OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEYELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 8, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 198 TUpH ANTONIA GRADIŠAR Po sedem mesecev trajajoči bolezni je umrla na svojemu do-®iu Antonia Gradišar, stanujoča na 1095 E. 67 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph žele in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri. Ameriški dolgovi WASHINGTON, 7. oktobra— Ameriški javni dolgovi znašajo trenotno $272,997,000,000. Za-kladno tajništvo federalne vlade Javlja, da se bo do novembra zadolžilo že za nadaljnji dve ^lijardi. Amerika bo tako prišla do finančnega položaja, ko bo izčrpala višino dovoljenega kredita, ki je sedaj, $275,000,-000,000. To pooblastilo federalna vlada že ima in za najetje (lovih javnih dolgov ne bo treba izrednega zasedanja kongresa. peter se razporoči Ameriška časopisna agencija United Press poroča iz Pariza, se bo bivši jugoslovanski kralj Peter II razporočil. Peter JG poročen z grško princezinjo Aleksandro. Tožbo na lazporo-ko bo vložil koncem tega meseca m se je v to svrho že posvetoval ® pariškim vrhovnim sodnikom Jcanom Aussetom. izgon v rusijo Washington, 7. oktobra— ^oris Sklar je prišel v . Združene države leta 1913. Stan $8 let. v New Yorku i izjiaja' list ^Uski glas," katerega ameriške oblasti označujejo kot takega, ki da propagira komunizem, ^oris Sklar da je tudi član ko-'"lunistične stranke v Združenih ^fzavah. Dobil je izgon, da se 'Zseli iz Amerike. svobodo tiska! MEXICO CITY, 7. oktobra— ■^eriška novinarska zveza je sprejela sklep, da se zaprosijo ^®a zunanja ministrstva vseh ^lieriških držav na zapadni po-°^li. da posredujejo pri Zdru-narodih, da ta organizaci-, izvede preiskavo o tem, kaj s tiskom in tiskovno svobodo Z Argentini pod diktatorjem ^ronom. ?OLIKO je bila ®taba? GEDNEY, Anglija, 7. okto- '"^--SamiCa Kate Bateman je T^^a in zapustila oporoko, v ^teri ni omenjala svoje staro-Nasprotno je določila, da o njeni starosti nihče ne ^^iskuje, tudi po njeni smrti Antona Centa ®greb pokojnega Antona nta se vrši v petek zjutraj iz ' iti zavoda A. Grdina sinovi, 1053 E. 62 St., v cer-g ^ brezmadežnega spočetja ob oj^j^^ri in nato na pokopališče ^^'^ka okradena J, moški, dva od njih obo-jj so snoči vdrli v drugo-8ta stanovanje 83 let Jessie Mercer na W. 25 St., kjer so ustra-i njeno gospodinjo Mrs. ^0^ ^offman, vzeli $95 iz sta-nato pa pobegnili. Nejasen položaj na Koreji: Držimo se pogodbe o premirja PANMUNJOM, 7. oktobra—Zavezniško vrhovno poveljstvo, sedaj pod vodstvom ameriškega generala Johna Hulla, je ponovno zavrnilo komunistični predlog, da se rok 24. december 1953, ko naj se preneha s spraševanjem in nagovarjanjem vojnih ujetnikov, podaljša. Hull je danes komunistom odgovoril, da ne dovoli podaljšanja omenjenega roka. Komunisti so mu nasprotno zapretili, da naj zavezniki prevzamejo nase vse odgovornosti za posledice, ki bodo nastale, če bodo Južni Korejci nasilno osvobodili priprte vojne ujetnike. Nevtralna zavezniška komisija, ki naj reši kot prva inštanca usodo vojnih ujetnikov, ki ne marajo iti domov, je v zadregi. Njej načeljuje Indijec Thimay-ya. Ta komisija se nahaja pred težkimi odločitvami. Kaj naj napravi, ako vojni ujetniki kot celota ali v posameznih skupinah odklonijo, da gredo na sestanke, kjer bi bili zaslišani o morebitni vrnitvi v domovino. "Ne vem, kaj bi naj se storilo v tem slučaju." To je običajni odgovor predsednika imenovane komisije. Nastal bi najbrže strašen po-kolj, posledice katerega pa ne bi hotel sprejeti nase noben civiliziran narod. Tudi to je komentar predsednika komisije. Dejansko se od obeh strani vrši pritisk na indijske straže v enem ali drugem smislu. Komunisti tem stražam očitajo, da niso dovolj pazljive in da je med njimi mnogo stražnikov, ki ne vršijo svoje dolžnosti. Med ujetniki samimi da so skupine, ki vršijo nasilstvo nad sonarodnja-ki ujetniki s prigovarjanjem, naj ne gredo domov. Komunisti so izročili celo listino teh baje agentov z imeni posameznikov. Ko pa jo je komandant indijskih straž s predsedstvom nevtralne komisije pregledal in iskal med ujetniki te agente, ni našel ni-kogaij. Dejansko se še ni začelo s spraševanjem vojnih ujetnikov. Tudi se ne more'trditi ničesar določenega, kdaj se bo sploh začelo. Namigava se, da morda tekom enega tedna. Govori se, točili in v slepi ulici. Predsednik nega gibanja Mau Mau tudi žen-nevtralne komisije Thimayya ske. Ženske so se postavile sa-samo trdi, da je pri tem vpraša- me za sodnice in svoje politične nju sam brez moči. Indijska vlada Nehruja je za- obesijo, njihove otroke pa po-htevala od Washingtona, da po- morijo. sreduje pri Južnih Korejcih, da se ti ne prenaglijo in ne začnejo sovražnosti do indijskih straž na Koreji. Kitajski ujetniki že na Formozi ^ FORMOZA, 7. oktobra—Tri-inšestdeset vojnih ujetnikov Kitajcev, ki so že pred podpisom premirja odšli iz taborišč, je iz Koreje priletelo z letali na Formozo k Čiang-Kajšeku. Spre-peti so bili nadvse svečano. Trma ne odneha Zakonca Scheurmann, ki sta bila zasačena v njuni hiši na Clark Ave., zapadni strani Cle-velanda v kupu nesnage, se še vedno ne pogledata. Pred 18 meseci je nastal med njima spor, ko bi bilo treba pobeUti kuhinjo in papirati stgne. Eden je trdil da, drugi da ne. Med njima je nastala mrzla vojna, ki še traja. Radi aanemarjenja otrok in nesnage v hiši, ki se od tedaj ni odpravljala, se bosta dne 19. oktobra zagovarjala pred sodiščem. Širje otroci se nahajajo začasno v mladinskem domu, mož Henry Scheurmann doma na domu, kjer pospravlja, toda žena je odšla raje k bratu, ki stanuje na 3337 W. 52 .St. Vendar mož upa, da bo tudi med njima nehala mrzla vojna. zopet na dopust! vse bo preskrbljeno! Zvezna država Texas ima za govemerja AUana Shi-versa. Predsednik Eisenhower bo prišel k njemu na dopust. Allan.' Shivers mu obljublja: Predsednik Eisenhower bo imel vsega na izbiro: Če bo hotel počivati, iti na lov, ribariti, igrati golf, ali če bo imel katerokoli drugo željo. Vsaka se mu bo i/polnila. . . . v kenyji obešajo NAIROBI, Kenya, 7. oktobra —V angleški koloniji v Afriki v da je tudi to vprašanje na mrtvi Kenyji so pristašinje teroristič- nasprotnice same obsodijo, jih BOUŠE PREMAGANCU KOT ZMAGOVALCU "Zapadna Nemčija je dobila od Amerike okrog tri milijarde dolarjev pomoči. Njena obnova je zelo hitra. Francija pa nosi poleg notranjih stroškov težka vojaška bremena; poleg stroškov v Indokini tudi stroške okupacije francoske zone Nemčije." Tako se je izrazil med drugim francoski politik Mau-pred clevelandsko Trgovsko rice Schuman, ko je nastopil zbornico. Od dobljene pomoči je Zapadna Nemčija porabila $1,-474,000,000. samo' za gospodarske investicije—vsoto, katero mora Francija trošiti v pasivne vojne operacije v Indokini. Razvoj zapadnega Berlinu Eno najbolj bombardiranih mest v Evropi v zadnji svetovni vojni je bilo mesto Berlin. Berlin je silno razsežen in je drugo mesto po razsežnosti za Los Angelesom. Zavezniki so odvrgli toliko bomb, da so nastale ruševine bile ocenjene na 45 milijonov kubičnih čevljev. Od teh milijonov ruševin je danes 26 milijonov kubičnih metrov že odstranjenih; torej več kot polovica. Predvojna industrija je dosegla sedanjo višino 61%. Berlin je bilo važno industrijsko mesto. Od leta 1948 so v Berlinu zgradili sto tisoč novih hiš, samo v letu 1952 15 tisoč, živeža je dovolj. Deloma poceni, deloma drago. Poceni je kruh, pa tudi mleko in krompir. Zapadno nemška vlada daje podporo, da se živila lahko kupujejo poceni. Berlinske trgovine so založene. Razliko med izvozom in uvozom v zapadni del Berlina plačuje zapadno nemška vlada. Berlin se je po nekaterih okrajih dvignil na stari sijaj, kakor da ni doživel grozne vojne. Slaščice se prodajajo kot pri razvajenih narodih. Tisk, knjige in časopisi so ljudstvu poceni na razpolago. Tudi velemestna moda se je povrnila