Velenje, 22. oktobra 1976 - Leto XII. - številka 40 (349) - Cena 3 din
SLUŠATELJI POLITIČNE ŠOLE TKZK GORENJE V SOBOTO V KUMROVCU
Politična šola — stalna oblika izobraževanja
V spominskem domu borcev in mladine v Kumrovcu je bilo. v iboto sklepno predavanje za slušatelje politične šole iz tovarne ipodinjske opreme Gorenje Velenje. Predavanje je imel sekretar nega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Šetinc, med gosti pa so bili tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, sekretar republiške konference ZSMS Zdenko Mali in sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun.
Politično šolo je organizirala ovarniška konferenca ZK Go-enje v sodelovanju z občinsko [konferenco ZK in Delavsko uni-:rzo Velenje za vse člane se-tariata osnovnih organizacij tovarniške konference ZK sveta ZK SOZD Gorenje, iz itrebe po nadaljnjem idejno-litičnem in marksističnem iz-ibraževanju komunistov. Šola e pričela delo v začetku feb-aija letos, trajala pa je 52 " kih ur. Slušatelji so med igim poslušali maslednja pre-jiavanja: osnovni problemi dia-ktičnega materiallizma, idejna Moga komunistov iin idejni boj, ksistična misel in vloga KP joziroma ZK Jugoslavije, razlaga moupravnih sporazumov o že vanju v SOZD Gorenje in [črt organiziranosti, razvojni gram SOZD Gorenje, razvojni program občine Velenje in njegovo mesto v SR Sloveniji ter konkretizacija sklepov 5. seje CK ZKS. Politično šolo za komuniste Gorenja je uspešno končalo 55 slušateljev, ki
so opravili tudi ustrezne seminarske naloge. Diplome bodo udeležencem šole podelili na sestanku osnovnih organizacij ZK. Na slovesnosti v Kumrovcu je sekretar komiteja tovarniške konference ZK Janez Miklavčič dejal, da so sprejeli sklep, da bo politična šola postala stalna oblika izobraževanja komunistov Gorenja, začela pa bi se vsako leto v začetku oktobra in končala marca ali aprila naslednje leto.
Organizacijski sekretar šole Jože Krebl je v oceni o delu šole med drugim dejal, da je šola pomemben prispevek k nadaljnjemu pridobivanju idejno-političnega znanja komunistov Gorenja. Članica sveta šole (delo šole ja namreč vodil šolski svet, katerega so sestavljali starešine oddelkov, sekretarji občasnih aktivov, člani občinske konference ZK in tovarniške konference ZK Gorenje in delavske univerze) Pavla Sivko pa je poudarila, da mora politična šola med drugim prispevati k
Vse organizacije zdruZenega dela bodo za novoletne prireditve prispevale po 30 dinarjev na zaposlenega
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na svoji zadnji seji v četrtek, 14.10.1976 razpravljal tudi o programu letošnjega praznovanja dedka Mraza. Zagotoviti želijo enoten način praznovanja dedka Mraza v celotni celjski regiji v skladu s pobudami, ki jih je dal medobčinski svet SZDL. Le ta je predlagal, da bi bilo potrebno odpraviti posebne obdaritve v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in namesto tega zbrati 30 dinaijev po zaposlenem ter tako obogatiti program novoletnega praznovanja za otroke, s poudarkom na praznovanju v krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah.
Izvršni odbor je sklenil, da bodo vse organizacije združenega dela prispevale 30 dinarjev po zaposlenem. Prispevali bodo tudi za delavce, ki se vozijo v Velenje od drugod. Pri sestavljanju programa praznovanja dedka Mraza bodo pozorni, da bodo prireditve dostopne prav vsakemu otroku v naši občini. Dedek Mraz bo obiskal vse krajevne skupnosti, otroške vrtce in osnovne šole. Preprečiti želijo posebno obdarovanje v kolektivih, ki povzroča razlike med otroki in onemogoča izvajanje enotnega programa. Vsa sredstva naj se zberejo pri občinski zvezi društva prijateljev mladine Velenje, le ta pa bo poskrbela, da bodo tisti del sredstev, kijih bodo prispevali občani drugih občin posredovali le tem občinam.
O vsebini programa in o konkretni akciji bodo takoj seznanili vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, vodstva samoupravnih organov in poslovodne organe organizacij združenega dela.
razvijanju enotnih pogledov na poglavitna vprašanja idejnopoli-tičnega boja ZKS in ZKJ, usposabljati komuniste za konkretno partijsko delo znotraj organizacije in za politično delo v sredini, kjer delajo in živijo, usposabljati komuniste za kritično opazovanje, pravilno ocenjevanje, objektivno obravnavanje in odgovorno ravnanje v svoji okolici.
Po predavanju sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca o aktualnih nalogah zveze komunistov so si slušatelji politične šole ogledali rojstno hišo tovariša Tita v Kumrovcu ter galerijo kiparja Antuna Augustin-čiča v Klanjcu. Stane VOVK
šoštanjski termoelektrarni so do konca septembra poslali 250.000 ton velenjskega lignita več, kot je bilo določeno z energetsko bilanco
Čeprav so velenjski rudaiji nakopali do konca meseca septembra nekaj manj lignita, kot je določal proizvodni načrt (in sicer 59.860 ton), so izpolnili vse pogodbene obveznosti.
To je dokaz več, da so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje pripravljeni sotiriti vse, da bi nakopali kar največ premoga, energetskega vira, po katerem je — spričo gradnje novih elektroenergetskih objektov — vse večje povpraševanje.
V prvih devetih mesecih je prejela Termoelektrarna Šoštanj 250.000 ton velenjskega lignita več, kot je bilo določeno z energetsko bilanco. To je- omogočilo, da so v razdobju januar - september izdelali skoraj 131 % več električne energije, kot so načrtovali.
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je doslej izvozil v sosednjo Avstrijo 146.000 ton lignita, da bi izpolnili obveznosti
iz mednarodne pogodbe. Toplarna Ljubljana bo prejela letos dodatnih 25.000 ton premoga, saj želijo Velenjčani kriti izpad dobav iz premogovnika Kanižarica. Sicer pa je tudi druga slovenska industrija dobila doslej vse dogovorjene količine premoga iz Velenja.
In še na nekaj ne gre pri tem pozabiti. Velenjski Rudarsko elektroenergetski kombinat letos ni sklenil niti ene pogodbe za dobavo lignita trgovski mreži za široko potrošnjo. Kljub temu pa v Velenju niso bili ravnodušni do velikega povpraševanja po lignitu. Do konca septembra so ga za potrebe široke potrošnje odpremili okrog 150.000 ton.
Velenjski rudaiji, njihove družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so sprejeli v zadnjih tednih vrsto ukrepov, da izpolnijo letni proizvodni načrt, to je, da izkopljejo 4,350.000 ton lignita. Kljub nekaterim težavam, s katerimi so se srečevali, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo planske naloge dosegli.	M.L.
V	novi stanovanjski soseski Šalek-Gorica gradita stanovanjsko hišo tudi Alojz in Marija Dvoršak.
V	letu 1974 jima je bila dovoljena gradnja stanovanjske hiše tipa »Terasa I«. Pred letom dni so inšpektorji ugotovili, da sta investitorja med gradnjo povsem spremenila zunanji izgled objekta. Odločbe o uskladitvi gradnje z načrtom in pritožbe so se vrstile, hiša pa je rasla. Vsa dosedanja opozorila so bila zaman. Upravni postopek, v katerem Alojz in Marija Dvoršak nista uspela, je končan. Zdaj jima bodo na njune stroške storili tisto, kar sama nista hotela, niti bila pripravljena storiti. Na sliki: stanovanjska hiša Dvoršakov (na desni), ki ima v primerjavi z načrtom »Terasa I« povsem spremenjen zunanji videz.
Sindikalni pogovori
;;...

V nedeljo v Robež
V	nedeljo, 24. oktobra, bodo v Robežu na avstrijskem Koroškem odkrili spomenik koroškim partizanom. Ta spomenik so pred dvema letoma avstrijski neofašisti razstrelili, kar je z ogorčenjem obsodila vsa napredna javnost. Zdaj so ta spomenik obnovili in ga želijo odkriti prav v dneh, ko se z vseh strani stopnjuje pritisk na našo manjšino. V nedeljo bodo vozili avtobusi v Robež iz Šoštanja ob 9.45 in iz Velenja ob 10. uri dopoldne. T.
• POMOČ POSOČJU
V	velenjski občini smo že začeli drugi krog solidarnostne pomoči za po potresu prizadeto Posočje. Tako so do torka, 19. oktobra namenili že drugič enodnevni zaslužek zaposleni v Vinu Šmartno ob Paki, občinski upravi, sanatoriju Ravne, trgovskem podjetju Nama Velenje, savinjsko-šaleških lekarnah, gimnaziji Velenje, Kulturnem centru Velenje, občinski skupnosti socialnega skrbstva, občinskem sodišču, gostinskem podjetju Kajuhov dom Šoštanj in delavci družbenopolitičnih organizacij.
Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Velenje je začel v tem tednu delovne obiske v osnovnih organizacijah sindikata.
Na razširjenih sejah izvršnih odborov, na katerih sodelujejo tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij ZSMS, vodje temeljnih organizacij združenega dela in predsedniki delavskih svetov, bodo tekli pogovori o gospodarskem položaju posamezne organizacije združenega dela, samoupravni organiziranosti s poudarkom na konkretne naloge, ki izhajajo iz akcijskih programov uresničevanja vsebine bodočega zakona o združenem delu v pralesi. Poleg tega se bodo dogovorili tudi za nekatere druge prednostne naloge do konca tega leta.
J.K.
Srebrni jubilej »ERE«
V	Kulturnem domu v Velenju bo jutri, 23. oktobra, ob 18. uri proslava 254et-nice organizacije združenega dela ERA Velenje. Med kulturnim programom, ki ga bodo izvajali Šaleški oktet, Šaleška folklorna skupina, Amatersko gledališče Velenje in mladinci Ere, bodo podelili priznanja za deset in dvajsetletno delo v kolektivu. Vsem zaposlenim, ki so v Eri že od vsega začetka, pa bodo podelili posebne plakete.
ZASEDALO PREDSEDSTVO OK SZDL VELENJE
V	torek, 19. oktobra, je bila 6. redna seja Predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Uvodoma so člani razpravljali o problematiki, Jci se poraja pri gradnji stanovanjske soseske Salek-Gorica in v tej zvezi sprejeli več stališč.
Predsedstvo Občinske konference SZDL Velenje je obravnavalo še programske smernice za delo v prihodnjih mesecih ter nekatera vprašanja okrog organiziranja inšpekcijskih služb.
M.
SKLIC SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Danes teden, 29. oktobra, bodo zasedali vsi trije zbori Skupščine občine Velenje. Osrednja točka dnevnega reda seje bo informativno poročilo o razvojnem programu Topolšice.
NALOGE SINDIKATOV
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje bo na seji 25. oktobra obravnavalo nadaljnje naloge sindikatov in Zveze sindikatov občine Velenje pri uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu, pregledalo opravljanje nalog iz letošnjega delovnega načrta ter se seznanilo s potekom solidarnostne akcijeza pomoč Posočju.
V spominskem domu borcev in mladine v Kumrovcu seje v soboto, 16. oktobra, zbralo na sklepnem predavanju 55 komunistov Gorenja, ki so uspešno končali politično šolo. Šolo je v začetku feb-ruatja letos organizirala tovarniška konferenca ZK TGO Gorenje v sodelovanju z občinsko konferenco ZK in delavsko univerzo Velenje. Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc je zbranim komunistom in predavateljem obširno govoril o aktualnih nalogah Zveze komunistov.
S.
V GORENJU RAZPRAVA 0 VISOKEM ŠOLSTVU KOT SESTAVNEM DELU ZDRUŽENEGA DELA
Sodelovanje med univerzo in združenim delom
Med univerzitetno konferenco ZSMS Maribor in tovarniško konferenco ZSMS velenjskega Gorenja obstajajo že dalj časa stiki. Plod tega sodelovanja je tudi petkov pogovor v prostorih Gorenja na temo visoko šolstvo kot sestavni der združenega dela. Hkrati je bilo to srečanje, ki so se ga med drugimi udeležili tudi generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek, direktor TGO Gorenje Velenje Slavko Geratič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij TGO Gorenje, rektor mariborske univerze dr. Bračič, dekan visokotehniške šole dr. Štiglic, predstavnik visoke komercialne šole dr. Bovek in predstavnik višje pravne šole mg. Toplak.
