673 Ržene rožičke, arnikoro cvetje, planinski mah itd. kupuje vedno drogerija A. KANC, Ljubljana, 2idovslu ulica 1. Pri nakupu zimskega blaga za ženske in moške obleke, zimske rute, ogrinjalke, plete, rjuhe, koče in odeje se priporoča občeznana trgovina Ljubljene Llngarjeva ulica. Stritarjeva ulica. Cene zmerno nizke. Ha usHko In malo! "VB Priporočamo za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: -Josip Peteline, Milana, Sv. Petra easi št 7. čisto zastonj ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite vse vrste sukna. hlačevin, žameta, barhenta, Ilanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov, v všeh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago V NOVOOTVORJENI TRGOVINI »DANICA«, Majzelj & Rajšelj, LJUBLJANA :: Turjaški trg štev. 1 (biv„a »('reskrbovalnica«). Samo dobro, solidno blago. :: Po3treŽba točila. Cen»; konkurenčne. "*C Istotam Be otvori v kratkem oddelek za USNJE vneti vrst. — Vsak si naj ogledal Nikdo ni prisiljen kupiti. Na drobno I 6860 N« debelo! Kostanjevega LESA KUPIMO vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene za 100 kg fianko naloženo ua vagon je staviti na tvrdko PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomškova ulica 11. — Telefon 580. najceneje in z dobavnim rokom do 2 do 5 mesecev Zvonarna in livarna St. Vid nad Ljubljano. ZA SLABOTNE OTROKE je najboljšo sred-stvo in mnogo izdatnejše od RIBJEGA OLJA Emlzija ribjega olja. Vsak teden sveže prirejena. - Zaloga domačih In tujih specialitet. - Zajamčeno pristno Ribic olje. Nova lekarna R. RAMOR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36, 1 minuto od Glavnega kolodvora. :i Najprj. ročnejše za vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravili Slavonski sok prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušljivenia kašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavosti itd,, Pakračke kapljice zdravilo proti želodčnim bolečinam, 3n Febrl-Fugo nenadkriijivo sredstvo proti mrzlici in malariji, sc dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v le. karni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA. FO Čil dovlto nizkih cenah ftupjte letos volneno blago h ženske In sukno za molke ) obleke, kakor tndi m drugi manufaktoMio robo * veletrgovini R. Stermeckl, Seliti. Trgovci engros-teoe. Radi BploSaona pomanjkanja denarja 'rebi povsod itedltl ter |e dolžnost vsakeca, da te rsl|e v Celje In poskusi «o-^ krat kopiti v veletrgovini I. SterniBtkl. j KunsteR £ Pleterski LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5, Podružnica v NOVEM MESTU priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Zadružna gospodarska banka d. d. I Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ▼ lastni palači (vis A vis hotela „Union"). Telefon št. 57. Kapital in rezerve skupno nad. K 60,000.000* Podružnice: Pjakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Slbenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sada. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v tekočem raCunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdaj« konzorcii »Domoljub««, i* Odgovorni urednik Anton Sošolk v Ljubljani, Tisk« Jugottovaaska U»lc«n».