nazaj. Staro pravilo—da "gorje premagancem," v današnji dobi ne velja več. Manj avtomobilov! DETROIT, 7. oktobra—Glasilo avtomobilske industrije na-javlja, da se bo v prihodnjem letu 1954 produkcija avtomobilov znižala za 10%. Trenotno znaša letna produkcija motornih vozil 6,150,000, v letu 1954 pa se bo znižala na 5,575,000 avtomobilov. Na drugi strani pa se predvideva za kasnejša leta velik razmah v avtomobilski industriji. Za leto 1960 se trdi, da bo na ameriških cestah 60 milijonov motornih vozil, v letu 1975 pa že 100 milijonov. Trenotno vozi po ameriških cestah 50,500,000 vseh vrst motornih vozil. Ti napovedovalci sicer prizna*-vajo, da se je morala avtomobilska industrija "reorganizirati." Ta pojav pa da ne pomeni, da bi bil trg z avtomobili že prena-sičen, kar trdijo nekateri črnogledi. po končani stavki NEW YORK, 7. oktobra— Prva praktična posledica končane stavke pristaniških delavcev je bila ta, da so se delavci pač povrnili na delo in da so ladje lahko odplule. Druga, da se je ukinila posebna postaja v okviru newyorske železniške postaje, ki je bila začasna in ki je služila potnikom, ki so se izkrcali v Halifaxu, Nova Scotia, kjer so pristajale ladje iz Evrope, da se izognejo stavki, potniki pa so s posebnimi vlaki šli v New York. Voznik busa obtožen krivde v nesreči Policijski prosekutorski urad je včeraj izdal pozivnico za Frank Vithous, 45 let starega voznika mestnega busa, stanu-jočega na 3222 W. 50 St., ki je obtožen, da je zakrivil nesrečo, v kateri je bil 24. septembra povožen na Public Square Stanley Bolta. Bolta, star 38 let, je rodom Slovenec, ter stanuje na 1286 Donald Ave. in je od svojega 14. leta slep, toda to je bila njegova prva nezgoda na cesti. Bus je zadel v Bolto, ko je skušal prekoračiti cesto na Superior in Ontario Ave., bus pa je zavil okrog ogla. Posledica nesreče je bila, da so Bolti morali v bolnišnici odrezati levo nog. Med tem časom, ko je bil Bolta v resnem stanju v bolnišnici radi prometnih poškodb, pa je njegova žena porodila hčerko-prvo-rojenko. Odvetnik najden mrtev Na skrivnosten način je včer-raj umrl odvetnik Abraham J. Litt, star 51 let, katerega truplo je žena našla v kuhinji ležeče ko se je vrnila domov z obiska prijateljice. Stanovanje je na 18516 Winslow Rd., Shaker Heights. Na mizi je bila kratka notica, ki je namigavala samomor, toda truplo ni kazalo nobenih znakov nasilja in ne za-strupljenja. Ali je Amerika res v nevarnosti bombardiranja z atomskimi bombami? ALI SMO PRIPRAVLJENI NA CIVILNO OBRAMBO? zob za zob— pravi rusija MOSKVA, 7. oktobra—Ameriška dopisnika Harrison Salisbury, ki je zastopal New York Times, in Henry Shapiro, ki je zastopal časopisno agencijo United Press, zapuščata Rusijo. Sovjetske oblasti so jima javile, da predno gresta domov, bosta morala plačati davke od svojega zaslužka. Ti bodo znašali 10 do 13% njihove plače. Sovjetske oblasti pravijo; Ker so sovjetski dopisniki v Združenih državah obdavčeni, bodo obdavčeni tudi amerišik dopisniki v Rusiji. —(Oba dopisnika bosta edina Amerikanca v Sovjetski zvezi, ki bosta plačala dohodninske davke in to za eno leto nazaj.) ni ljubil bližnjega . . . ST. LOUIS, 7. oktobra—Ker smo v jeseni, odpada tudi listje. Kam naj gre listje—se mu ne da dopovedati. Sosedje so v mestih ozko stisnjeni. Clarence Sudbeck je imel soseda, na katerega vrtu je rastlo visoko drevo. Listje je začelo odpadati in padalo na vrt in pred hišo Sudbecka. Sudbeck ni pomislil na soseda, marveč je šel na sodnijo in tam vložil tožbo, v kateri zahteva odškodnino $5,000. V tožbi trdi, da mu to listje maši kanale, da mora Čistiti pločnik in da vobče kazi zunanjost njegove hiše in njehe okolice. Preveč družine-^ treba bo v šotoi^e SYDNEY, Avstralija, 7. oktobra—Ga. Ethel Hudson je stara 38 let in je poročena drugič. Njen prvi mož je padel v zadnji svetovni vojni. Z njim je imela pet otrok. Ko se je drugič poročila, je vzela 40 letnega podjetnika. Iz prvega zakona se je nekaj otrok že poročilo, in tako je Ethel postala že stara mati. V njenem drugem zakonu se je pričakoval veseli dogodek. Napovedovala sta se dvojčka, porodili so se pa četvorčki! Mož Elis je imel prvo skrb, kam spraviti sedaj družino z devetimi otroci. Bivali so že do sedaj v šotoru. Treba bo pač napraviti še en šotor—tako je odločil in to je bilo vse. Na obisku V spremstvu svojega brata splošno poznanega Toneta Šub-Ija, je včeraj obiskala našo tiskarno njegovo sestra Mrs. Fannie Cerar, bivajoča v Connecti-cutu. To je njen prvi obis^ v Clevelandu, kamor je prišla s svojo hčerjo in zetom Mr. in Mrs. H. P. Bolsinger, ki sta se potem podala v Dayton, O., kjer ima zet svojo sestro. Mrs. Cerar ostane tu do petka. Upamo, da bo od tu odnesla kar najlepše spomine na ameriško-slovensko naselbino. Nesreča pri delu Zadnji petek zvečer se je poškodoval pri delu pri Euclid Road Machinery Co. Eddie Ste-fanic, stanujoč na 436 E. 152 St. Padel je s 25 čevljev visokega odra ter si nalomil hrbtenico. Nahaja se v Euclid-Glenville bol-niSnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu čimprejšnjega popolnega okrevanja. WASHINGTON, 7. oktobra—Rusija ima atomsko enakost z Zedinjenimi državami. To dejstvo je nesporno. Morda po zalogi in v raznoterosti atomskega orožja kot takega za enkrat še prednjači Amerika. Brez ozira na večjo zalogo pa bi Sovjetska zveza lahko izvršila atomski napad na Ameriko, če bi smatrala ta korak za politično koristen. To je mnenje strokovnjakov in politikov, ki se ne pečajo samo s propagando. Predsednik Eisenhower je to" stanje bistveno priznal, govoril v Atlantic City. ko je Med republikanskimi kongres- v ospredje. niki so odgovorni člani, če ne predsedniki raznih odborov, ki glede Rusije in njenega atomskega potenciala niso preveč skeptični. Poslanec Cole, ki načeljuje komisiji za raziskovanje atomske energije, je odkrito priznal, da ima Sovjetska zveza atomske bombe in tudi sposobnost, da jih z letali prinese nad ameriško zemljo. Tudi pripravna letala za prenos vodikove bombe. Obrambni tajnik Wilson, ki trdi, da je prepričan, da bo imela Sovjetska zveza šele v nekaj letih izgotovljeno vodiko bombo, je tako osamljen. Predsednik Eisenhower je izrecno trdil, da dejstvo, da ima Sovjetska zveza v posesti obe "A" in "H" bombi, postavlja današnji politični in obrambeni sistem na glavo. Svet se mora znajti v novi orientaciji. Bivši in sedanji Churchill Churchill se je v svoji j)oliti-čni orientaciji do govora Malen-kova, ki je objavil, da je Sovjetska zveza enako v posesti tistih vrst atomskih bomb, kakor Amerika, naslanjal na ameriško zalogo atomskih bomb. Pa tudi na prednost Amerike, da ima le ona posebne vrste atomskih bomb. Ce bi se Rusija tega ne zavedala, bi bila že navalila na Evropo. Churchill sicer ni opustil misli, da bi se bilo treba kljub temu razgovarjati z Moskvo o vseh perečih vprašanjih, vendar pa je danes več kot gotovo, da ravno zadnja gotova dejstva o posesti atomskega orožja iste vrste v obeh državah —v Združenih državah in v Sovjetski zvezi, silijo Churchilla, da svojo zamisel o direktnih pogajanjih z Moskvo še bolj sili Ker je Amerika bila dosledno negativna—razume se, da pod**' vlado republikancev—do direktnih pogajanj z Moskvo, ne more naenkrat spremeniti svoje politike. Trdi se, da je bil napro-šen Winston Churchill, naj on prevzame v svoje roke vso iniciativo, Združene države in Francija pa bi se z njim kot centralno osebnostjo o tem predlogu razgovarjale. Če bi ga ne odbile, bi bila iniciativa priznana še vedno Winstonu Churchillu. In narodna civilna obramba? Imenujejo se vsote kot $500,-000,000, ki naj jih federalna vlada na leto prispeva k skupni ameriški civilni obrambi. Splošno mnenje je,, da se mora urediti na novi podlagi vse, kar je v zvezi s civilno obrambo in da pri tem ni gledati na stroške, le da so potrebni. Celo republikanski kongresniki računajo s tem, da bi bilo potrebno kreditirati