V razpravi so se najprej dotaknili štipendijske politike. To vprašanje so obraynavali z dveh vidikov: kot sestavni del kadrovske politike in s stališča so-
cialne politike. Predstavnik univerzitetne konference je v zvezi s tem menil, da štipendijska politika danes še ni našla pravega mesta v načrtnem kadro-
vanju. Glede na to, da v republiki še vedno niso izdelane točne potrebe po kadrih, se štipendiranje v glavnem izvaja nenačrtno, in to tako na ravni republike kot na ravni delovnih organizacij.
Če pa gledamo na štipendijo s stališča socialne politike, potem bi štipendija morala nuditi štipendistu osnovna sredstva za življenje. Žal, pa višina štipendij največkrat ni takšna, da bi štipendistom zagotovila življenjski minimum. Seveda neurejena štipendijska politika vodi tudi k
Predstavniki mladih iz Gorenja, univerzitetne konference ZSMS Maribor, Gorenja in mariborske univerze med razpravo.
# POGOVOR Z DIREKTORICO KINA VELENJE MARO DJORDJEVIČ
Neutemeljena kritika?
Dostikrat je slišati kritične besede na račun filmskega sporeda v raznih krajih naše domovine. Nič kaj drugače ni tudi v naši dolini. Saj ne da bi vsi mislili tako, le tu in tam se kdo razjezi in reče, da tako ne pojde več naprej in včasih se kakšen nezadovoljen gledalec ob kozarcu piva ravzname, pove, da filmi, kijih gladamo v naših dvoranah nič ne veljajo, da dobrih sploh pri nas ne vrtijo ali pa šele čez kakšno leto itd.
Zanimalo nas je, kaj o tem menijo v delovni organizaciji kino Velenje in direktorici Mari Djordjevič postavili nekaj vprašanj.
N.Č.: Nekateri gledalci niso zadovoljni z izborom filmov, ki jih vrtite. Slišati je tudi, da je programski svet, ki naj bi sodeloval pri izbiri filmov, zgolj formalen organ in da filme izbirate sami!
M. Djordjevič: Le kdo vam je to rekel! S težavo smo sestavili nov programski svet, zaradi ne-zainteresiranosti tistih, ki bi delegate v ta svet morali izvoliti. Svet, v katerem je predsednik tovarišica Maijetka Emerlinc, ima enajst članov. Od tega so le trije člani naše delovne organizacije. Svet se je prvič sestal meseca junija, ker pa še ni bilo popolnega programa, filmov, ki bodo prihodnja leto pri nas naprodaj, še nismo sprejeli celotnega programa. Sama pa nikakor ne odločan o izboru filmov.
N.Č.: No, kljub temu so nekateri nezadovoljni nad izborom filmov.,.
M. DJORDJEVIČ: Prav gotovo, saj imamo ljudje zelo različne okuse. Želela pa bi opozoriti na nekaj, kar vas bo prav gotovo zanimalo. Mi potrebujemo 280 filmov na leto, poleg tega pa še filme za otroške matineje, ki so na programu vsakih štirinajst dni enkrat. Dosti več filmov pa sploh ni naprodaj. Tako programski svet nima kaj izbirati in se zato odločamo tudi za reprize. To je odgovor tudi na vprašanje kvalitete filmov. Selecijo bi morale narediti že naše filmske hiše, ki filme kupujejo.
N.Č.: Kaj menite o filmskem gledalcu? Cesto je slišati, da je med predstavo nemir, da padajo neprijetne opazke, nad katerimi se zabavajo nekateri posamezniki, večini, ki bi v filmu želela uživati, pa povzročajo neugodje ...
M. DJORDJEVIČ: To je zelo različno od filma do filma. Vse kakor je to najbolj značilno za filme, ki jih gledalci težje razumejo. Nismo veliko središče, kjer so tudi gledalci v povprečju bolj filmsko izobraženi. Potrebno pa bi bilo že šolarje poučiti in jih naučiti vrednotiti filme.
N.Č.: Kako pa so filmi obiskani?
M. DJORDJEVIČ: Število gledalcev sicer raste. V devetih mesecih letošnjega leta smo v naši občini prodali 21.656 vstopnic, vendar je ta rast počasnejša, kakor priliv ljudi v našo občino.
N.Č.: .. .nova dvorana? ...
M. DJORDJEVIČ: To je sicer naša velika želja, vendar je mi nismo zmožni uresničiti. Bi pa vsekakor bila potrebna nekje v središču mesta, saj kulturni dom ni primeren za filmske prireditve. To tudi ne bi smela biti večnamenska dvorana, ampak zgolj kinodvorana, saj bi le tako lahko izpolnjevala vse zahteve, ki bi ji bile postavljene.
N.Č.: In kako v prihodnje?
M. DJORDJEVIČ: S tem, ko smo malo uredili sedanjo dvorano, upamo, da nam bo uspelo tudi kaj prihraniti. Sicer pa nas čaka še polno dela.
Nameravamo začeti predvajati filme v Topolšici, v Kulturnem domu je nujno potrebno novo platno, delovati pa naj bi začela tudi kinoteka v Kulturnem domu. Sicer pa se zaenkrat še ne predajamo dolgoročnim načrtom, saj smo komaj uredili svoje finančno stanje. No, pa še nekaj za najmlajše. V začetku decembra bomo zastonj, za novoletno darilo, vrteli film Pika Nogavička.
Ta verzija je popolnoma nova in pri nas še ni bila na sporedu.
diferenciaciji med. študenti. Tako imamo na eni strani študente, ki so gmotno dobro preskrbljeni, na drugi strani pa tiste, ki to niso.
Med razpravo so posebno pozornost posvetili tudi pretoku kadrov iz univerze v gospodarstvo in obratno. Ta pretok bo dosegel svoj namen, je dejal predsednik tovarniške konference ZSMS Silvo Koprivnikar, če bo temeljil na načrtni kadrovski in štipendijski politiki v vsaki delovni organizaciji. Le-ta mora spodbujati izobraževanje nadarjenih ter dajati vsem enake možnosti izobraževanja, predvsem pa socialno šibkejšim. Seveda mora spodbujati tudi izobraževanje v manjkajočih poklicih. Vsa ta stališča so v Gorenju upoštevali, ko so začeli pripravljati samoupravni akt, ki je sedaj v fazi sprejemanja. S-tem dokumentom bo urejeno načrtovanje kadrov, financiranje izobraževanja, določene pa bodo tudi pravice in dolžnosti vsakega delavca do izobraževanja.
Narobe je to, je začel svoje razmišljanje generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek, ker nimamo pravih planov. Potrebe po kadrih je namreč treba načrtovati dolgoročno, ne pa le za dve ali tri leta. Na drugi strani tudi ni prave selekcije pri štipendiranju, saj štipendije največkrat podeljujemo ne glede na kadre, ki jih potrebujemo. Dejal je, da je treba stremeti za čim tesenejšo povezanost fizičnega in intelektualnega dela in poudaril, da so v Gorenju za tesno sodelovanje z univerzo. Več pozornosti bo treba v bodoče posvetiti tudi znanstveno raziskovanemu delu, kjer bi morala biti univerza v veliko pomoč delovnim organizacijam.
Pretok kadrov med univerzo in združenim delom ima najrazličnejše možnosti, katerih pa še nismo vseh izkoristili, je dejal direktor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič. Ena najkvalitetnejših oblik tega pretoka, pa doslej najmanj uporabljena, je prav gotovo neposredni dogovor med visokošolsko ustanovo in gospodarstvom o tem, da bi na primer strokovnjak iz gospodarske organizacije prišel
za nekaj mesecev, pol leta ali leto z določeno nalogo na šolo, ter hkrati učitelj z določeno nalogo za določen čas v delovno organizacijo. V zvezi s krepitvijo raziskovalnega dela je
treba ustanavljati široke iskovalne skupine, ki jih sestavljali učitelji — teoretiki! proizvodni strokovnjaki — ] tiki.
S.VC
V KOLU OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE:
Ljubomir Nastovski o sebi in o Velenju
V	Velenje je prišel slučajno. Rodil se je v Titovem Velesu v Makedoniji v revni delavski družini. Doma je bilo pet otrok, zaposlen pa je bil le oče. Po uspešnem zaključku osnovne šole seje vpisal na srednjo ekonomsko šolo v tem kraju in jo tudi uspešno končal. Kljub zelo slabemu materialnemu položaju se je vpisal na ekonomsko fakulteto, a je kaj kmalu spoznal, da ga starši ne bodo mogli vzdrževati. Moral je začeti misliti na zaposlitev. Doma je ni našel. V Ljubljani je imel sorodnika, ki ga je povabil k sebi. Takoj ob prihodu je pričel iskati službo. In tako gaje pot zanesla v Velenje.
V	pričetku je imel precej težav z jezikom in prav zato je delal precej dolgo kot nekvalificiran delavec v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Prav tako pa se je takrat srečeval z mnogimi težavami. Nerad se spominja časov, ko so ga sodelavci gledali nekam z-ačudeno. Ni jih razumel, oni pa ga pogosto niso želeli razumeti. Sicer pa je Ljubomir Nastovski o tem dejal: „Res je bilo zelo težko, vendar pa sem se na življenje v Sloveniji, v Velenju, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje navadil. Novo okolje sem sprejel za svoje. Jezika sem se toliko navadil, da lahko opravljam delo sal-dakontista. Moja največja
želja pa je, da bi lahko nadaljeval študij na ekonomski fakulteti."
Kljub vsem težavam se je Ljubomir Nastovski privadil na novo okolje, na nove
Ljubomir Nastovski
ljudi. Danes pravzaprav sploh ne razmišlja več, da bi si poiskal službo drugje. Upa pa, da bodo prisluhnili tudi njegovi veliki želji. V Velenju bi rad dobil stanovanje in si tako uredil življenje. Ce bi imel rešen stanovanjski problem, bi lahko tudi študiral.
Z delom v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje je zadovoljen. Prav' tako pa je zadovoljen tudi s sodelavci. Zelo se razumejo in tako Ljubomir sploh ne čuti, da ni doma. Kadar pa potuje po Jugoslaviji, pa se seveda rad ustavi tudi doma.
MIRA TAMŠE
Ob letošnjem »srebrnem" jubileju organizacije združenega dela „ERA" Velenje je prav, da povemo nekaj o tej delovni organizaciji, ki je dolga leta predstavljala edini vir preskrbe v Šaleški dolini in bližnji okolici. Čeprav so obstajale takoj po osvoboditvi trgovine v družbeni lasti, predvsem so delovale v sklopu rudnika, pa beležimo 1. april 1951 kot datum ustanovitve zdajšnje OZD „ERA", saj se je formiralo prvo mestno trgovsko podjetje Velenje z imenom BAZEN. To je doživljalo številne reorganizacije. Iz trgovskega dela kmetijske zadruge se je ustanovilo v letu 1958 še eno trgovsko podjetje VELMA (velenjski magazin). Zaradi enotne usmeritve in razvojnega koncepta trgovine v Velenju in okolici pa je prišlo do združitve obeh podjetij, seveda po predhodnem referendumu. Združitev je bila izvršena s 1.1.1969, takrat pa je nastalo tudi sedanje ime „ERA". Kasneje seje trgovskemu podjetju ERA priključila še KZ Šoštanj s svojimi poslovnimi enotami v Velenju in Šmartnem ob Paki.
In kakšna je »osebna izkaznica" letošnjega jubilanta?
Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela „ERA" Velenje šteje 584 članov, ima 73 učencev v gospodarstvu, predvsem učencev v trgovini, nekaj pa tudi v gostinstvu in mesarstvu. Štipendijo prejama 21 štipendistov na vseh stopnjah šolanja - srednjih, višjih in visokih šolah.