najmanj $10,000,000,000, da se obramba kot bi bila potrebna, pravočasno organizira. Eisenhower naj govori WASHINGTON, 7. oktobra— Demokratje, posebno senator Kefauver, zahtevajo od predsednika Ehsenhowerja naj Ame-rikancem odkrito pojasni kaj je z atomsko bombo v Rusiji in v Ameriki, in ali grozi Ameriki nevarnost atomskega napada. Redna seja Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Svoboda št. 748 SNPJ v navadnih prostorih Slov. del, doma na Waterloo Rd. Vabi se članice, da se gotovo udeleže, ker bodo podani tri-mesečni računi in ukrepalo se bo o drugih zadevah. TRAGEDIJA V KANSAS CITY KANSAS CITY, Kans., 7. oktobra—Ugrabljen je šestletnega Bobby Greenlease je pojasnjeno. Deček je bil najden mrtev v St. Joseph, Mo., severno od Kansas City. Oče Greenlease je nakazal že potem, ko je bil otrok mrtev, kakor se je izkazalo sedaj, $600,000 odškodnine. Od teh $600,000 se je našlo $300,000, glede druge polovice gre preiskava. Otrok bo jutri, v petek pokopan v Kansas City. Zločin je zasnoval neki 34-letni Cari Hali, sin uglednega advokata, ki pa je zašel na zločinska pota. V njegovi družbi je bila vdova Heaty, stara 41 let, ki ima za seboj popisan kazenski list, tudi kriminalni tip. Heatty je bila tista, ki je po načrtih, katere je zasnoval Hali, zvabila otroka iz katoliške šole v Kansas City, češ, da je mati bolna, vsled česar je prišla ona po otroka. Tretji zločinec je zopet zlo- činski tip, Thomas Marsh, starMarsha 37 let, ki ima za seboj dobro popisan kazenski list mnogih zločinov. Marsh je bil po izjavah Heaty in Halla tisti, ki je dal otroku Greenlease s pištolo strel v glavo in to od zadaj. Marsh je pobegnil in so vse ameriške policijske in FBI oblasti alarmirane, da ga poiščejo. Iz kraja Peoria, 111., se javlja, da ste dve ženski videle Marsha, kakor ste ga .mogle po slikah spoznati. Marsh, da je bil pijan in nervozen. Marsh je vobče opisan kot pijanec in nevaren zločinec. Hali in Heaty se nahajata v zaporih v Kansas City. Hall zase v posebni celici, Heaty med drugimi ženskami. Oba sta že obtožena premišljenega umora. Vse časopisje, radijske in televizijske postaje so zaposlene danes dopoldne s poročili o tragediji in z pozivi na prebivalstvo naj takoj javijo policiji če bi kdo zasledil opisanega zločinca STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii ENAKOPRAVNOST f f Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderion 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ ŠKRAT Piše; JOHN GORJANC. For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evrope^ in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__ For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SLOVENŠČINA JE LEP JEZIK! (2) "Vse bi bilo dobro in v redu, če bi list ne pisal tako po starokranjsko." Ta ugovor se sliši, kadar nekateri ocenjujejo slovenščino v časopisju. Starokranjščina naj bi bila pravilna slovenščina. Tudi se sliši večrat, da nekdo obvlada toliko svojega ali kakega tujega jezika, da ga ne bodo za hrbtom prodali. To se pravi, da razume, kar je v glavnem pri delu in za življenje potrebno. Končno tej resnici ni veliko oporekati. Ce se namreč kdo postavi na stališče, da je golo preživljanje vse, potem je tudi jezik za njega tak, kakor pač on na njega gleda. ■ 4Ž Imamo pa priliko slišati kritiko posameznikov in skupin, ki smatra jo povsem za naravno, da kjer se tiska slovenska beseda, naj se tiska v pravi slovenščini. Še več! Mnogi so bili lahko priča razgovorom in trditvam, da je prijetno poslušati sorojake, ki govorijo pristno slovenščino. V tem je po našem mnenju jedro vprašanja. V notranjosti človeka leži toliko prikritega in pristnega, samo odkriti je treba in spraviti na dan, kar notranjost naravno potrebuje in si zaželi. Verujemo v princip, da smo ljudje rojeni načelno enako. Nihče nima pravice, da bi odrekal posamezniku tisto notranjost z notranjimi poželjenji in hrepenenji, ki jo ima sam. Ce gre za Slovenca je zopet povsem naravno, da ljubi kot politično in družabno samostojni član slovenskega naroda pristno slovensko besedo. Sodobno življenje narodov po svetu, večji napredek enega nad drugim, so privedli do tega, da ,so se skovali mednarodni izrazi, čeprav prvotno le doma pri enem narodu in njegovem jeziku. Pomen teh besed je postal naenkrat tako splošen in pomemben, da se je na splošno udomačil in se pri izgovorjavi in pisanju ne čuti, da rabimo nekaj tujega. Te besede označujemo s kratkim izrazom kot tujke. Nihče nam ne bo zameril, da jih rabimo tudi mi. Morda celo ni nadomestila za nje v domačih izrazih. Za te tujke torej ne gre. Gre za popolnoma tuje besede v prvi vrsti angleške, ki se uporabljajo v slovenskih stavkih tam, kjer imamo za nje pravilne pristne slovenske izraze, katerih pa ne rabimo. Slišali smo že primero, ki po našem mnenju tudi drži, da je namreč občutek, kadar naletimo na nepotrebno tujko v slovenskem stavku, ta, kakor, če zobje med okusno jedjo naletijo na kamenček ali kako drugo smet in jo je treba izpljuniti. Gre nadalje tudi za način izražanja predvsem za tako imenovano pasivno obliko izražanja, ko se rabi besedica "se." Ce gre za sejo kakega društva potem se poživlja— KDO in ne KOGA! Torej se poživljajo odborniki in ne odbornike. Odbornike pa pozivamo, kadar se oni ne poživljajo. Skratka rabimo že enkrat pasivno obliko prvega sklona, če ga že rabimo. Odbornik se poživlja; članarina se pobira, pobiramo pa članarino. Po našem mnenju gre pri vprašanju kolikor toliko pravilne slovenščine v slovenskem časopisju za sodelovanje nas Vseh. Gre za tistega, ki piše in ki prispeva; za tistega, ki pregleduje, za tistega, ki končno obliko in besedilo odobri, za tistega, ki v tiskarni stavi, za tistega, ki pregleduje celotni stavek in končno za tistega, ki list bere. Kdorkoli od imenovanih zasledi apako, naj jo popravi ali naj jo pove. Prepričani smo, da nam nihče ne bo očital, da hočemo uganjati tu v Zedinjenih državah kak slovenski nacionalizem. Predobro se zavedamo položaja kot je, da namreč z nami vred tudi slovenščina, kakršnjakoli že, polagoma umira in ta svet zapušča. Na tem se ne do spremeniti ničesar". Dokler pa dajemo na svet slovensko tiskano besedo in dokler imamo lep zglajen slovenski jezik, se ga poslu-žujmo tudi mi tu v Ameriki. Prispevali bomo svoj delež k tistemu toplemu notranjemu skupnemu občutku, da kar je pristno in lepo, nas notranje oplemenituje. Poleg materialnega življenja ima vsakdo v sebi tudi kulturne potrebe. V zadostitev teh potreb pa služi lep jezik, če ni ta lepi jezik že sam na sebi tudi kultura sama! L.C. Spomini na mlada leta! CLEVELAND, Ohio—Priložnost nas čaka v nedeljo, 11. oktobra. Ali že veste kje ? V prelepi jesenski naravi, na našemu narodnetau vrtu — na farmi SNPJ na Chardon in Heath Rd.! Ker so naši pikniki podobni drug drugemu—in Farmski odbor to opazuje od spomladi do jeseni—so si uradniki zmislili poizkusiti še enkrat z VINSKO TRGATVIJO. Pred leti so bile vinske trgatve zelo privlačne, smeha in zabave nič koliko! Preizkusimo sami sebe koliko še živimo in pokažimo mladini naše naravno veselje! Vsi obiskovalci tega prostora priznavajo, da je tam viden napredek v vseh ozirih. Saj dela čast Slovencem daleč naokrog Seveda ,s tem so pa veliki stroški, dostikrat prekašajo dohodke, zato je vedno na sejah vprašanje kako te dohodke zvišati, da bomo vsi zadovoljni. Kamor, dragi prijatelj, zapelješ avto, skoraj povsod ti računajo. Ali ne bi bilo priporočljivo vsaj 25c in to kar za qeli dan? Kakšna vsota pa je to za tako lepe ugodnosti? V senci pod drevesi na klopeh se hladiš; če te malo zebe, te vabi sonce, ali zaplešeš, ali pa če igraš balince, čeprav strambo—če je pa deževno si pod streho; če si lačen, naša dekleta skrbijo, da nisi; če si žejen, dobiš od zida. Ja hudirja, saj niti ne pomislimo, da take ugodnosti se ne nudijo povsod —pol zastonj—pol za denar. Razumite me, to je eno priporočilo, lahko