Sestavljajo jo tri temeljne organizacije združenega dela — Kmetijstvo, Maloprodaja in Veleprodaja s poslovnimi enotami. TOZD Kmetijstvo sestavljata lastna proizvodnja in kooperacija v občini Velenje, TOZD Maloprodaja pa je razširila svojo dejavnost v druge občine in v sosednjo republiko Hrvaško, enako tudi TOZD Veleprodaja, saj ima svoja predstavništva v Ljubljani in Zagrebu.
Organizacija združenega dela ERA pa je tudi samoupravno dobro organizirana. Med prvimi je pristopila k obravnavi
zakona o združenem delu, oživila pa tudi samoupravno delavsko kontrolo in delovne skupine.
Veliko je bilo narejenega za oddih delavcev, saj razpolaga „ERA" z lastnimi, čeprav majhnimi, kapacitetami v Piranu, poskrbljeno pa je tudi za tiste, ki si želijo planinski mir na Smrekovcu in Kozjaku.
Z letošnjim praznovanjem 25-letnice delovnega kolektiva pa želi ERA dati še poseben pečat prehojeni poti, obenem pa želi postaviti tudi trdne temelje razvoja v nadaljnjem srednjeročnem obdobju.
Zelja je, da dobi novo moderno skladišče za vse vrste materiala, obenem pa bi širili maloprodajno mrežo v tistih predelih, kjer je to najbolj potrebno.
Večje načrte pri širjenju svoje dejavnosti ima TOZD Veleprodaja, predvsem pri kooperacijski proizvodnji. Tudi TOZD Kmetijstvo želi v svojem razvojnem konceptu pospešiti lastno in kooperacijsko proizvodnjo, predvsem pa želi pomagati pri organiziranju preusmerjevanja kmetij.
S pomočjo družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine bo to vsekakor mogoče.
Praznovanje 25-letnice OZD ERA bo v soboto, 23. oktobra ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Velenju. Med kulturnim programom, ki ga bodo izvedli Šaleški oktet. Šaleška folklorna skupina, Amatersko gledališče Velenje in mladinci ERE, bodo podelili priznanja za 10 in 20-letno neprekinjeno delo v kolektivu. Še posebej slovesno pa bo, ko bodo podelili, posebej za to priložnost izdelane plakete vsem, ki so v tem kolektivu že od vsega začetka. Takšnih pa je v kolektivu 12. Prepričani smo, da bodo ravno ti velika spodbuda za delo in pripadnost delovnemu kolektivu za vse mlade, ki jih v tem kolektivu ni
mal°-	M. MACUR
FRANC ŠETINC PREDAVAL SLUŠATELJEM POLITIČNE ŠOLE GORENJA
KOMUNISTI MORAJO UTRJEVATI ORLAST DELAVCEV V TOZDIH
Slušateljem politične šole tovarniške konference ZK Gorenje je v soboto v spominskem domu v Kumrovcu spregovoril tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, Franc Šetinc. Čestital jim je za uspešno opravljeno šolo in dejal, da je bil to velik j ustvarjalni napor, ki bo rodil sadove, vtkati pa ga bodo morali tudi v dejavnost na njihovem delovnem mestu.
Nato je Franc Šetinc govoril o aktualnih nalogah Zveze komunistov. Najpomembnejša naloga komunistov v sedanjem času je utrjevati oblast delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da bi lahko odločilno vplivali na celoto našega družbenega življenja. Ta naloga pa skriva v sebi mnogo nujnega ustvarjalnega napora in mnogo odgovornosti, pa seveda tudi precej odporov, ki se bodo postavljali na pot naši ustvarjalni akciji, je najprej poudaril Franc Šetinc.
Nato je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS na-
daljeval, da danes ne moremo govoriti o uspešnem in kvalitetnem delu naših delegacij, uspešnem izpolnjevanju nalog na področju gospodarstva, če ne bomo utrdili temeljne organizacije združenega dela.
Druga pomembna naloga komunistov je v tem, da zavzamejo ključne položaje v naši družbi, in to s kvaliteto idejno-političnega dela oziroma boja, z mobilizatorsko in usmerjevalno funkcijo. Nadalje je Franc Šetinc dejal, da so še vedno področja, kjer vpliv Zveze komunistov ni dovolj učinkovit. To velja zlasti za nekatere samo-
Franc Šetinc, sekretar Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije
upravne interesne skupnosti pa tudi za nekatera področja na-, šega gospodarstva, banke, služ-
bo družbenega knjigovodstva itd.
Franc Šetinc se je zatem dotaknil vprašanja odgovornosti in dejal, da v zadnjem času precej govorimo o tem, da je treba okrepiti odgovornost na vseh področjih družbenega življenja, pri tem pa pozabljamo, da je vprašanje odgovornosti v resnici vprašanje vsakodnevnega boja za krepitev položaja delovnaga človeka za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Zato je od tega, kako nam bo v prihodnje uspelo razviti samoupravljanje v samih TOZD odvisen naš prihodnji razvoj.
V TOZD morajo delavci postati, kot je dejal Franc Šetinc, temeljni subjekti našega načrtovanja in odločanja, kajti dohodek v TOZD je družbeni dohodek, ki vključuje v sebi vse sestavine družbene reprodukcije.
0 POSVETU PREDSEDNIKOV SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL OBČINE VELENJE:
Podatke le prek individualnega _ poslovodnega organa
Občinski sindikalni svet Velenje je pripravil 12. oktobra posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol organizacij združenega dela in h- drugih samoupravnih organi-F zacij občine Veelenje. Posveta sta se udeležila tudi direktor Službe družbenega knjigovodstva Velenje ter družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje. Udeleženci so se seznanili z analizo, ki jo je občinski , sindikalni svet Velenje napravil na podlagi ankete o samoupravnih delavskih kontrolah v mesecu maju.
Na posvetu so posebej opozorili na neurejeno sistemizacijo delovnih mest v organizacijah združenega dela. Ker ni urejena , niti usklajena sistemizacija delovnih mest, tudi ne morejo biti dosledno ovrednotena delovna mesta, niti urejene ostale zadeve, ki izhajajo iz same sistemizacije.
Obravnavali so tudi vprašanje samega dela delavskih kontrol, posebno kar zadeva zbiranje podatkov pri razreševanju določenih problemov, kakor tudi pri zaključku po končani konkretni zadevi. Ob tej priliki seje izkristaliziralo naslednje: pri zbiranju podatkov, ko mora komisija delavske kontrole razčistiti določeno zadevo, zbira vse podatke le preko individualnega poslovodnega organa, to je prek direktorja. Na ta način se doseže, daje direktor takoj seznanjen s problemom, po drugi strani pa zaradi njegove avt oritete vsi, ki so dolžni podatke dati, le-te takoj posredujejo. Ko komisija konča delo o določeni zadevi, preda zaključke in ugotovitve direktorju, ki na podlagi ugotovljenih dejstev uvede postopek, če je le-ta potreben.
Rezultate sleherne obravnave na komisiji samoupravne delavske kontrole, je treba objavili med delavci. Direktorje dolžan, da izvrši objavo, ker je tudi po zakonu odgovoren za obveščanje.
Obravnavali so tudi vprašanje preventivne dejavnosti komisij
samoupravne delavske kontrole. Preventivna dejavnost komisij se kaže v tem, da so komisije tankočutne in reagirajo na vsako pomanjkljivost, ker bodo na ta način preprečile, da ne pride do težjih primerov, saj je kasneje teže gasiti požar.
Na samem posvetovanju so dobili predsedniki komisij tudi okvirna navodila o svojem delu. Navodila bi naj bila komisijam kot pripomoček, saj bodo v konkretnih razreševanjih posameznih primerov v posa-. meznem poglavju navodil videli,
kaj vse morajo obdelati v konkretnem primeru.
Na koncu posvetovanja so prisotni poudariti potrebnost podobnih posvetu, čemur bo pač moralo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta prisluhniti.	A.A.
fllillllllllllllllilllllllllllillllllllllllllllllH
• V VELENJU JE BrL REGIJSKI POSVET 0 ŠTIPENDIRANJU
Kako se odlivajo j sredstva za štipendiranje |
Pretekli teden so imeli na skupnosti za zaposlovanje v Velenju regijski posvet o štipendiranju, ki so se ga udeležili predsedniki izvršilnih komisij in odborov za štipendiranje regije. Posvet je zavod za zaposlovanje sklical z namenom uskladiti nekatera ključna vprašanja štipendiranja, ki so jih v posameznih predelih regije doslej urejali različno, vodil pa ga je Milan Štumberger.
Na posvetu so se dogovorili za nekatere spremembe v določilih pogodbe, ki veže štipendiste. Zanimivo je morda predvsem to, da bo pogodba veljavna za celotno šolanje in ne kakor je bilo sedaj, ko so jo štipendisti vsako leto znova obnavljali. Tu so prisotni opozorili na neresnost dijakov in študentov višjih razredov in letnikov, ki dokazil, s katerimi jim štipendiranje podaljšajo, pogosto ne prinesejo. Zato so na zavodu sklenili sodelovanje z bankami, ki bodo sedaj izplačevale denar za štipendiranje. Štipendisti bodo morali ob dvigu denarja predložiti potrebna potrdila, sicer jim na banki štipendij ne bodo izplačali.
In kako naj sedaj opravičim naslov?
Z družbenim dogovorom o štipendiranju je bilo dogovorjeno, da se 1,5 odstotka, ki jih dajejo vsi zaposleni za izobraževanje, razdeli na dva dela. 1 odstotek ostane organizacijam združenega dela za izobraževanje že zaposlenih delavcev in štipendiranje potrebnih kadrov (kadrovske štipendije), 0,5 odstotka se steka na skupni sklad v občinah. S tega sklada pa delijo solidarnostne štipendije. Vse lepo in prav - toda le do tod. Občinski samoupravni organi z zbranim denarjem sami ne morejo razpolagati. Vse občine
namreč pošljejo republiški strokovni službi vsak mesec podatke, koliko denarja za izplačilo štipendij v tekočem mesecu potrebujejo. Ta pa mesečne presežke v občinah, kjei je priliv sredstev večji od porabe (Velenje), pobere in ga preusmeri v občine, ki imajo lastnih sredstev za štipendiranje premalo. Praksa pa je pokazala tole. V dotiranih občinah organi za podeljevanje štipendij ne omejujejo porabe, ker jim manjkajoča sredstva zagotavlja republiška solidarnost v neomejeni višini. V razvitih občinah pa porabe ne omejujejo, ker vedo, da jim bodo presežke sredstev oddvojili.
Vendar se tu problem šele začenja. Visok premoženjski cenzus (tričlanska družina s podeželja, ki šola svojega" sina ali hčer na univerzi, je morala imeti v letu 1975 nad 150.000 din dohodkov letno, da ji štipendija ni pripadla; le nekoliko niqi je cenzus srednješolca) in najširši kadrovski leberalizem že kažeta, zobe. Dovoljujemo popolno svobodo pri izbiri poklica in ne upoštevamo kadrovskih potreb združenega dela, seveda se ob takšni politiki mladi odločajo predvsem za tako imenovane modne poklice. In kje se bodo zaposlili? Na Ravnah je občinska komisija zavrnila prošnje
nekaterih dijakov, ki so se odločili za takšne šole. Toda tuje bil družbeni pravobranilec, kije pokazal na njihovo protizakonito dejanje. Kako pa bo, ko se bo ob takšnem družbenem dogovoru izkazalo, da ne dobijo delovnega mesta nekateri profili, ki jih je že sedaj preveč v naši regiji?
Poglejmo še en zanimiv podatek. Za letošnje leto so delovne organizacije v regiji, ki jo pokriva zavod, razpsale okoli 400 kadrovskih štipendij, zavod pa daje 3000 štipendij. Kje je tu kakšno sorazmerje? In še je opaziti težnjo upadanja, kadrovskih štipendij. Delovne organizacije pač rajši uporabijo sredstva za izobraževanje svojih delavcev, saj bodo za štipendiranje bodočih kadrov tako poskrbeli iz združenih sredstev. Ob tem pa kadrovske štipendije za trenutno potrebne, a žal ne tako zanimive" poklice, ostajajo odprte. Čudovit nered, ki ga nekateri študentje zelo spretno izkoriščajo, saj so pred kratkim v naši občini ugotovili nekoga, ki je dobival kar več štipendij hkrati. Pa saj to žal ni čisto osamljen primer.