bi jih bilo pa še več! V nedeljo prihitite, ali boste? Župan in županja sta ustvarjena za poklic. Sodnik, eh, če boste več grozdja pokradli, raje vas bo imel. Policaji brez revolverjev in krepelcev, ne bodo nevarni. Fantje in dekleta v narodnih nošah. "Viničarji"—Zarjani in Jadranove, vsi od fare, plesat znajo po žnorci, prepevat pa še bolj. Pisar nas bo pa zapisal za eno 'stopnjo v slovensko zgodovino. Stražarju bomo pa dali kozarec poduhat, pa bo zaspal. Vreme naj nas prav nič ne ovira. Zaključimo letošnjo sezono z zdravim humorjem! Na svidenje! Pa tudi jesen in zimo z veseljem praznujmo, toliko prilik imamo! V soboto, 3. oktobra pri "Svobodomeselnih" je bilo prav fletno. Prihodnjo soboto, 10. oktobra vas vabimo Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ na St. Clair Ave. Se tri leta—in smo v zlatem jubileju—lepa doba, a se še ne podamo. Vadnalovi nas bodo zopet pomladili. V nedeljo namreč bo vinska trgatev. Drugo nedeljo, 18. oktobra pa k Zar-ianom. To so naši narodni slav-čki. Bogat program se prične ob 4. uri popoldne. In potem pa kar naprej. Zasledujte časopise. Hej, če boš v kotu čepel, se kislo držal, doma sitnaril, boš dajal pogrebnikom priliko, da te prezgodaj odpeljejo. Nebesa so na zemlji, privošči si jih. Pozdrav in dobrodošli! Ivanka Shiffrer. Vabilo na velik koncrel CLEVELAND, Ohio—Podpisani sem že pred enim mesecem in pol opozarjal prijatelje najstarejšega pevskega zbora Zarja, da naj se pripravijo na zanimiv koncert, ki ga poda zbor v nedeljo, 18. oktobra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., kjer je glavni stan tega delavskega zbora že odkar obstoja Slov. nar. dom. Koncert se prične ob 4. uri popoldne. Vstopnina je v pred-prodaji $1.00, pri vratih na dan koncerta pa $1.25. Danes potom tega dopisa, vas prijatelje in prijateljice zbora Zarja, ponovno vabim, pridite od blizu in daleč na ta koncert, kjer se bomo pozdravili kot stare korenine. Zarja sodeluje pri vseh važnih kulturnih in drugih vrednih priredbah. Kadar povabimo te pevce in pevke, se rade-volje odzovejo po svoji moči. Petja in zabave na ta dan bo dosti, tako pri programu kot tudi p^i prosti zabavi, ki sledi programu, oprostite, če bova Mrs. Shiffrer in podpisani pobirala copake pri mizici v prizidku, to pač mora biti. Torej, z najlepšim pevskim pozdravom in na svidenje! Anton Jankovich, dolgoletni prijatelj Zarje. 25-letnica ustanovitve CLEVELAND, Ohio Solz pustila si dolino, zdaj počivaš brez skrbi... —donijo mi zvoki pesmi — žalostinke, ko smo pretekli teden spremile k večnemu počitku Mrs. Mary Perušek iz Westropp Ave. Blagopokojnica si je često-krat želela, da skupno v veselem razpoloženju obhajamo letos našo društveno proslavo, 25-letni jubilej obstoja št. 18 Slovenske ženske zveze, kojega pionirka-ustanovteljica, se je izredno zanimala za prosperiteto te podružnice. Žal, da'ji je usoda pretrgala nit življenja pred pragom takorekoč, njenih sanj — in da omenjeni udarec zadaje bol vsem njenim društvenim sose-stram. Ohraniti Te hočemo, draga Mrs. Perušek, v spoštovanem spominu, najsibo naša društvena bodočnost tužnih ali soln-čnih dni. Dne 10. oktobra imamo namen proslaviti dan srebrnega jubileja. K temu pomembnemu dogodku vabimo vse naše članice, njih družine in prijatelje. Servi-ralo se bo okusno večerjo (pri-četek ob 6. uri zvečer), nakar sledi ples, za katerega igra popularni John Grabnar orkester. Cena je nadvse zmerna ($1.00). Upamo na veselo udeležbo od strani cenjenega občinstva, za kar se vam vnaprej zahvaljuje odbor marljivih članic št. 18 Slov. ženske zveze. Josephine Praust. Na obisku v Clevelandu po več letih Puranova večerja za člane EUCLID, Ohio — Obveščam vsa člane in članice kluba Ljubljana, da je bilo sklenjeno, da se pripravi za vse člane in članice prosto puranovo večerjo v nedeljo, 11. oktobra v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Večerja se prične servirati ob 5. uri popoldne. Po večerji se lazvije prosta zabava in ples. Igrala bo domača godba. Vabi se tudi vse prijatelje kluba Ljubljana, da nas po-setite tisti večer. ' Francos Julylia, tajnica. Vabilo na veselico CLEVELAND, Ohio — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi jesensko veselico v soboto, 17. oktobra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Vabljeni so vsi člani in članice društva, da se udeleže veselice. Apeliram na vse, da pridete, da se opomore naši društveni blagajni, kajti leto 1953 bp kmalu pri kraju. Prijazno vabim sosednja društva, da se nam pridružijo in se z nami poveselijo, ob priliki se bomo tudi mi odzvali. Za plesa-željne bo igrala dobra godba Stanley Mavserja, ki igra vesele poskočnice, da zadovolji mlade in staj;e. Začetek veselice bo ob 8. uri zvečer. Za lačne in žejno bo odbor preskrbel najbolje. Na veselo svidenje v soboto, 17. oktobra vas torej vabi v imenu društva Mike Bizaj, predsednik. Circulus vitiosus Zdravnik mi je dejal, da se ne smem razburjati in da ne smem piti. A kako, hudiča, naj se ne razburjam, če ne smem piti! Po stari navadi Spiritizirali so. Neka vdova je prosila, naj pokličejo njenega rajnkega moža. Klicali so in klicali. Nenadoma je nekdo padel zunaj na stopnicah in zastokal. Vdova je vsa žalostna dahnila: "Ojo, že spet pijan!" Razumevanje —Moja žena me nikoli ničesar ne prosi. —Moja tudi ne. Samo ukazuje! -f- Na sodišču Sodnik: "Priča, kako se pišete?" Priča: "Podlipnik!" Sodnik: "Ime?" Priča: "Ne vem, ali sem Miha ali Lovro." Sodnik: "Kako to?" Priča: "Veste, jaz in moj brat sva se rodila kot dvojčka, a ta koj po rojstvu je eden umrl. Zdaj pa ne vem, ali sem umrl jaz ali moj brat." Vojaška —Kakšna megla! —Jaz sem bil že v gostejši, kakor je ta. -Kje? —Ne vem. Bila je tako gosta, da nisem mogel videti, kje sem. Ljubeznivost —Vse moje bogastvo je moja inteligenca. —Nikar se ne pritožuj, rev ščina ni sramota! >- Veselo presenečenje Ljudmila je hotela svojega moža Mirka odvaditi pitja. Ko se je neke noči spet pozno vračal iz gostilne, se je pokrila z rjuho in ga počakala. Mož se je neznansko ustrašil in drhte vprašal, kdo je. -j-Hudič! mu je odgovorila z grobim glasom. —To me pa res veseli. Pojdi-va na kozarček, saj je tvoja sestra moja žena. Poštena uslužbenka —Ali je uslužbenka, ki mi jo priporočate, res poštena? Posredovalka: prisegam! —In s čim to lahko potrdite? —Bila je dve leti uslužbenka v kopališču, pa se ni nikoli kopala. Škot je zalotil svojo ženo z ljubimcem. "Ha!" je kriknil. "Zdaj vaju imam! Postavita se drug za drugim, da bom oba z enim strelom ugonobil!" ♦- —Oče, daj mi penny, rad bi se vozil na vrtiljaku. —Saj je nesmiselno, sinko, ko se pa že zemlja vrti. (Nadaljevanje) Samsula, Fla Obiskal sem mnogo mojih starih znancev in prijateljev, s katerimi sem pred več leti sodeloval pri različnih društvih, narodnih domovih, Zadružni zvezi in seveda tudi v političnem življenju smo bili precej aktivni v tistih časih. V pogovoru s temi bivšimi sodelavci sem opazU, da ni več tistega zanimanja, katerega smo imeli v prejšnjih časih, ko smo bili mladi in polni življenja. No, ta svet je že tako urejen, da vse pride in vse izgine. Če hočemo to stvar analizirati, nam ni treba iti preveč daleč v razpravo, da dobimo pravi odgovor za vzrok zakaj ti stari, narodni delavci opuščajo svoje nekdaj priljubljene aktivnosti. Prvi vzrok je, ker smo se vsi postarali, smo hitro utrudjivi in poleg vsega pa še razočarani, ker nismo dosegli tistega uspeha, katerega smo za naše delo pričakovali. Vzemimo naprimer Slovensko zadružno zvezo. Pred leti smo bili uverjeni, da delujemo za nekaj zelo koristnega, za napredek delavnega ljudstva, a sedaj smo nad tem delom tudi prav pošteno razočarani. Je že čez 40 let odkar je bila ta Zadruga ustanovljena. V teh letih se je mnogo agitiralo, pisalo, navajalo in priporočalo slovenskemu delavnemu ljudstvu, da naj postane odjemalec Zadruge in tako pomaga skupnosti zadružne misli. Dokler so bili zadružničar-ji in njeni simpaterji na delu, je podjetje še precej napredovalo in so se odpirale nove trgovine. Jaz sem bil zelo presenečen, ne, razočaran, ko so mi sedaj delničarji povedali, da je najbolje če se cela stvar likvidira in proda privatni osebi. I bo poklical pred svoj podobor na izpraševanje kaj je in kam spada. Poleg drugega sem slišal, da so mučna trenja med naprednimi vrstami tudi radi ta novih. Žalostno je, da nekateri teh, ki so našli tu zavetje, tudi tukaj razdiralno delajo. Torej, da se povrnem k origi' nalnemu predmetu. Po nekaj tednov obiska v Clevelandu, sva se podala na obisk v Detroiti Mich., k Franku in Viktoriji Hrščak. Viktorija je sestra W' je soproge. Po par dneh bivanja v Clevelandu, sem se mocn® prehladil in ta presneti prebl^® sem nesel s seboj tudi v Detroit' Nisem se ga mogel otresti, kas-Ijal sem kar naprej, tako sem se že privadil opravičevati se pred vsakomur, pred komur sem prišel v stik, namreč, sem južnjak iz Floride in sem s® tukaj močno prehladil, ker se® se že bal, da bodo mislili, da sei^ jetičen. Bil sem v resnici bolan in zgledal tako. Skuš^ sem na več načinov odpraviti ta prehlad. V lekarni sem kupi* zdravila, pil sem visko in lemo' nin sok z različnimi čaji. Sestra Theresa mi je .večkrat skuhala lipov čaj, katerega je prinesla s seboj z obiska v stari domovioj in sicer iz lip, ki stojijo vaško cerkvijo pri sv. pa tudi ta lipov čaj ni imel usp®' ha. Theresa je bila kar gotovai da mi bo ta lipov čaj iz lip naši vaški cerkvi, ki, so bile ^ zgodovini kdo ve že kolikokr& blagoslovljene, pomagal, pa ^ bilo tako. Mesto Detroit bi se lahko ob" širno opisovalo, pa saj ga mO®' gi čitateji morda bolje poznaj" kot jaz. Z zanimanjem sem oglf daval v Fordovi razstavi ra^' čno staro mašinerijo, stare mO' dele raznovrstnih avtomobil"^ ameriških in evropskih izdelko^' Velike zanimivosti se vidi tudi Green Village, kjer so vsako vrstne zgodovinske hiše, ki J', je Ford družba kupila v Amci"' ki in Evropi. Te' zgodovinskega pomena stavbe, spravljene ski^ paj po Fordu iz vseh delov sV« ta, se je uredilo v to vasico, ima vsaki dan mnogo posetn.' kov. Da si ogledate Ford ra^ stavo in Green Village sta"® $1.50, za ogled samo enega P® 75c. Priporočljivo je za vsak® ga, ki obišče Detroit, da si oS'® da te zanimivosti. v Detroitu sva se mudila ro dva tedna, nakar sva pi"'® ^ nazaj v Cleveland. Tu sva tem ostala še en teden in know »hey tlwimi «•••*•.k. •.«. M AT I * M A L ftAflTV t O W M *I k Dragi prijatelji, rojaki in či-tatelji! Dajmo se nekoliko ustaviti pri tej zelo važni točki in poglejmo sami sebe, če smo dozoreli za tisto skupnost, katero smo sami priporočali. Mnogo je idei ali zamisli kako bi ljudje živeli v skupnosti, srečni in zadovoljni, pa to so le ideje, katere se v praksi pokažejo popolnoma drugače kot so bile v ideji zamišljene. Poglejmo na našo novo Jugoslavijo, v kateri je država sama priporočala in tudi po svoji moči pomagala organizirati zadružništvo, a je koncem konca morala država to zamisel opustiti, ker je uvidela, da ljudstvo tega ne mara sprejeti. Današnji človek je rojen in vzgojen individualist in tega se je kaj težko znebiti. Vsak človek se najbolje počuti v svojem do-mu, kjeiL sam določuje in opravlja svoje stvari po svoje. Stari pregovor pravi: Preljubi je domek, če ga je samo za en bobek. Ta stari pregovor je še vedno v veljavi. Človek gre vse okrog, gleda zelo zanimive znanstvene in zgodovinske stvari, ljudje so prijazni in postrežljivi, skušajo I ti dati vse, kar sami imajo, in za nameček še kaj več, pa vseeno se v kratkem času tudi tega na-jveličamo. No, ali veste zakaj? I Je tako, ker smo individualistično orientirani in individualisti ljubimo najbolj svoj dom, pa naj bo slabš ali bolj od drugih. Dom, pravi dom, je le tam, kjer se kretaš kakor se ti poljubi. Na tem najinem obisku sem opazil še neko drugo spremembo. Rojaki, kateri so se udej-stvovali v naprednih vrstah, se nekako izmikajo in ne marajo posegati preveč v razprave, katere so danes na svetovni po-zornici. Seveda, imajo za to tudi vzroke, da so oprezni kaj se govori in pi-ed kom se kaj govori. Na to je samo po sebi umev- lil najin"p7votn7načrt. no, da je to povzročil senator, ki j tipa po vseh temnih kotih koga' (Dalje prihodnjič) pol, potem pa sva se začela pripr*^. Ijati za pot nazaj na naš sedaW dom v Florido. Baš tedaj se J moj sošolec in prijatelj iz ^ dih let, poznani Pavel _ odpravljal s svojo soprogo % tie, da v nedeljo, 25. julija o deta na obisk njegove ses Nežike Dolenc, ki je poroC tudi z mojim sošolcem And jem Dolencem, s katerim šla skupaj k vojakom, a vid® ^ se nisva že 23 let, kakor tudi njegovo Nežiko ne. DomeiJ smo se da se tudi midva sp® /jO ma ustaviva na Dolenčevem j mu v Ford City, Pa., to je milje severno od Kittaning- ^ je Pavel Lenasi šel iz landa zgodaj zjutraj, jaz pa ^ ob 11. uri sva prišla z ženo ^ Ford iCty šele ob štirih dne. Andy Dolfenc je pra^ odšel na nočno delo, naroČil je, da ga morava na vsak n^ ri nJ'"' počakati in prebiti noč pi S soprogo sva nameravala viti se tam samo za kratek nato pa nadaljevati pot v cen- tral City še isti dan. Ker P* S" pri Dolenčevih vstrajali, da j, ostaneva čez noč, sva spi'cme JI ENAKOPRAVNOST ' BTRAN 3 Drobne vesti iz Slovenije Četrt stoletja slovenskega radia Prvega septembra pred 25 le-^ je ljubljanska radio postaja ^cela s svojimi prvimi oddaja-Prve besede v oddaji ljubljanskega radia je spregovoril ^ovenski pisatelj Franc Šaleški ^žgar. Radiofonija v Sloveniji se je od tega dne vedno bolj razvijala do druge svetovne voj-V novembru 1941 se je v sre-"^šču okupirane Ljubljane ogla-Hov oddajnik, ki je propagiral ideje Osvobodilne fronte in ^zval na upor proti okupatorju. ®^šal Tito boter 14 otroku V Slatini Radencih so nedav-slovesno vpisali v matično ^Nižico ime male Frančiške, 14. otroka družine Žnidaršičevih z aneževega vrha, ki ji je botroval sam maršal Tito. Pri svečanostih je zastopal botra član Iz-^šnega sveta Ljudske republi-® Slovenije V. Majhen, ki je v Matični knjigi s svojim podpi-potrdil maršalovo botrstvo nato izročil materi maršaloma darila. Pozneje je bilo srečni ^"^ini prirejeno slavnostno ko-v kavarni zdravilišča, ki so ga udeležili zastopniki Ijud-in okrajnega odbora in ovariš Ivan Regent. Zastopnik ^sokega botra tovariš Majhen žnidaršičevim poklonil Dedi-3®rov življenjepis maršala Tita, a bodo lahko še bolje spoznali ^vljenje in delo botra male Frančiške. ^ftfnado v Ivanjkovcih P*"! Ormožu V začetku septembra je v v^ojkovcih pri Ormožu divjal pravi tornado, vihar, ki ga v teh Nih doslej niso poznali. V popoldanskih urah se je nenadoma Mignil vrtinec, ki je na srečo 'Nastal v dolini poleg gozda. V ^^®kaj minutah je vihar opusto-dva kilometra gozda, v ka-®rein je naredil pas. Moč vihar-je bila tolikšna, da je iztrgal Zemlje 200 let stare hraste in ^kve z enim metrom premera. ..letno drevje je bilo prelom-^^^0, kot bi ga z mečem odse-V nekaj minutah je padlo kot 150 kubikov lesa. Moč ^harja se je polegla ob koncu Sozda. Nekemu kmetu je razne-vihar vse ovsene snope. Sre-^ ^ nesreči je bila, da se je vi-razvil v gozdu, saj, če bi na P'^ittier divjal nad Ormožem, bi esto popolnoma uničil, tako tr-.