In kaj lahko rečemo na koncu? Veiika sredstva so vložena v štipendiranje, zato bi bilo nujno potrebno, da se vsi, tako združeno delo, kot družbenopolitične organizacije že končno enkrat odločijo za skupno akcijo in uredijo trenutno nemogočo situacijo. Nujno potrebno pa bi bilo izpopolniti tudi stari dogovor o štipendiranju.
O deljenju kadrovskih štipendij v organizacijah združenega dela in o anomalijah ob tem pa borno v eni prihodnjih številk še P'sali- •	B. ZAKOŠEK
V nadaljevanju predavanja je Franc Šetinc poudaril, da se je Zveza komunistov v zadnjih letih številčno in kvalitativno zelo okrepila, (v Sloveniji je danes že 90 tisoč komunistov), izboljšala pa se je tudi socialna struktura, saj je veliko komu-
nistov delavcev iz neposredne proizvodnje. Toda takšnega uspeha kot ste ga dosegli v Velenju, ko ste ustvarili delavsko večino v Zvezi komunistov, nismo dosegli nikjer v Sloveniji, je ob koncu v zvezi s tem vprašanjem dejal Franc Šetinc.
S.V.
• Ml PA NISMO SE UKLONILI...
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Človek prenese več, kot si misli
Po rodu je Milan Pugelj sicer Belokranjec, pa ga je usoda nazadnje priklenila na štajerska tla. V slabi uri pogovora čioveka ne spoznaš do obisti, megleno podobo pa si le lahko ustvariš o njem Name je največji vtis napravil realističen način pripovedovanja, ki se g? Milan Pugelj oprijema ob obujanju spominov na svoja mlada leta. Nobenega pretiravanja ni v njegovem nizanju dogodkov, sebe in druge opisuje kot ljudi z dobrimi in slabimi lastnostmi.
Življenjska pot se je tudi Milanu pričenjala tako kot mnogim kasnejšim borcem za svobodo in napredek Jugoslavije. Pravzaprav kar nekam skopo odpravi leta od rojstva pa do začetka vojne: „Oče je kmalu odšel za kruhom v Argentino in v Metliki pustil ženo in tri sinove. Nismo se več srečali z njim, pozabil je na nas. Izučil sem se za čevljarja in v Metliki delal do okupacije ..."
„Torej se vaše sodelovanje v boju proti okupatorju začenja v tem času? " „Ne bi mogel ravno reči, da sem se odločil točno šestega aprila 1941, ko so k nam prišli Italijani. Takrat sem bil osemnajstletni fante, kije že začenjal čutiti in se zavedati socialnih razlik. Okupacija je le še potrdila moje prepričanje o tem, da je bil takratni sistem gnil. Seveda ta spoznanja niso prišla čez noč. Član SKOJ sem postal leta dvainštirideset in ko mi je končno v mestu postalo prevroče, me je mojster, ki je bil zaveden, prepričal, da sem šel v partizane. Bilje to čas, ko so snubili oboji: okupator in partizani."
„In kakšni so bili prvi dnevi v partizanih? "
,,Lagal bi, če bi rekel, da prvi dnevi niso bili težki. Pred prvim bojem me je bilo precej strah, pa mislim da ni bilo borca, ki ne bi šel v prvi boj s strahom. In če se le spomnim prve samostojne straže! Prekleto strah meje bilo, ko mi je komandir ukazal, da stražarskega mesta ne smem zapustiti, če pridejo Italijani. Na srečo Italijanov tisto noč ni bilo — sem pa ves čas premišljeval, da bi jo, če pridejo, ucvrl kolikor bi me nesle noge ..."
Milan Pugelj, s partizanskim imenom Milan, se je najprej tolkel v Tomšičevi brigadi, kasneje pa, ko je bila formirana XIV. divizija, ki so jo od začetka sestavljali samo komunisti in sko-jevci, se je boril v njenih vrstah in z njo prepešačil pot iz Bele krajine, preko Hrvaške na Štajersko. Nenehno so se borili in kakor ga je bilo prve dni parti-zanjenja strah pokanja orožja, tako se ga je potem navadil in je v trenutkih zatišja že kar nekaj pogrešal. To je bil čas, ko te nihče ni vprašal, če boš zmogel ali
ne. Moral si zdržati ali pa si podlegel. Kako je bilo včasih hudo, zgovorno kaže trpljenje ranjencev: „V bojih na Paškem Kozjaku sem bil ranjen od pasu navdol po desni nogi. Osem krogel. Tovariši so me preko Pake, Cirkovc in Graške gore v snegu nekako privlekli do Velenjskega grabna, kjer so me pustili pri nekem kmetu; po enem tednu so me prenesli k drugemu kmetu, kjer sem tri mesece ležal v temi in mrazu. Po teh treh me-
Milan Pugeij, kmalu po osvoboditvi
secih je prišel doktor Pavček in ugotovil, da je operacija neizogibna. Tovariši so me dali na mizo, izpil sem dva deci žganja in operacija se je začela. V tistih minutah sem tulil od bolečin in želel, da pridejo Nemci ter pobijejo vse — mene in tovariše, samo da bo konec muk. Takrat mi je iz ran izteklo skoraj za vedro gnoja. No, pa sem se pozdravil in odšel nazaj v enoto ter konec vojne dočakal v Šoštanju."
„Kakšno je bilo potem vaše življenje po vojni!"
„Takoj po kapitulaciji Nemčije sem bil prvi komandant mesta Velenje, takrat sem se poročil z Milko, ki me je negovala, ko sem bil ranjen, kasneje sem bil miličnik in se z družino selil po Sloveniji ter se končno spet ustavil v Šoštanju."
Pri svojih štiriinpedesetih Milan Pugelj še ni za v staro šaro. Tega se zaveda, bolj kot marsikateri nekdanji tovariš iz bojev, zato še sedaj aktivno deluje pri Splošnem ljudskem odporu in pri zvezi vojnih invalidov, poleg tega pa seveda šolsko mladino seznanja z narodnoosvobodilno borbo. V. VRBIČ
• MALA ANKETA
Takole je bilo na prvi javki pri spomeniku talcem v Starem Velenju
V ŠOŠTANJU Z OSNUTKOM SREDNJEROČNEGA PLANA 0 KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH
Niso povsem zadovoljni
Na nedavni seji, ki so jo imeli člani sveta krajevne skupnosti Šoštanj, so med drugim, obravnavali tudi osnutek srednjeročnega plana komunalnih dejavnosti občine Velenje do leta 1980.
Člani sveta se ne strinjajo, da bi dobil Šoštanj toplovodno ogrevanje šele leta 1980. Menijo, da so ob izvoru toplotne energije, zato ne morejo razumeti, da bi na ogrevanje morali čakati tako dolgo. Prav tako so prepričani, da so sredstva za investicijo toplovoda nepravično odmerjena, saj predstavljajo
po njihovem le 5,9 odstotka za to namenjenih sredstev. Prav tako se krajani Šoštanja ne strinjajo s predlogom glede stanovanjske izgradnje. Po podatkih, ki so jih dobili, je moč sklepati, da v tem obdobju ne bodo pridobili niti ene stanovanjske enote, kar pa je nujno potrebno. Ugotavljajo tudi, da so
NOVICE IZ RAVEN
UDARNIŠKO DELO JE SPET ZAŽIVELO
Krajevne skupnosti sprejemajo vedno obsežnejše programe, denarja pa jc vedno manj. Zato je znova aktualno vprašanje prostovoljno delo. Tako je tudi v krajevni skupnosti Ravne pri Šoštanju, kjer so letos krajani v veliki meri tudi s prostovoljnim delom uredili nekaj cest in propustov. Tako je zdaj vseh 17 kilometrov ravenskih cest prevoznih. Krajani so pomagali predvsem pri razširitvi in utrditvi ceste Dvornik — Podvinšek, to predvsem krajani, za katere je cesta najbolj pomembna, in pa mladina cele krajevne skupnosti. Poleg tega pa so za to cesto prispevali tudi denar.
Prebivalči Raven so s prostovoljnim delom sodelovali tudi pri gradnji elektrovoda in nove transformatorske postaje, pripravljeni pa so bili tudi dograditi otroško igrišče pri šoli, pa zaenkrat z občine še niso dobili soglasja za gradnjo.
NAČRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI RAVNE PRI ŠOŠTANJU ZA LETO 1977
Še vedno bodo posvečali skrb nabavi materiala za obnavljanje cest, tako kot sedaj. Druga velika naloga pa je postavitev vsaj treh avtobusnih čakalnic, da ne bo treba otrokom in delavcem postajati na dežju in mra zu, ko čakajo na avtobus. To so nameravali storiti že letos, pa se je zataknilo pri denarju. V naslednjem letu nameravajo končno urediti otroško igrišče pri šoli. I-',na najpomembnejših nalog je vsekakor
vgraditev treh hidrantov na Pristavi, kjer so jarki s priključki že gotovi. Poleg tega mislijo krajani Raven nabaviti tudi planirno desko za traktor za oranje snega, podaljšati cesto na Pristavo in to od konca asfalta naprej. Precej obsežen program, ki zahteva kar dosti finančnih sredstev, ki pa jih bodo Ravenčani zbrali večidel po organizacijah združenega dela v naši občini - tudi zbiranje sredstev po delovnih organizacijah je namreč ena pomembnih nalog v naslednjem letu.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V RAVNAH PRI ŠOŠTANJU
Kljub temu da primanjkuje denarja, v Ravnah precej aktivno delujejo društva in organizacije. Omeniti velja predvsem pevski zbor, ki nastopa na prireditvah v Ravnah pa tudi zunaj njih. Tudi čebelarji so organizirani in so nedavno tega razvili čebelarski prapor in ob tej priložnosti pripravili predavanje. Krajevna organizacija Zveze borcev je letos za člane pripravila dva izleta (Kumrovec, Stubice), člani pa pomagajo tudi pri organizaciji proslav in drugih prireditev, na primer pri pohodu mladine po poteh XIV. divizije.
Med najbolj aktivnimi je mladina. Čeprav imajo izredno malo denarja, dobro delujejo. Ustanovljen je bil nogometni klub, z lastnim denarjem so si kupili športno opremo, ter si sami uredili nogometno igrišče. Poleg tega sodelujejo mladinci pri kulturnih in zabavnih prireditvah ter seveda pri udarniškem delu.
V. VRBI C
predlogi v osnutku podani brez prejšnjih razgovorov s krajevnimi činitelji in brez njihovega soglasja.
Nekaj pripomb imajo tudi na predlog delitve oziroma uporabe sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Želeli bi, da bi bilo prikazano, koliko sredstev se izplača posameznim krajevnim skupnostim. Po njihovem je delež, ki jim je odmerjen, odločno prenizek in pravijo, da znaša le 12 odstotkov od predvidenega.
Krajani Šoštanja so opozorili tudi na bazen, ki ga izkoriščajo občani celotne občine. Zato menijo, da bi morali to ob novih naložbah upoštevati.
Sejo so člani sveta krajevne skupnosti zaključili v pričakovanju, da bodo objavili podatke o višini sredstev, ki se zbero na področju posameznih krajevnih skupnosti, da bodo dobili utemeljitev, kako razumeti zelo enostransko porabo sredstev za namene, predstavljene v predlogu osnutka, ter pojasnilo kako realizirati predloge v osnutku po novih obveznostih do občanov in delovnih organizacij, da ne bo očitno prizadet občan s povprečnim in podpovprečnim standardom.
T.
IZ K0N0VEGA
SKORAJ ZE 1000 PREBIVALCEV
Avgusta so krajani Konovega izvedli interni popis, ki je naslednje rezultate: prebivalcev je že. 972, od tega 383 zaposleni 214 otrok v šolah (osnovna, srednja, višja in visoka), 101 predsobi otrok, nekaj kmetov in obrtnikov ter nekaj upokojencev, zaposlenih dela največ ljudi na Rudarsko elektroenergetskem komi natu in pa v tovarni Gorenje.