^3o strokovnjaki. Tudi starejši ^ydje ne pomnijo, da bi kdaj ^'vjal v tukajšnjih krajih tak-vihar. V okolici, kjer je div-^ tornado, so slišali strašen . in pokanje. Vse skupaj je ^^jalo le pet minut. Poškodova-Y ^°zd je last Gozdne uprave nedelja. Ves podrti les bo %daj dobila Splošna kmetij- ska zadruga "Berce" v Ivanjkovcih. Gozd je dva kilometra oddaljen od postaje v Ivanjkovcih in je sredi najlepših vinogradov, kjer zdaj veselo pojo klopotci in vabijo k bližnji trgatvi. Pri Antonu na Pohorju grade novo šolo Pri Antonu na Pohorju nameravajo zgraditi novo šolo. V juniju so začeli kopati temelje. Pripravili so že tudi gradbeni material. Opeko so morali pripeljati od precej oddaljenih Radelj, za prevoz so skrbela domača podjetja s svojimi kamioni. Starši bodo radi pomagali pri zidanju, da bodo njihovi otroci šolo čimprej dobili. Huda nesreča v pohorski družini Pri Antonu na Pohorju se je pred leti naselil Andrej Pušnik s svojo družino. Bil je marljiv delavec in skrben družinski oče. Pred kratkim pa je njihovo družinsko slogo razdrlo neosnovano obrekovanje, ki je Andreja, ki je še mlad in čeden, obdolžilo zakonske nezvestobe. Ko je za vse to zvedel Andrej, je vprašal ženo, če morda tem govoricam verjame. Vse to je ženo, mater devetih otrok, spravilo iz ravnotežja. Z izgovorom, da gre k zdravniku, je odšla od doma in se ni več vrnila. Po dolgih poizvedbah je mož izvedel, da so v Dravi pri Breznu našli utopljenko, v kateri je spoznal svojo ženo. Ženina smrt je Pušnika globoko prizadela. Bil je ves obupan. Težke izgube ni mogel preboleti. Končno je šel od doma tudi on, 7. septembra so ga našli pastirji v gozdu obešenega. Ta nesreča je globoko presunila vse Pohorce. Tako je zaradi neumnih in zlobnih govoric nekaterih nerazsodnežev ostalo brez staršev devet nepreskrbljenih otrok. Gnusen roparski napad V Frolehu v občini Zgornja Ščavnica, je bil 6. septembra izvršen gnusen roparski napad, ki mu ni najti primera v zgodovini teh krajev. Tisti večer sta 36- NATIONAL »APETY € P U N C I !• MERCHANTS' STAMPS ARE ADDED SAVINGS All The Rage With The Coke Set DEKLBKI IN JR. DEBS Z podlogo iz flannele JEANS Mere 4 do TO 3t«25 Mere 10 do 16 3-S5 dnevi *o čas za nošo teh Jeans iz težkega denima. Vrezani polna mere in imajo dva žepa spredaj, in dva žepa zadaj. So ®yojno Šivani na krajih večje rabe. Obrobljeno z vnaprej skrČe-n>rn plaid blagom v temno plavi in rdeči barvi. Cotton Plaid Flannelette bluze Jekliikc 4 QC J^ .Deb ^ ^ do 14 JL m10 do 16 v ^^r^tnik z licem na obeh straneh je posebno pripraven za zimo. »naprej skrčene. Rdeče, temno plave, plaid barve. BAILEY'S drugo nadstropje in v vseh podružnicah letna Ana Žemljic in njena 71-letna mati ob petrolejki tolkli bučnice, mala otroka, osemletni Franci in petletni Peter pa sta že odšla spat. Gospodarja pa ni bilo doma. Kar je nenadoma vdrl v hišo neki moški, udaril s kladivom po svetilki, nato pa je začel s kladivom tolči ženski. Ko sta z razbitima glavama obležali na kupu sončnic, se je brezdušni zločinec lotil še spečih otrok in ju prav tako potolkel. Po tem groznem početju se je zločinec nameraval lotiti ropanja, pa ga je pri tem presenetil gospodar, ki se je s kolesom pripeljal domov. Zločinec je pobegnil. Gospodarju se je nudil strahoten prizor. Vse štiri žrtve so ležale v lužah krvi. Zemljič je poklical na pomoč sosede ter obvestil o dogodku postajo ljudske mihce. Že ponoči so žrtve prepeljali v bolnico v Maribor v opasnem stanju. Varnostni organi so na podlagi sumljivih okoliščin aretirali 21-letnega Mirka Kaučiča iz Fro-leha, ki je svoje zločinsko dejanje končno tudi priznal. Kako pokvarjen in drzen je mladi zločinec, zlasti dokazuje to, da je bil med prvimi sosedi, ki so Zemljiču prihiteli na pomoč in se je tudi sam strašno "zgražal" nad storjenim zločinom. On je tudi šel v družbi nekega soseda zločinski napad javiti milici in telefoniral po rešilni avtomobil, pri vsem tem pa se je tako sumljivo obnašal, da se je izdal. Omenjeni Kaučič ima kljub mladosti za seboj slabo preteklost. Izvršil je že več tatvin in vlomov. Ljudje so nad zločincem silno ogorčeni in zahtevajo zanj najstrožjo kazen. BOGATI RUDNIKI ONKRAJ POLARNEGA KROGA Za Hirošimo je Kiruna, novo, naglo rastoče mesto onkraj polarnega kroga, največje na svetu. Seveda ne po številu prebivalcev, marveč po svojem področju, ki meri celih 13,000 kvadratnih metrov. Mesto v ožjem pfimenu besede šteje 14,000 prebivalcev, med katerimi je precej Laponcev. Vse, kar v mestu stoji, in se pretaka, spada k rudniku, enemu najmodernejših v Evropi. Kiruna je že na področju polnočnega sonca,, ki konec maja vzide in šele sredi julija zaide. Sredi decembra pa leže na deželo polarna noč. Potem električne luči tedne in tedne nepretrgoma gore. Kiruna je oddaljena od Stock-holma blizu 1,500 kilometrov, od Severnega tečaja pa kakih 500 kilometrov. Mesto stoji sredi slikovite severne pokrajine, kjer se človeška roka narave tako rekoč še ni dotaknila. Po naravnem bogastvu je ta pokrajina ena najbogatejših v Evropi; zato so tudi kirunski rudarji pomembna skupina prebivalcev evropskega kontinenta. Železo je politična kovina. Kdor ga ima mnogo, mu prinaša blaginjo in daje svetqyno veljavo. Švedska ima zelo bogata ležišča rud in je v tem oziru naj-rude so znane kot .najboljše. V večji dobavitelj Evrope. Švedske švedski železni rudi je skoraj polovica več železa, kakor v povprečni železni rudi drugih dežel. Pomen železne rude na La-ponskem je začel naraščati šele okrog leta 1878, ko se je pričelo ločiti železo od fosfora. Kmalu so ustanovili v Kiruni družbo za izkoriščanje železne rude. Imenuje se Luossavaara-Kuruna-vaara in njena delniška glavnica znaša 110 milijonov švedskih kron. Zadnje leto je imela 127 milijonov švedskih kron čistega dobička in delničarji so spravili v žepe 29 milijonov. Davkov jo plačala lani 165 mihjonov. Polovica delnic je v rokah države. Kurnavaara je bila v začetku našega stoletja gol gorski greben z najvišjim vrhom, visokim 728 metrov. Zdaj je visok samo še 150 metrov. V 50 letih so ga namreč na dnevnih kopih že toliko odkopali. Iz te gore so dobili že 162 milijonov ton železne rude. Letna proizvodnja znaša kakih 400,000 ton. Strokovnjaki so izračunali, da je na tem področju v zemlji kakih 1,300 milijonov ton železne rude. Kopali jo bodo lahko torej še 400 le^. Seveda pa bodo dnevni kopi izčrpani mnogo prej. Oglašajte v Enakopravnosti EUCLID POULTRY 549 EAST ISSih ST., KE 1-8187 Jerry Felkovsek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. NAJBOLJŠE GROZDJE IN FIN NOiT Vsem starim in novim odjemalcem sporočamo, da bomo tudi letos postregli z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije ali pa samo ohijsko, belo in rdeče. Posebno opozarjamo, da si letos boste lahko nabavili ohijsko grozdje in mošt samo še dva tedna— torej ne čakajte, naročite takoj! Imamo nove (charcoal) sode po 5 galonov in do 50 galonov od žganja. Prepeljemo na dom. Cene so zmerne. ' Če želite, imamo vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, Catawba, ohij&ka, itd. Se priporočamo za obisk. NOTTINGHAM WINERY 17721 WATERLOO ROAD POKLIČITE po telefonu: IV 1-2724 VPRAŠAJTE ZA MERCHANTS ZNAMKE t II Družba bo morala investirati precej milijonov, da bodo lahko rudarji kopali rudo tudi pod zemljo. Doslej je bilo toliko dobička predvsem zato, ker so rudo kopali kot rečeno kar na dnevnih kopih. Družba je imela le malenkostne izdatke za opremo. Zanimivo je, da med kirunski-mi rudarji ni nobenega Laponca. Rudarji uživajo enako socialno zaščito, kakor njihovi tovariši na Švedskem. Tudi v Kiruni lahko človek denar zapravi. Rudarji stanujejo v lepih hišicah. Kdaj pa kdaj si lahko kirunski" rudar privošči tudi kratko potovanje v južne kraje. Življenje na severu pa je znatno dražje, kakor na jugu, ker je treba vse potrebščine pripeljati iz daljnih krajev. Ljudje so navezani izključno na uvoz. Hrepenenje po jugu,' po soncu, je med prebivalci daljnih severnih krajev zelo veliko. Treba je videti rože in zelenje na oknih delavskih družin, da človek razume, s kolikšno ljubeznijo jih go je. V Kiruni imajo celo papigo, ki se je privadila večnemu snegu in ledu, pa tudi dolgim nočem. (PO "LJUDSKI PRAVICI") MOŠT KAKOR VSAKO LETO, TUDI LETOS PREŠAMO FINO OHIJSKO in KALIFORNIJSKO GROZDJE VSAKO POSEBEJ ALI MEŠANO PO VAŠI ŽELJI. FINI SODI OD ŽGANJA VSEH VELIKOSTI, Za fino vino, pridite k nam A. BARAGA WINERY % 15322 WATERLOO ROAD IV 1-5230 V NAJEM 5 LEPIH SOB SPODAJ se odda v najem odrasli družini. Fornez na plin. Najemnina $65 mesečno. Topla voda. Garaža. Vprašajte med 2. in 6. uro zvečer. 770 E. 93 St., zgoraj LI 1-4924 HIŠE NAPRODAJ NAPRODAJ JE HIŠA 6 sob, vse v prvovrstnem stanju. Garaža, lep vrt, itd. Blizu šole in transportacije. Lastnik se izseli v najkrajšem času iz države. Pokličite KE 1-8233 Izredno zmerna cena. CLEARAiRE RD. Bungalow s 5^ sobami se proda. Beneški zastori, avtomatični pral-nik, zimska okna in mreže, gor-kota na plin. Garaža in dovoz. Cena samo $9,500. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030 DELO DOBIJO MOŠKI ASSEMBLERS za stroje MACHINISTS IZURJENI Visoka plača od ure—čas in pol za delo nad 40 ur. Prosta zavarovalnina, hospitaliza-cija in plačane počitnice. Sprejme se nove Amerikance. NATIONAL TOOL GO. 11200 MADISON AVE. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO A^DEB GINGER BEER^DEB GINGER BEER^DEB GINGER BEER^DEB GINGER BEER^ 1/1 lU o < GČ LU > LU CQ O lU < Z O oa cc < U L/l C£ o > < (/) LU O < e/i ui > 111 CO o LU h- < Z O ca at < V f/i Rč O > Našim mnogim prijateljem in odjemalcem... želimo sporočiti, da se je spremenilo vodstvo. MR. JOHN POTOKAR ST. ustanovitelj in prvi predsednik, se je umaknil iz aktivnega vodstva. REFRESHING - HEALTHFUL LITHIATED LEMOK SODA The Perfect Mixer MR. FRANK PAVEG je bil izvoljen od: direktorija za novega predsednika. Tudi v bodoče bomo postregli vsem odjemalcem s pijačo po najnižji ceni, najboljše kakovosti in izvrstne posluge, kot smo vedno storili. Vam se priporočamo za vašo naklonjenost ter se vam zahvaljujemo zanjo. THE DOUBLE EAGLE Izdelovalci karboniranih pijač BOTTLING CO. — NAJBOLJŠA PIJAČA IZZA 1908 — 6517 St Clair Ave. - HE 1-4629 Razpečevale! Buckeye -Stein -Schmidt piva > > < O 70 CO O > TJ 00 O Z > H m O 03 m 5 O m l/l ^ VIENNA GINGER ALE ^ VIENNA GINGER ALE ^ VIENNA GINGER ALE ^ STRAN ? " ENAKOPRAVNOST VOHUNI IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE (PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA) (Nadaljevanje) Colbert je pripovedoval, da je med kanadskimi stražarji bil tudi neki mladenič, sin univerzitetnega sluge na montrealski univerzi Mac Gil. Vse svoje življenje je na univerzi prebil v fizikalnem laboratoriju. Praktično fiziko je poznal bolje od profesorjev. Poučeval je slušatelje, ki so se pripravljali na izpite in z zasluženim denarjem študiral tudi sam, a ne dolgo. Vpoklicali so ga namreč k vojakom še preden je diplomiral. Nekega dne pa so prišli v naselje tudi kanadski univerzitetni profesorji. Med njimi je bil celo šef fizikalnega oddelka univerze Mac Gil v Montrealu. Ta je maldeniča takoj spoznal. Mladi vojak pa se je ob tem srečanju spomnil, da se je njegov nekdanji profesor bavil z raziskovanjem atomske energije in da je tudi njemu pripovedoval o svojih izsledkih. Profesorji namreč te skrivnosti niso jemali tako resno, kot policija ali vojaštvo. Kar je fant slišal od profesorja, je tudi njega samega zelo zaposlilo. Ves prosti čas je pdrabil za študiran je in poizkuse. O teh poizkusih je mnogo pripovedoval svojim vojaškim tovarišem. Trdil je, da se tudi v naselju bavi-ber meseceptčnuskoa jo s takšnimi poizkusi. Čez dober mesec je komandant taborišča izvohal, da se je fant bavil z atomskimi poizkusi in da o tem pripoveduje drugim Naselja, kjer so vršili raziskovanja, so imenovali Manhattan Districts. Poveljeval jim je general Graws. General je osebno zaslišal fanta o tem, kaj ve in kakšne poizkuse je vršil. Samo to verjetno še ni bilo tako hudo, toda fant je bil mlad, prikupen velikan, ki so ga poleg fizike zelo zanimala tudi lepa dekleta. Po zaslišanju se ni nikoli več vrnil v stražnico. Pripovedovali so, da so ga poslali v Afriko, kjer je padel v tamkajšnjih spopadih z Nemci. Med Kanadčani pa je na skrivnem krožila vest, da fant ni več živ zapustil naselja. Pri čuvanju skrivnosti izsledkov atomskega raziskovanja niso poznali nobene šale. Pozneje Colbert ni ničesar več slišal o tem slučaju, Armstronga pa so ob njegovem pripovedovanju spreletavali mravljinci po hrbtu, ko je pomislil, da se je tudi sam zapletel v to stvar, v tako neizprosno čuvano skrivnost atomskega orožja. Če je že stikal za to rečjo, ga pri tem ni prvenstveno zanimala skrivnost atomskega orožja, temveč samo skrivnost lepe Joane in njen skrivnostni sestanek z ve-likouhim nadzornikom Leopo-leom. "Ali so me zares hoteli ubiti? Ali me je v resnici rešila le črno-lasa lepotica? Ah niso morda vse komedije z menoj uprizorili samo zato, da sem lepotici obljubil molčati?" Zaman si je s takšnimi mislimi razbijal glavo in razmišljal, kaj bo, če kje slučajno sreča to črnolaso lepoto. Ni mu bilo treba dolgo ugibati. Tisti hip, ko je na postaji izstopil in hotel prekoračiti velik trg pred postajnim poslopjem, je mimo njega z veliko naglico švignil nek avto. Odskočil je, avto je zdrvel dalje, a je nenadoma obstal in se začel hitro pomikati nazaj. Ljudje so z zadržanim dihom opazovali to nevarno početje na prometnem križišču. Armstrong je zmajal z glavo. ^ Že je hotel nadaljevati pot, ko je voz nenadoma obstal pred njim. Vrata so se sunkoma odprla in pred Armstronga je stopila odlično "oblečena, elegantna dama. Bila je njegova črnolasa znanka, ki ga je takrat ponoči rešila iz zapora. Tisti hip ni vedel, ali naj jo pozdravi ali naj gre dalje. Ob slovesu mu je namreč dejala, da je ne sme poznati, če se kje slučajno srečata. Zdaj se je še posebno neprijetno počutil pred to bleščečo lepo in pozornost vzbujajočo damo. Oblečen je bil že več tednov v zmečkano obleko, plašč in srajco, ki si jo je bil zadnjič v vasi v BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI Ot>KAR JE UMRL NAŠ UUBUENI NEPOZABNI SOPROG, OČE IN STARI OČE ANDREJ URANKAR ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 8. OKTOBRA 1952. Prešlo je v večnost leto dni, odkar si zatisnil trudne oči, spomine svetle nam budiš in v naših srcih še živiš. Saj ne mine nikdar dan, da bi ne bili v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo, kjer večni dom je Tvoj hladan. Žalujoči ostali: JULIA, soproga MARY AUCIN, FRANCES VIDMAR in ANNA SKEBE, hčere LAWRENCE AUCIN, IGNATIUS VIDMAR, STANLEY SKEBE, zetje LAWRENCE, ANDREA, JEFFREY, MICHAEL, STANLEY, vnuki ANTON, FRANK in MAX, bratje ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 8. oktobra 1953. sam opral in ni pustil, da bi mu jo kmečke žene zlikale, čeprav so hotele. Toda lepa zapeljivka ga je prijazno in z nasmehom pozdravila : "Dober dan, gospod urednik!" Armstrong je za hip začutil v svoji dlani mehko žametasto ro ko, ki ga je v tisti črni noči vodila iz zapora. Ta roka mu je takrat verjetno rešila življenje. Res je, da ga je potem prepustila volkovom, a tega gotovo ni storila hote. "Vstopite, prosim! Odpeljem vas do doma," se je smejala njegovi zadregi, Armstrong je slednjič le prišel do besede: "Ne zamerite, draga Miss Gwen, toda raje pojdem peš. Zaenkrat me je docela minila volja do vožnje v tujih avtomobilih." Z dvignjenimi obrvmi ga je Gwen pogledala strogo in naravnost v oči: "Mislim, da bi bilo obema prijetno, če bi se malo porazgovo-rila," je dejala s poudarkom. Armstrong pa je ponovno trdovratno odklonil njeno ponudbo. Gwen ni mogla siliti v njega sredi množice ljudi, ker bi to vzbudilo pozornost. Ziato je jezno sedla v avtomobil, zaloputnila vrata in odbrzela. Urednik Armstrong pa je stopil po dobro znanih ulicah, ki jih tako dolgo ni videl, naravnost proti lepemu, negovanemu mestu. Med potjo se je spomnil, da mora zelo paziti nase, saj so ga zasledili že takoj pri prvem koraku. Kdo ve, kako dolgo bo trajalo vse to in kaj ga še čaka? In kdo ve, kdo preži nanj ? Na stanovnju, v gostilni, kjer je bil na hrani, v uredništvu, povsod so bili zelo presenečeni nad njegovo nepričakovano vrnitvijo. Njegovi odsotnosti niso pripisovali posebnega pomena. V stanovanju in v uredništvu so dobili brzojavno sporočilo, da ga nekaj časa ne bo, ker je nujno zadržan. "Družinske zadeve," se je v zadregi opravičeval v uredništvu. Glavni