PREDAVANJA V GARAŽI
Zaradi pomanjkanja prostora se vse pomembnejše prireditve krajevni skupnosti Konovo dogajajo v garaži predsednika Kari Stropnika. SZDL jc tam med drugim organizirala predavanja krajane na temo samoupravljanja, predavanja za vrtičkarje, teden pa pripravijo uro pravljic za predšolske otroke.
KMALU OTROŠKO IN ŠPORTNO IGRIŠČE
O delu krajevne slo
v novem, še ne dograj nih organizacij smq Ramšakom, sekretarji nosti.
Družbenopolitične enem svojih skupnih! k proslavam praznika men delež tudi kraja pripravijo razstavo Razstava je prikazov nosti, gasilskega dni Posebno zanimiva je li
V tej krajevni dobro povezane in dei
C
Razstava — celovit
prikaz proizvodnega
ki imajo veselje in smisel za lepo petje in ki so pripravljeni peti v mešanem pevskem zboru,
da se javijo na telefon 850-030, interno 180, oziroma pismeno na Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Velenje, poštno ležeče.
Ustanovitelj zbora in dirigent profesor Ciril Vrtačnik pa dajeta še nekaj obvestil:
V želji, da bi zbor kvalitetno rastel in postal važen kulturni dejavnik v Šaleški dolini, v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, je zaželeno, da se vključijo v zbor moški v starosti do 55 let, ženske pa do 45 let. Pevske sposobnosti bomo preizkusili.
Zbor bo imel vaje dvakrat na teden v večernih urah. V svoji programski usmeritvi bo gojil revolucionarno delavsko pesem, ki jo bo dopolnjeval s slovensko in jugoslovansko ljudsko pesmijo, umetno in borbeno pesmijo naših in tujih skladateljev ter sodobno glasbeno literaturo.
Prijava naj vsebuje ime in priimek ter točen naslov pevca oziroma pevke. Želeli bi, da nam prijavo sporočite ali pošljete do 10. novembra 1976. Zato s prijavo ne odlašajte!
Prebivalci Konovega želijo do dneva mladosti dokončati izgradi športnega in otioškega igrišča. Na pomoč jim je z denarji priskočila temeljna tclesnokulturna skupnost, sami pa bodo oprat dela, ki niso preveč zahtevna. Za zdaj so se pri delu izkazali predvse mladinci.
PREIZKUŠNJA ZA VOZNIKE
S svetom za preventivo v cestnem prometu pri velenjski občini krajevna skupnost Konovo pripravila predavanje in testiranje voa kov motornih vozil. Rezultati anonimnega testiranja so bili dol slabi, to pa je v večini zaradi hitrega spreminjanja cestnoprometi predpisov.
AKTIVNE ORGANIZACIJE
Zveza borcev Konovo ie organizirala izlet za svoje člane i Dolenjsko, pripravili pa so tudi kulturno zabavno prireditev, katt dobiček so namenil: za nakup prapora. Živahno deluje tudi akl Zveze komunistov, kar sc kaže predvsem v tem, da so skoraj i komunisti aktivni v raznih organizacijah in organih v kraje« skupnosti. Dobro dela tudi akti« zveze rezervnih vojaških starešini tudi odbor za splošni ljudski odpor.
Prizadevno je Delavsko prosvetno društvo, septembra pa ustanovili odbor Društva prijateljev mladine. Pri nekaterih oig« zacijah je kljub aktivnosti čutiti pomanjkanje strokovnega kadra,] vseli pa je sploh največji problem - denar, ki ga je vedno premalo,i se s samim navdušenjem le ne da narediti vsega.
Na pobudo Kulturne skupnosti Velenje, Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje in Tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje
Med projektivnim birojem in velenjsko tržnico je že urejeno novo parkirišče, ki ga je gradil komunalno obrtni center Velenje. Na novem parkirišču je dovolj prostora za približno 100 osebnih avtomobilov.
programa SOZD GORENJE
O obrambnem dnevu, k Aškerc v torek 11.10.197$ zboru delavcev, ki so mu pi končno poročilo, v kateren tudi ocenili.
Poročilo je bilo sestavljen razmišljanj tistih mladincev, I vodili različne skupine, zadolii
Jutri bodo zaprli razstavo sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki je v času od 11. oktobra pritegnila veliko predstavnikov poslovnih partnerjev Gorenja. Na razstavi v Rdeči dvorani smo poiskali tri od njih in jih poprosili za mnenje o razstavi, o njihovem sodelovanju z Gorenjem in o koristnosti takšnih razstav. Pogovarjali smo se s kupci izdelkov Gorenja, ki so se lahko neposredno seznanili s celotno proizvodnjo Gorenja na enem samem prostoru, kar bo omogočilo razširitev programa sodelovanja z novimi izdelki.
,,Razstava je zelo uspela in kaže, da je Gorenje zelo široko zastavilo svoj proizvodni program. Mi kupujemo od Gorenja belo tehniko in kuhinje in lahko rečem, da s to delovno organizacijo že nekaj let zelo uspešno sodelujemo. Če se bodo vsi razstavljeni izdelki dobili na tržišču ob vsakem času, potem bo naše sodelovanje z Gorenjem prav gotovo še uspešnejše."
STANE JELER, vodja po-slovnice široke potrošnje v trgovskem podjetju Merkur iz Kranja:
„Razstava mi je zelo všeč, saj je lepo pripravljena, poleg tega pa je tukaj prikazana bogata izbira izdelkov. Mi kupujemo od Gorenja predvsem belo tehniko in pa kovane izdelke iz Mute, keramične izdelke, kuhinje in antene. Kupčij na samem sejmu sicer ne sklepamo, ker imamo sklenjene letne pogodbe, je pa razstava za nas izredno koristna, ker imamo možnost na najbolj neposreden način spoznati bogato paleto izdelkov našega industrijskega giganta."
RUDI KROŠEU, komercialist v TOZD 400 Stanovanjska oprema pri Ljubljanskem Slovenijalesu:
MILAN ZAPLOTNIK, vodja komercialnega oddelka trgovskega podjetja Metalka iz Ljubljane:
„Tudi sicer smo z Gorenjem v tesnih stikih. Razstava je dobro pripravljena in prikazuje veliko različnih izdelkov, s katerimi smo zadovoljni - zanimamo se v glavnem za belo tehniko - dobro pa bi bilo, ko bi pri Gorenju razmislili o tem, da bi pri nekaterih vrstah izdelkov dosegli bogatejšo izbiro designov. Po mojem mora ohraniti razstava to obliko, saj bi z morebitnim razširjanjem kroga razstavljavcev izgubila na pomenu, ker bi se izgubil celovit pregled nad izdelki, če bi jih bilo veliko in od več proizvajalcev."
Splošen vtis je torej, da je razstava dobro pripravljena, da je obiskovalcem precej koristila, saj so spoznali celoten program Gorenja.	v VRBlC in
S. VOVK
IŠKERC SO OCENILI SVOJE DELO NA OBRAMBNEM DNEVU
izvedli na osnovni šoli Anton že poročali. V četrtek pa so na vali tudi mladinci te šole, podali edli analizo celotnega dne in ga
izvedbo obrambnega dne. Mladinci so pohvalili najboljše razredne skupnosti in posameznike, grajali pa so
tiste, ki se niso znali najbolje podrediti skupnim nalogam. Poročilo pionirske organizacije je podala mentorica Vjeka Miklavc, ki je delo pionirjev in mladincev te šole na obrambnem dnevu ocenila kot zelo dobro. Tudi iz poročila tovarišice Štefice Martinšek, sekretarke OO ZK na šoli, je vela pionirjem in mladincem pohvala.
Poudarila je tudi ljubeznivost borcev, ki so se odzvali vabilu in pomagali s svojim pripovedovanjem popestriti pouk v naravi. Pripomnila je, da so to bile zelo uspešne ure, zgodovine NOB in da je bilo to najbolj doživeto obujanje NOB našim pionirjem in mladincem. Analizo je zaključila tovarišica ravnateljica Cveta Pušnik. Povedala je, da so bile priprave dokaj temeljite, povezava s teritorialno obrambo, ljudsko obrambo in krajevno skupnostjo Podkraj - Kavče odlična, del nalog pa so prepustili razrednikom oz. pionirskim razrednim' skupnostim. Tu pa Seje pokazala manjša pomanjkljivost; vse razredne skupnosti niso bile v enaki meri seznanjene s smotri, ki so jih želeli z organizacijo tega dne doseči. Ob tej priložnosti so se pokazale tudi slabosti v načrtu šolskega poslopja. Šola je grajena brez zaklonišč, ima prenatrpane garderobe, preozka izhodna grla in golo okolico.
Seveda pa je največja ovira prena-trpanost šole. Grajena je za eno
in pri streljanju z zračno puško
izmeno otrok, v njej pa si pridobivata življenjskih izkušenj in učenosti kar dve izmeni.
Z izvedbo tega dne so želeli, kakor je poudarila tovarišica ravnateljica, učence opozoriti na dejstvo, da morajo biti v današnjem času vedno pripravljeni na podobna presenečenja. Sklenili so tudi, da bodo poglavjem učnega načrta, ki obravnavajo to tematiko, v bodoče posvečali še več skrbi, vojni načrt pa prilagodili ob sodelovanju vseh odgovornih tako, da bo v primeru resnične nevarnosti čim bolj učin-kovi t.
Tovarišica ravnateljica je analizirala celoten potek obrambnega dne in se še posebej ustavila ob mitingu, ki so ga učenci izvedli na koncu obrambnega dne. Dejala je, da je bilo to enkratno doživetje, ki
so ga z zanimanjem spremljali vsi prisotni. Zaključila pa je svojo analizo z naslednjimi besedami: „Tega dne nismo dosegli le vsakdanjih učno vzgojnih smotrov, dosegli smo mnogo več. Učenci so spoznali, da se kot člani kolektiva šole morajo podrejati skupnim ciljem, nalogam, da se morajo marsičemu odreči , da pa odrekanje za dosego skupnih ciljev ni pretežko, če so pravilno motivirani. Z organizacijo tega dne smo hoteli zadostiti vsaj delno peda-goŠKemu načelu, da vzgaja način življenja. Smoter sodobne šole, vzgojiti vsestransko razvitega človeka, ki se bo znal in hotel podrejati skupnim nalogam, obenem pa pripravljen po svojih individualnih močeh kolektivu dajati, biti ustvarjalen in kritičen do svojega dela, je bil dosežen."	Boris ZAKOŠLK
MČNIH ORGANIZACIJ BO KMALU DOGRAJEN
»ajeviii skupnosti Gaberke
Iti Gaberke in o razstavi iomu družben opolitič-pogovaljali z Slavkom )L v tej krajevni i skup-
izacije Gaberk :so na ;ov sprejele predlog, da be Velenje dodajo skro-faberk. Odločili so se, da Ifrke skozi trideset let. dejavnost krajevne skup-ZSM in Zveze borcev, tava Zveze borcev, ti so vse organizacije kupno, saj se zavedajo,
da bodo le tako dosegli zaželene uspehe. Trenutno je največja skupna želja vseh krajanov dokončati dom družbenopolitičnih organizacij, v katerem je že bila pričujoča razstava. 14. oktobra so imeli v domu tudi krajšo svečanost s kulturnim programom, ki se je je udeležilo okoli osemdeset krajanov. S kulturnim programom so nastopili recita-toiji in gaberški pevski zbor. Predsednik krajevne skupnosti Rafael Blatnik pa je v govoru poudaril, da so Gaberke v zadnjih tridesetih letih dosegle viden napredek, pri čemer gre zahvala vsem krajanom, saj le složnost in delo lahko rodita sadove.
Upajo, da bo z izgradnjo novega doma še bolj zaživela kulturna dejavnost, saj bodo sedaj mnogo boljši pogoji za delo.
Nujno pa bi v Gaberkah potrebovali trgovino. Vendar kljub temu, da bi bilo dovolj kupcev, ni zanimanja trgovskih hiš za ta predel. Sprejet je bil tudi urbanistični načrt, ki predvideva gradnjo 84 novih objektov v kraju. To bodo stanovanjski objekti, predvsem za tiste, ki se bodo izselili iz ugrezajočega Družmirja. Potrebno bo razmišljati tudi o novi cestni povezavi, saj bo tudi zasilna obvozna pot, ki jo je zgradil REK, že čez nekaj let neprevozna. Sedanja cesta vodi prek Goric, nova pa bo šla prek Škal. V prihodnjem letu nameravajo zgraditi tudi otroško igrišče, saj so ugotovili, da živi v Gaberkah okoli osemdeset otrok med drugim in šestim letom starosti, katerim je nujno potrebno nuditi neko možnost varstva in igre. g Zakošek
Število varčevalcev iz leta v leto večje
V naši občini izplačuje že 39 delovnih organizacij osebne dohodke prek tekočih računov ali hranilnih knjižic. O prednostih takšnega izplačevanja smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja Ljubljanske banke, podružnice Velenje, diplomiranim ekonomistom Francem Žemvo. Kljub temu da so bili ljudje do takšnega izplačevanja v začetku precej nezaupljivi, ga sedaj pozdravljajo. Mnogi, ki niso imeli privarčevanega niti dinarja, kar precej
prihranijo. Poleg tega so tu še druge prednosti, med katerimi je prav gotovo potrebno omeniti, da je denar v banki varneje in koristneje naložen. Na vsak znesek pritekajo tako na hranilno knjižico kot na tekoči račun obresti.
Iz leta v leto se število varčevalcev pri Ljubljanski banki, podružnici Velenje veča. Tako so imeli ob koncu prejšnjega meseca 5.102 varčevalca s tekočimi računi in 27.488 varčevalcev na hranilnih knjižnicah.
•	OCENILI SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
V	sredo se je sešel na razširjeno sejo izvršni odbor krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Velenje - center desni breg.
Člani so ocenili družbenopolitično in samoupravno organiziranost občanov v krajevni skupnosti in sprejeli smernice za nadaljnje delo. (S.)
•	PRVI ZBOR OBRTNIKOV KOOPERANTOV
V	dvorani skupščine občine Velenje je bil včeraj zbor obrtnikov kooperantov, ki dolgoročno sodelujejo s trgovskim in proizvodnim podjetjem Era Velenje. Udeleženci tega prvega tovrstnega zbora so poslušali med drugim dva referata: obrtna kooperacija v združenem delu in samoupravna organiziranost obrtnikov kooperantov. Po izvolitvi odbora kooperantov in sprejetju sklepov so si udeleženci zbora z velikim zanimanjem ogledali razstavo izdelkov SOZD Gorenje v Rdeči dvorani. (S.)
Slušatelji politične šole Tovarniške konference ZKS Gorenje so si v soboto z zanimanjem ogledali galerijo kipaija Antuna Augustinčiča v Klanjcu.
> ČLANI AMATERSKEGA GLEDALIŠČA VELENJE MARLJIVO VADIJO POD VODSTVOM BOGOMIRA VERASA
PREMIERA »Velikega testamenta«
V okviru repertoaija amaterskega gledališča Velenje režira svobodni slovenski gledališki igralec Bogomir Veras svojo odrsko adaptacijo Villonovega Velikega testamenta, ki bo prva od treh predvidenih premier v letošnji sezoni. Ob tej predstavi — svečana premiera je predvidena za soboto, 13. novembra v domu kulture Velenje, se bo občinstvo srečalo s skupino srednjeveških komedijantov, ki bo s svojo igro in petjem opozaijala na krivice, ki so se godile in se še dogajajo v človeški družbi. Ob samem dogajanju na odru pa naj bi se obenem razkrivalo, da so tudi komedijanti samo ljudje š svojimi stremljenji, napuhom in drugimi slabostmi, ki povzroča-
Bogomir Veras
jo krivico in belečino sočloveku.
V ponedeljek smo v dvorani Kulturnega doma v Velenju za trenutek zmotili režiserja Bogomira Verasa pri delu in ga vprašali, kako gleda na rojstvo te predstave.
„Delo sem pričel že pred pol leta, upoštevajoč pisanje odrske priredbe in glasbe, z vajami v gledališču pa pred dvema mesecema. Za nami je že okrog štirideset vaj. Igralski ansambel Leon Čiž-mek, Marija Kolarjeva, Mišo Melanšek, Olga Šega in Andrej Šile se tokrat spoprijemata z zahtevnejšo nalogo. Vendar ob izrednem angažiranju in z veliko voljo premagujejo nekatere težave, ki nastajajo pri ustvarjalnem procesu, tako da lahko rečem, da z optimizmom gledam na rojstvo te predstave.
In kaj menite o amaterskem gledališkem ustvarjanju?
„S svojim prizadevanjem in ob zavestnem prizadevanju vseh sodelujočih pri tej predstavi bi rad opozoril na smisel in bistvo takšnega ustvarjanja, ki naj ne bi bilo posnemanje profesionalnih gledaliških predstav, temveč pristno iskanje gledaliških entuziastov, rezultat tega pa kvalitetna , originalna, samosvoja in duhu časa primerna' predstava."
OB TEDNU VARČEVANJA V ŠOŠTANJU
Petkov kulturni večer
V petek, 22.10.1976 ob 10. uri bodo v galeriji knjižnice Velenje odprli razstavo likovnih ustvarjalcev iz štirih partnerskih mest, s katerimi Velenje sodeluje na področju mladinske izmenjave.
To so mesta: — Esslingen iz Zvezne republike Nemčije, Schiedam iz Nizozemske, Vienne iz Francije in Velenje.
Likovna dela bodo razstavljena na temo: mesto, v katerem živim in delam.
Ob tej priliki bodo nastopili člani Šaleške folklorne skupine.	M.M.
Razstava
Petra Musinija
Ob letošnjem dnevu varčevanja bo priredil slovenski šolski muzej pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke na osnovni šoli Karla De-stovnika Kajuha v Šoštanju razstavo v spomin Petra Musinija, nadučitelja v Šoštanju. Bil je vsestransko akti-• ven in zaveden Slovenec. Zelo veliko je naredil na področju zavarovalništva in bančništva. Že leta 1843 je bil objavljen njegov članek, v katerem so bili zametki pionirskih hranilnic. Razstava bo odprta od 29. oktobra do 11. novembra. M.T.
• UREJAJO PARK
Krajevna skupnost Velenje - Stara vas želi kar najbolj olepšati park. Odločili so se, da del parka zasadijo z drevjem. Pri delu so jim v veliko pomoč tudi učenci rudarskega šolskega centra. Prejšnji teden jilj je več kot sedemdeset zasajalo drevje. Posadili so nad sto dreves.
T.
ligaska tekmovanja
NOGOMET
Dragocene točke
V 7. kolu Slovenske nogometne lige je velenjski Rudar gostoval v Izoli, kjer so igrali neodločeno 1:1 (1:0).
Velenjčani so nastopili v precej spremenjeni postavi, med drugim ni igral tudi kapetan moštva Janez Hudarin.
Domačini so že v prvem delu dosegli gol in tako so se morali
Savinjski derbi
V Šmartnem so si nogometaši Kladivaija in domačini razdelili točki z rezultatom 1:1(1:0). Gol je dosegel Motoh.
Tekma je imela polno razburljivih dogodkov, zato je večkrat prišlo med igralci do medsebojnih obračunavanj. Tako je med imel sodnik težko nalogo, saj je moral izključiti domačega igralca Kompana.
Borbeno razpoloženje pa so po končani tekmi pokazali tudi gledalci, ki niso štedili svojih dežnikov, ko so vdrli na igrišče.
Rezultati ostalih srečanj: Slavija:Litija 1:3 (1:2), Pohoije:Ilirija 2:0 (1:0), Mura:Železničar 3:1 (0:0), Rudar(T):Primorje 3:1 (1:1).
Lestvica:
Mura Pohorje Kladivar Rudar (T) Rudar (V) Litija Šmartno Železničar Primoije Ilirija Izola Slavija
R. ŽEVAR
7	6	0	1	19:6	12	+ 13
7	5	1	1	14:9	11	+ 5
7	4	2	1	16:6	10	+ 10
7	3	3	1	11:6	9	+ 5
7	3	3	1	9:4	9	+ 5
7	2	3	2	8:8	7	0
7	3	1	3	6:8	7	_ 2
7	2	1	4	10:14	5	- 4
7	1	3	3	9:14	5	- 5
7	1	2	4	8:12	4	- 4
7	0	4	3	6:15	4	- 9
7	0	1	6	4:18	1	-14
• ROKOMET
Šoštanj: Krka 27:20
Šoštanjčani so se bolje znašli v dežju in na mokrem igrišču ter že v prvem polčasu nadigrali goste iz Novega mesta z rezultatom 16:8.
Po odmoru so gostje nekaj časa bili uspešnejši in znižali razliko na 4 gole pri rezultatu 20:16, kaj več pa jim zaradi dobre igre domačinov ni uspelo. Kljub težkim pogojem za igro sta obe ekipi prikazali lepo in borbeno igro z vrsto uspelih akcij pred goli.
Zadetke za Šoštanj so dosegli: Kompan 11, Stvarnik 5,
Majhen 4, J. Jančič 3 ter Dubli-šek in F. Jančič po 2.
Lestvica slovenske lige po 7. kolu:
1.	SI. Gradec	7 6 0 1 179:151 12
2.	Jadran	7 5 1 1 173:157 1 1
3.	Polet	7 5 0 2 189:159 10
4.	Tržič	7 4 0 3 175:148 8
5.	Šoštanj	7 4 0 3 179:158 8
6.	Minerva	7 4 0 3 192:188 8
7.	Brežice	7 3 2 2 194:191 8
8.	Ormož	7 3 0 4 166:168 6
9.	Mlinotest	7 2 1 4 184:188 5
10.	Iskra	7 2 0 5 153:206 4
11.	Krka	7 115 167:186 3
12.	Piran	7 0 1 6 115:160 1
Izola: Velenje 10:9
V	težkih pogojih za igro (ves čas je možno deževalo) so domačinke imele več sreče in zmagale s tesnim rezultatom 10:9.
V	prvem delu so rokometašice Izole bile uspešnejše in vodile z rezultatom 5:3. V nadaljevanju so Velenjčanke zaigrale zelo dobro in uspele rezultat izenačiti na 9:9, žal pa niso mogle obdržati dragocene točke.
Kar 8 golov je dosegla Podpečanova, enega pa Djordjevičeva.
Šmartno : Brežice 13:9
Rokometašice Šmartnega nadaljujejo z uspešnimi igrami v slovenski rokometni ligi. Tokrat je v Šmartnem doživela poraz ekipa Brežic, ki so jo domačinke premagale z rezultatom 13:9 (5:3). Kljub neugodnim vremenskim razmeram smo videli relativno dosti zadetkov, predvsem v drugem polčasu, ko je Šmarčankam uspelo povišati vodstvo dveh zadetkov iz prvega dela na štiri gole. Največji „krivec" zato, da razlika kljub številnimi priložnostim ni bila večja, pa je odlična gostujoča
vratarka. Zadetke za Šmartno so dosegle: Kolenc 6, Urankar 4, Šmerc 2, Gril 1.
J. KRAJNC
Lestvica slovenske kolu:
1.	Krka	7
2.	Šmartno
3.	Dobravlje
4.	Izola
5.	Preddvor
6.	Velenje
7.	Slovan
8.	Kamnik
9.	Brežice 10. Sava
ženske lige po 7.
7 0 0125: 601 127 5 0 2 103: 5 0 2 89: 3 1 3 126: 2 1 4 103: 2 14 111: 2 05 105: 1 0 6 83: 0 1 6 84:
88 14 102 12 99 10 90 10
127 99 112 116 103
120 1
Velenjčani močno potruditi, da so v nadaljevanju uspeli rezultat izenačiti. Gol je dosegel Milo-ševič. Neglede na položaj moštva Izole na lestvici je osvojena točka za Rudaija dragocena v borbi za eno od boljših mest na vrhu lestvice.
Rudar igra v nedeljo z moštvom Slavije iz Vevč.