urednik mu ni mogel očitati odsotnosti, ker je tudi sam bil večinoma odsoten. Njegov namestnik pa je ves čas na tihem upal, da si bo Armstrong kje zlomil vrat ali dobil drugo namestitev, tako da bi potem sam zasedel Armstrongovo mesto. Nihče ni slutil, v kakšnih okoliščinah je izginil, kajti o svojem zasledovanju ni nikomur črhnil niti besedice. Njegovi sodelavci ga niso mnogo izpraše-vali. Naredili so samo nekaj za-smehljivih pripomb glede in njegovih dolgov, včasih so omenili njegove ženske avanture in ga dolžili nezvestobe. Armstrong je bil poldrugi me sec skoraj docela odrezan od sveta. Zato se je zdaj vrgel na novice s poželjivostjo človeka, ki se je spet vrnil v življenje. Hitro je z očmi preletel naslo,ve člankov in tako izvedel v glavnem vse, kar se je zgodilo v času njegove odsotnosti. Podrobnosti je dopolnil z novinarsko domišljijo, drobnimi informacijami in predvidevanji. Bolj kakor objavljene so ga zanimale neobjavljene novice, malenkosti, ki so prihajale mnogo pred dogodki in ki jih novinar, ko pride čas za to, privleče na dan iz bogate zakladnice svojega spomina. Da so v Moskvi zasedali trije zunanji ministri, da je svet poln večjih in manjših medna rodnih dogodkov, to ni bilo zanimivo, kajti to se je že zgodilo. Prihodnje dogodke je bilo mogoče slutit* le iz polovičnih, nezanesljivih informacij. Vsakega novinarja pa najbolj zanima to, kaj se bo zgodilo. Armstrong je ves dan preživel v uredništvu. Na Joan se niti ni spomnil, toda ko je zvečer prišla ura njegovih obiskov v zabavišču, je začutil nepremagljivo željo, da bi tudi danes šel tja. Ka-' kor da vmes ni bilo nobene prekinitve, nobenega premora. Potem se je spet premislil. Ne, ne bo šel! Zapustil je uredništvo s trdnim sklepom, da pojde kam drugam. Toda noge ga niso ubogale in je slednjič le vstopil v zabavišče. Garderober, ki ga je poznal, ga je zaupno pozdravil. Prijazno so ga pozdravili tudi drugi znanci, ki jih je srečal pred vhodom v dvorano. Šele tedaj je v resnici čutil, da se je vrnil. Vstopil je v poltemno dvorano v trenutku, ko je pela črnolasa pevka — Miss Gwen. Obstal je ves presenečen: "Ali Joan ni več tukaj? Naj-brže je odšla in bog ve kje je zdaj?" Hotel se je obrniti, toda odkril ga je znan natakar, mu vljudno prišel naproti in ga od-vedel k mizici, kjer je navadno sedel. Spotoma se je prijazno zanimal za vzroke njegove dolge odsotnosti. Ko je Armstrong sedel in je na njegov obraz padel stožec svetlobe z namizne svetilke, je zaslišal pridušen vzklik in že v naslednjem trenutku je nekdo stekel k njegovi mizi. "Pet — Peter!" je zaslišal znan glas in nežna bela roka je segla po njegovi desnici. Skočil je pokonci: "Joan!" Več ni mogel izgovoriti. Tako sta stala roko v roki ter nasmejana, z očmi, bleščečimi se od sreče, gledala drug drugega. Zdaj Joan ni več mislila na ob- dolžitve in sumničenja, kakor nekdaj prej, ko je sumila, da Armstrongova odsotnost le nima tako nedolžnih vzrokov. Stala sta nepremično, omamljena od sreče. Okrog njiju je izginilo vse, vse je prenehalo, le onadva sta se držala za roke in Joani so v očeh zableščale solze sreče. Po dvorani je zvenela pesem. Gwen je s svojim globokim, mehko božajočim glasom pela pesem o ljubezni. Njena pesem pa je bila samo omamno sredstvo za tiste, ki niso bili resnično zaljubljeni. Armstrong in Joan nista pesmi niti slišala, kajti njima ni bila potrebna. Prav nič ni mogla stopnjevati njunega nedopovedljivo srečnega in lepega občutka, da sta spet lahko gledala drug drugega in se lahko držala za roke. Izbruh tako močnih čustev je tako močan, da se mu ne more upreti nihče, niti ciničen urednik ,niti lahkoživa zabaviščna pevka. Ko se je Joan slednjič okreni-la in se napotila proti svoji obla-čilnici, ji je Armstrong sledil JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA KE 1-1934 15813 WATERLOO HD. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 FEMALE HELP WANTED HOUSEKEEPER—Must like children. Very pleasant surroundings. New modern. Thursday and every other Sunday off. Permanent. D P. acceptable. AMbassador 2-3414 REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST—White Pines suburb. By owner. 1 year old 6 room red faqf brick ranch with breeze-way and 2 car garage; 3 bedrooms; small dining room; living room and basement with fireplaces. Corner 109x160. Phone Bensenville 463W BUSINESS OPPORTUNITY GOOD CHANCE TO BUY CANDY AND SCHOOL STORE across from Church and School. Nice living quarters in rear. Present owner 3VŽ years. Established trade. Selling due to other interests. Price $1,550. 1712 W. 48ih St. YArds 7-4318 DOMESTIC FEMALE Nice Convent needs COMPETENT WOMAN for Cooking. Stay. Own room, bath. Call EUclid 6-5286 HOUSEKEEPER — Cook and light housework. Other help for heavy work. Stay. Plain home atmosphere. Small family. Good pay. Usual time off. 6Lenview 4-0329 ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1-0498 Odprlo 9. do 9. zv. Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila znižana. brez pomisleka. Prav nič se ni zmenil za to, da je z ropotanjem motil Gwenino pesem in da so se zaradi tega vsi ozirali za njim. Ni videl ničesar in nikogar. Videl je samo Joano in čutil njeno bližino. V trenutku, ko so se za njim zaprla majhna vrata obla-čilnice, je njegova močna in mi-šičasta roka objela ljubljeno ženo. Oba sta utonila v prvi resniči opojnosti dolgo zadrževane ljubezni, v prvem iskrenem poljubu. Prav nič nista slišala trkanja vrata. V objemu sta stala tudi tedaj, ko je vstopila Gwen. Nista opazila, da se je Gwen za trenutek zdrznila in v njenem globokem mehkem glasu nista slišala hladnega, trdega prizvoka, ko je dejala: "Obžalujem, toda zdaj sledi Joanina točka." FINO BELO GROZDJE se proda na tone. Pišite ali kličite Mrs. Josephine Gerlica, Perry/ O. tel. REdwood 1-6032 ALI KASLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Ločila sta se še vsa omamlja na. Komaj sta razumela po®® pravkar izgovorjenih bese ' Joan je šele po kratkem preffl^ ku dejala z globokim vzdih"®* "Oh, že?" Rada bi ostala z Armstri®' gom še nekaj časa, a discipl®^ je bila močnejša od hrepenenji Ubogljivo se je obrnila k velika mu stenskemu zrcalu. "Joj, kakšna sem!" se je ^ smejala. (Dalje prihodnji!^) priporočamo se za naročila za Kleparsko delo -popravljenje streh prenavljanje in mizarska dela Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne J. KOVIGH & SON 1554 EAST 55th ST. EN 1-2843 Damo prosti proračun MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGI,E ZNAMKE THE MAY CO;S BASEMENT Razprodaja ob 54. obletnici Razprodaja ob obletnici! z manjšimi hibami Oxfords in praznični stili Ameriški najbolj privlačni čevlji za hojo Regularno 9.95 do 10.95 ^ Kakovost, stil in trajna noša. Fino ovčje usnjo. črne, rjave, plav$ in rdeče barve. Nimamo vsak v vsaki meri in barvi. V skupini so mere 3 do 11, široki AAAA do D. REDNA ZALOGA ENNA JETTICKS ČEVLJEV PO CENI 9.95 IN 10.95 NE SPREJMEMO POŠTNIH ALI TELEFONSKIH NAROČIL The May Co.'s Basement oddelek! ženskimi čevlji Deški 2.29 Boxer Dungarees Plaid Flannelette za podlogo 1 V naprej skrčeni. Podloga iz plaid blaga. Mere 4-6-8-10-12. Deške Gabardine zimske suknje 9 .88 Reg. vrednosti 12.98 Iz 100% reprocesirane volne, za podlogo. Iz Rayon in Nylon gabardine. Rjave, zelene, plave barvo, 4 do 10. Deški reg. 5.98 Bomber Jackets 4 Iz Rayon Gabardine in prešito podlogo Ovratnik in robovi iz enakega blaga. Skipper plave, rjave 1» zelene barve. 6 do 18. Deška 89c "E-Z" spodnja oprava 59' Zimske teie Z manjšimi hibami Okrogli ovratniki, kratki rokavi. Elastika ob pasu. Majhne, srednje in velike mere. Deški 4 za 1.19 Anklets 4 pari jamčeni za 4 mesece 4" 89' Kratke nogavice z elastiko na vrhu v popularnih barvah. 7 do 1016. 4 pari v paketu. "Sno-Drift" Semi-Gloss barva 4 39 9*1" Reg. 5.19 vrednost Za stene v kuhinji, kopalni*^' in les. Se lahko umije. blešči. Samo v beli barvi.