Ekipa košarkarjev »Elektre« v I. slovenski ligi
Z zmago v zadnjem kolu nad ekipo Litije je Elektra z 22 točkami in samo tremi porazi osvojila 1. mesto v drugi slovenski ligi vzhod in se tako uvrstila v prvo slovensko ligo.
Glede na kvaliteto jugoslovanske oziroma slovenske košarke je to za Šoštanjčane izreden uspeh, za peščico košarkarskih zanesenjakov - funkcionaijev s tovarišem Natekom na čelu, pa je to največje priznanje in spodbuda za nadaljnje delo.
Z uvrstitvijo v prvo republiško ligo je Eleklra dobila v celjski regiji prioritetni položaj. Ker je edini član prve republiške lige v tej regiji, so ji dolžni vsi klubi iz te regije predvsem kadrovsko (z igralci) pomagati. Pri tem je potrebno omeniti, da po novih pravilih
lahko igralec v okviru regije nastopa oziroma tekmuje, za dva kluba, za matičnega v spomla-dansko-jesenskem delu ter prioritetnega pozimi in za to ni potrebna izpisnica.
Šoštanjski košarkarji si predvsem želijo večjega razumevanja in sodelovanja s KK Velenje, kajti prepričani so, da imamo v naši dolini dovolj mladine, ki je navdušena za ta atraktivni šport. Samo pritegniti jo je treba v čim večjem številu na igrišča in z njo strokovno delati, pa se ne bo treba bati za prihodnost košarke, oziroma ne bo treba dobivati igralcev od drugod.
Vsem igralcem in vodstvu kluba pa iskreno čestitke za uspeh ter obilo uspeha in športne sreče v 1. slovenski ligi. FRANC CERAR
ATLETIKA
NA KROSIH
2500 TEKMOVALCEV
Letošnje akcije tekmovanj v jesenskem krosu se je v Velenjski občini udeležilo preko 2500 tekmovalcev. Največ jih je sodelovalo na šolskih tekmovanjih, ki so jih organizirala šolska športna društva.
Najboljši pa so nastopili na občinskem prvenstvu v krosu, ki ga je organiziral atletski klub Velenje. Tekmovanje je veljalo tudi za izbor občinske reprezentance, ki bo nastopila na republiškem prvenstvu v nedeljo, 24. oktobra v Murski Soboti. Tekmovanja se žal niso udeležili tekmovalci iz obeh šoštanjskih osnovnih šol.
REZULTATI:
Pionirke 1000 m: 1. Vida Napotnik OŠ MPT Velenje 4:00,0, 2. Angela Cigler OŠ BL Šmartno 4:01,4. 3. Anita Bizjak OŠ GŠ Velenje 4:06,4, 4. Lili Sabo! OŠ A A Velenje 4:16,4 in 5. Magda Plaznik OŠ GŠ Velenje 4:18,0;
Pionirji 1000 m: 1. Bogdan Urh AK Velenje 3:28,6, 2. Ro-land Javornik AA 3:39,2, 3. Bogdan Makovšek MPT 3:42,2, 4. Zeljo Pompe RŠC 3:42,8, 5. Darko Meh Gimnazija 3:34,2;
Mlajše mladinke 1500 m: 1. Marina Prapr otnik Gimnazija 4:36.0, 2. Marina Sluga Gimnazija 6:47,4, 3. Anica Hojan AA 7:10,4,4. Milka Drobež Gimnazija 7:17,0, 5. Eka Tkavc Gimnazija 7:1 7,0.
Mlajši mladinci 2000 m: 1. Stanko Miklavžina AK Velenje 7:01,0, 2. Franc Makelj AK Velenje 7:15,6, 3. Maijan Med-voz RŠC 7:54,8, 4. Franc Le-mež Gimnazija 8:00,8, 5. Sla-tinšek Vinko RŠC 8:05.0.
Starejše mladinke — članice 2000 m: 1. Renata Zupančič Gimnazija 9:16,2, 2. Metoda Upnik Gimn. 10:16,2, 3. Vida Ramšak Gimn. 10:17,8, 4. Miroslava Vajde Gimn. 10:20,2, 5. Irena Pogačar 11:01,8;
Starejši mladinci 3000 m: 1. Ivan Lampret AK Velenje 11:35,2, 2. Slavko Lipičnik RŠC 12:03,8, 3. Zdravko Jamnikar RŠC 12:16,0,4. Igor Pe-čovnik Gimnazija 12:42,0, 5. Branko Zaljuberšek Gimnazija 12:53,0;
Člani: 5000 m: 1. Josip Šamu TGO Gorenje 18:03,4,2. Dragan Anič TGO Gorenje 18:04,2, 3. Peter Anič AK Velenje 18:08,0, 4. Miran Cas AK Velenje 19:03,6, 5. Jože Čep-lak TGO Gorenje 25:04,0.
R.Ž.
Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju so pripravili razstavo, ki prikazuje 30-letni razvoj košarke v tem mestu.
Preteklo nedeljo so na pova- gostovali invalidi iz občine Si-bilo društva invalidov Velenje sak.
Avtorally za invalide
Že četrtič zaporedoma je občinsko društvo invalidov priredilo za invalide preizkusno vožnjo z avtomobili. Ob prizadevni pomoči komisije za šport pri AMD Velenje je svoje znanje preizkusilo preko trideset invalidov in to v spretnostni vožnji in v streljanju z zračno puško.
Rezultati: 1. Franc Oštir, sovozač Alojz Bedjanič
2.	Jože Kotnik, sovozač Alojz Ramsak
3.	Stan Brglez, sovozač Franc Martinčič
Tekmovali so v kegljanju, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. Domačini so zmagali v streljanju in v namiznem tenisu, gostje pa so bili boljši v kegljanju.
Rezultati: kegljanje — Velenje: Sisak 1140:1261, strelci: Velenje: Sisak 635:352, namizni tenis — Velenje : Sisak 8:1.
Invalidi iz Siska so bili ugodno presenečeni nad izredno gostoljubnostjo domačinov. Goste iz Siska je podjetje „Brača Ka-vurič" iz Zagreba, ki gradi novo elektrarno, pogostilo v gostinskem obratu TE Šoštanj. E.C.
Na sliki:
Kegljaški ekipi invalidov Siska in Velenja.
• Športno srečanje slepih
V Velenju bo v nedeljo prijateljsko srečanje med člani Zveze slepih in slabovidnih iz Celja in Kopra. Pomerili se bodo v igri z (zvenečo žogo. kegljanju in šahu.
KINO
21.10. - četrtek ob 17.30 it 19.30 francosko-italijanska kri minalka ROP NA AŽURNI OBALI. Režija Claude Leluch Igra: Lino Ventura
22.10. - petek ob 17.30 in 19.30 francosko-italijanski film ROP NA AZURN'1 OBALI
23.10. - sobota ob 17.30 ii 19.30 ameriški akcijski filn TEKSAS EXPRES. Režija: Ste ven Spielberg. Igra: Goldii Hawn
24.10. - nedelja ob 17.30 ii 19.30 ameriški akcijski filn TEKSAS EXPRES
25.10. - ponedeljek ob 17.31 in 1 9.30 ameriški vestem GLAS NIK MAŠČEVANJA. Režija Robert Paget. Igra: Ti Hardin
26.10. - torek ob 17.30 ja ponski-znanst veno-fantastičn film PROPAD JAPONSKE. Re žija Shiio Maritano. Igra: Keiji Kobayshi
26.10. - torek ob 19.30 švei ska komedija KLJUČ, ODPRE VSAKA VRATA. R( žija: Peter Arne Ehlin. Igrat) Botje Ahlstedt, Kisa Magnusso
27.10. - sreda ob 17.30 i 19.30 švedska komedija KLJUČ KI ODPRE VSAKA VRATA
28.10. - četrtek ob 17.30 i 19.30 italijansko-pustolovsk film RAZUZDANI. Režija Anthony Dawson. Igrata: Ton Scott, Fred Harris
29.10. - petek ob 17.30 i 19.30 italijanski pustolovski filn RAZUZDANI
30rl0. - sobota ob 17.30 i 19.30 ameriška kriminalki YAKUZA. Režija Sydny Polack Igrajo: Robert: Mitchum, Taka kura Ken, Okada Elji
31.10. - nedelja ob 17.30 i 19.30 ameriška kriminalki YAKUZA
KINO ŠOŠTANJ
21.10. - Četrtek ob 19.31 italijanska komedija TUDI Af! GELI IMAJO RADI FIŽOL. Režija: E.B. Clucher. Igrata: Giulia no Gemma, Bud Spencer
23.10. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA LASSIE SE VRAČA. Režija: F. Wilcph Igrata: R.Mc. DoweIl, Elizabet Taylor
a!'
23.10. - sobota ob 19.3i japonski znanstveno-fantastični film PROPAD JAPONSKE. Re žija: Shiro Moritani. Igra: Keiju Kobayshi
24.10. - nedelja ob 17 in 19.30 ameriški vestem GLASj NIK MAŠČEVANJA. Režija: Robert Paget. Igra: Ti Hardin
27.10. - sreda ob 19.30 italiA janski pustolovski film RAZUZ DANI. Režija: Antony Davson., Igrata: Tom Scott, Fred Harrisl
28.10. - četrtek ob 19.3« švedska komedija KLJUČ, Ki! ODPRE VSAKA VRATA. Režija: Peter Arne Ehlin. Igrata: Borje Ahlstedt, Kisa Magnusson
30.10. - sobota ob 19.30 ameriška kriminalka MOČNEJŠI OD MAFIJE. Režija: Philipe Dantonni. Igrata: Roy Shider, Viktor Arnold
31.10. - ameriški ljubezenski film VELIKI GETSBY. Režija: Jack Clayton. Igrata: Robert Redford, Mia Farrow
KINO VELENJE TURE
DOM KUL
24.10. - nedelja ob 10 uri otroška matineja LASSIE SE VRAČA. Režija F. Wilcoh. Ign ta: R. Mc. Dowell, Elizabeth Taylor
ZARADI ZASEDENOSTI DVORANE V PONEDELJEK DNE 25.10 PREDVAJAMO FILM:
26.10. - torek ob 20 uri japonski znanstveno-fantastični film PROPAD JAPONSKE. Režija: Shiro Moritani. Igra: Jeiju Kobayshi
1.11. - ponedeljek ob 20 uri ameriška drama VELIKI GETSBY. Režija: Jack Clavton. Igrata: Robert Redfot, Mia Far-row
mali oglasi
Zamenjam posestvo blizu Letuša za hišo v Velenju Naslov v upravi lista.
-

GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
obvešča, da bo v mesecu oktobru v nočnem baru hotela PAKA
nov barski spored, v katerem nastopajo: O BREGANOVIČ HATIDŽA O DJUKA RAUŠ »MARIJO« O DUOPAMAN
Zabaval vas bo priznani kvartet »POLAND - BAND« iz Poljske.
Vstopnina kot običajno.
Nočni bar je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih od 21. do 2. ure.
Barski spored se prične ob 23.30 uri.
VLJUDNO VABLJENI!
SMRTI
•	Na levi bok
Iz Skornega proti Šoštanju je 15. oktobra letos peljal voznik osebnega avtomobila CE 519-28 Vinko Drev. Vozil je nekoliko prehitro. Na mostu je opazil, da mu vozi nasproti osebni avtomobil. Da ne bi trčila je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo na levo polovico in je tako trčil v Dobelškov avtomobil. Zaneslo ga je na levo polovico ter ga obrnilo na levi bok. Škode je za okoli 10.000 dinarjev.
•	Izsiljevala prednost
Voznica osebnega avtomobila BG 103-688 je 15. oktobra letos peljala po Celjski cesti. V križišču s Prešernovo cesto je nameravala zaviti levo. Pri tem pa se ni prepričala, če to lahko varno stori. Ko je zavijala, je po Partizanski cesti pripeljal voznik motorja Franc Jazbec. Prišlo je
poroke
Anton PLANINC, roj. 1952, absolv. rud. fakultete iz Velenja in Svetka PILIH, roj. 1955, uslužbenka iz Petrovč
Alojz SMOLNIKAR, roj. 1949, soboslikar iz Podgorja in
Majda SMOLNIKAR, roj. 1956, delavka iz Velenja
Mihael SMONKAR, roj. 1952, zidarski obrtnik iz Plešivca in
Marija OBLAK, roj. 1956, prodajalka iz Skal
Vinko ŠPEGEL, roj. 1954, varilec iz Pake pr i Velenju in
Danica OŠTIR, roj. 1958, delavka iz Pake pri Velenju
Hidajet DŽUMHUR, roj. 1952, gradbeni tehnik iz Velenja in
Vesna TODOROV1Č, roj. 1953, strojni knjigovodja iz Celja
Vlado JF.ZERNIK, roj. 1955, RTV mehanik iz Velenja in
Stanislava PASTIRK, roj. 1955, RTV mehanik iz Črncve
Peter RAZDEVŠEK, roj. 1954, orodjar iz Velenja in
Darinka BARTL, roj. 1957, štu dentka iz Velenja
Jože URBANC, roj. 1952, delavec iz Belih vod in
Darinka SKORNŠEK, roj. 1958, šivilja iz Skorna pri Šoštanju
Emilijan STENŠAK, roj. 1945, šofer iz Florjana pri Gornjem gradu in
Alojzija TOČNIK, roj. 1955, strojepiska iz Zavodnje
Stanislav PENSEK, roj. 1955, vili-čarist iz Topolšice in
Marija VOCOVN1K, roj. 1952, priuč. kuharica iz Velenja
Stanko TINAUER, roj. 1951,str. ključavničar iz Ruš in
Cvetka C.OLAVŠEK, roj. 1957, dijakinja iz Šoštanja
Darko VERDEV, roj. 1954, šofer iz Topolšice in
Štefanija PANTNER, roj. 1958, priuč. šivilja iz Topolšice
Franc ANŽELAK, roj. 1950,
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA, TOZD Tovarna usnja Šoštanj
Komisija za kadre
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI
a)	KV PLESKAR
b)	KV STRU6AR
Delovni mesti sta v vzdrlževan,ju, zato se zahteva:
pod a) dve leti in pol.
pod b) od 5 do 10 let delovnih izkušenj
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o notranji delitvi sredstev.
Poskusna doba traja 3 mesece.
Rok prijave 8 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očetajn starega očeta
Vinka Vučina
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala kolektivu KOC. REK, osnovni šoli Biba Ročk, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru Konovo ter duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pavla, sinovi Vinko, Robert, Aleksander in Edvard z družinami ter drugo sorodstvo
Islelnik
CfUf TOZD-TURISnČHA AGENCIJA
s poslovalnicami Celje, Velenje, Žalec, Mozirje
IZLETI ZA DAN REPUBLIKE
z avtobusom:
• PO POTEH REVOLUCIJE		od	27	do	30. XI.
• ZERMATT — idilični kraj pod					
Matterhornom		od	27.	do	30. XI.
• GENOVA — PISA — SIENA	—				
FIRENZE		od	27.	do	26. XI.
• »WEEKEND IZLET«					
V BRATISLAVI		od	29.	do	30. XI.
z avionom:					
# ATENE — 3 dni	od	27.	XI.	do	29. XI.
• EGIPT — 6 dni	od	27.	XI.	do	2. XII.
• ISTANBUL — 4 dni	od 31.		X.	do	3. XI.
• INDIJA — 6 dni	od	26.	XI.	do	1. XII.
Vabimo vas v hotele visoke kategorije, s pokritimi bazeni in športno rekreacijskimi centri.
v
Nudimo programe krajših jesenskih izletov, po želji pripravimo programe. Prodajamo vse vrste domačih in mednarodnih vozovnic.
Poslovalnice: Velenje, Mozirje, Žalec, Celje
Pobegnil s kraja nesreče
do trčenja, pri čemer je voznika Jazbeca vrglo po vozišču. Pri tem se je telesno poškodoval. Pri nesreči je nastalo tudi za okoli 13.000 dinarjev škode.
# Nenadoma pred avtomobil
Nekaj pred 20. uro 15. oktobra letos je peljal voznik osebnega avtomobila CE 438-93 dr. Emil Šprajc po Foitovi cesti v Velenju. Ko je pripeljal do križišča, je imel prižgano zeleno luč. Nenadoma pa mu je pred avtomobil stopil pešec Jože Gorogranc. Voznik Šprajc je pešca
zbil po vozišču. Pri čemer se je ta telesno poškodoval. Na avtomobilu pa je za okoli 5.000 dinarjev škode.
$ Preveč v levo
Po Ljubljanski cesti v Velenju je 13. oktobra letos peljal nekaj pred štirinajsto uro voznik tovornega avtomobila. CE 713-91. V desnem ovinku je vozil preveč v levo, zato je moral nasproti vozeči voznik CE 376-21 Franc Gali zavirati. Ker pa je-voznik Gali vozil nekoliko prehitro, svojega vozila ni uspel ustaviti. Prišlo je do trčenja, pri čemer je bilo za približno 500 dinarjev škode.
električar iz Zavodnje in
Romana OVCJAK, roj. 1957, administrator iz Topolšice
Alojz TAMŠE, roj. 1957, rudar iz Zavodnje in
Vlasta URŠNIK, roj. 1959, delavka iz Skornega pri Šoštanju
---'Angela RIBNIKAR, upokojenka iz Šoštanja, Glavni trg 4, stara 70 let Rozina ZUPANEK, druž. upokojenka iz Vojnika 30, stara 66 let
Alojz VIDMAJER, strojni mehanik iz Šempetra v Sav. dolini 86/a, star 49 let
Avgust JAUK, inv. upokojenec iz Raven na Koroškem, Cečevje 2, star 57 let
Franc MAHAJNC, upokojenec iz Rogatca št. 51, star 65 let
Ivana KODRIC, kmetovalka iz Nova vasi 9, stara 63 let
Janez ŠEMERL, inv. upokojenec iz Ostrožnega št. 26, star 59 let
Marija BANlC, upokojenka iz Hrastnika, Cesta j. maja 20, stara 68 let
Ana ŠTAKNE, druž. upokojenka iz Topolšice št. 157, stara 71 let
Ana POZNIC, čistilka iz Velenja, Tomšičeva 10, stara 40 let
Cicilija KOŽELJN1K, preužitka-rica iz Zavodnje 36, stara 69 let
Anton KNEZ, preužitkar iz Ša-leka 29, star 29 let
Rafael KOLAR, upokojenec iz Velenja, Celjska 81, star 83 let
Jožefa GMAJNER, upokojenka iz Velenja, Jenkova c. 13, stara 62 let Alojz SEŠEL, rudar iz Velenja, Šercerjeva 5, star 33 let
Franc STROPNIK, soc. podpi-ranec iz Podvina št. 42, star 75 let.
jugobanka
kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka
v oktobru sije sonce, ki greje pozimi
Iz smeri Slovenj Gradca je proti Velenju peljal 15. tega meseca voznik osebnega avtomobila CE 291-65 Marjan Skale. V Paki ga je zaradi neprimerne hitrosti (cesta je bila mokra) zaneslo in ga obrnilo za 180 stopinj. Najprej je trčil v hrib, nato pa zdrsnil v obcestni jarek. V tem času je za njim pripeljal voznik HH WY 1508 Milan Keržan, ki je zavil levo, da ne bi trčil v Skaletov avtomobil. Pri tem pa je ta voznik trčil v osebni avtomobil CE 820-10. Ko je voznik Marjan Skale to opazil, je takoj odpeljal s kraja nesreče. Izsledili so ga na domu in ugotovili, da je vozil z neregistriranim avtomobilom in brez vozniškega izpita.
• Kradel iz žepov
Tridesetletni delaven Ljubomir Konjolič iz Sivca v socialistični republiki Srbiji, kije začasno stanoval v Šoštanju, je letošnje leto izvedel več tatvin. Tako je februarja izkoristil vinjenost starejšega moškega in mu v Kajuhovem domu v Šoštanju vzel iz žepa 130 dinarjev. Konec septembra letos je. na Cesti heroja Gašperja srečal znanca, kateremu je med pogovorom izvlekel iz žepa 150 dinarjev. 2. oktobra letos je v dopoldanskem času odnesel iz garderobe Lesne v Šoštanju uro, ki jo je prodal za 150 dinarjev. Istega večera pa je vlomil v sobo v naselju Gradisa, tako da je vrata razbil s sekiro in odnesel 2.000 dinarjev. Poleg tega pa je osumljen še nekaterih drugih tatvin.
• Trčenje v križišču
Voznik osebnega avtomobila CE 573-68 Franc Pečovnik je peljal 11. tega meseca okoli pol dvanajste ure po Šaleški cesti v Velenju. Ko je pripeljal so semaforiziranega križišča z Rudarsko cesto, je pri zeleni luči zapeljal v križišče in zavijal levo. Tisti trenutek pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem Boris Korošec, ki je vozil naravnost. Med voznikoma je prišlo do trčenja. Boris Korošec je padel po cesti in se telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico v Slovenj Gradec.
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s
SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI
in si (ako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782.
Enota:
Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št.'(063) 722—027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
Komentar tedna
ZADRUGA
Akcija za knjižnico v Tolminu in dom kulture v Lebanih
• REKU SO TE DNI:
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira"Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 08/ - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinaijev, za inozemstvo 250 dinaijev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA SE BO PREDSTAVILO S »STARO GARDO«
Gostovanje gleda-liščnikov iz Trsta
V	okviru letošnjega „Borštnikovega srečanja" - srečanja slovenskih dramskih gledališč - ki bo letos od 21. do 30. oktobra 1976 v Mariboru, bo v Šoštanju in Velenju gostovalo stalno slovensko gledališče iz Trsta. Predstavilo se bo z igro v dveh dejanjih Alda Nicolaja: STARA GARDA.
V	Šoštanju bo predstava v ponedeljek, 25.10.1976 ob 16- uri v tamkajšnjem domu kulture. Prodaja kart je pri vsakokratni kino-predstavi.
V	Velenju pa si bomo Tržačane lahko ogledali v ponedeljek, 25.10. 1976 ob 20. uri v Domu kulture Velenje. Prodaja kart je v recepciji tega doma.	M M
V vseh republikah in pokrajinah SFR Jugoslavije poteka solidarnostna akcija sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za izgradnjo knjižnice v Tolminu in doma kulture v Lebanih.
V Tolminu je bila ob potresu porušena knjižnica in čitalnica, zgrajena že leta 1862. Ta knjižnica je imela bogato kulturno in narodno poslanstvo v preteklosti, še zlasti pa v času fašistične italijanske okupacije. Organizirala je kulturno življenje v teh krajih in nudila pomoč prebivalstvu, ki še danes živi zunaj meja svoje matične domovine. Takšno poslanstvo pa mora knjižnica v Tolminu še bolj uresničevati v prihodnosti.
Občina Lebani spada med najmanj razvite komune v državi z nizkim narodnim dohodkom na prebivalca. Šteje 25.000 prebivalcev in spada med pasivna agrarna področja v SR Srbiji. Povprečni mesečni osebni dohodek delavca znaša le 1.760 din.
Velike julijske poplave v južni Srbiji so povzročile za okoli sto šestinosemdeset milijard starih din škode. V občini Lebani so bili uni-
Košarkarji Elektre iz Šoštanja so praznovali 30-Ietnico košarke v Šoštanju. Na priložnostni slovesnosti, kjer so bili zbrani igralci več generacij, so prisostvovali tudi predsednik občinske konference SZDL Jože Veber, predsednik OTKS Tone Pečovnik, predstavnik košarkarske zveze Slovenije Marjan Jeraj in drugi ljubitelji košarke.
Za večletno delo in igranje v klubu so podelili igralcem in funkcionarjem zahvale, priznanja ter spominska darila.
V imenu skupščine občine Velenje je čestital k jubileju Drago Tratnik. Predstavnik KZS pa je izročil klubu posebno priznanje košarkarske zveze Slovenije. Na sliki: je posebej so se zahvalili za dosedanje delo igralci trenerju in sedanjemu predsedniku košarkarskega kluba Matjažu Natku, ki je zvest šoštanjski košarki že od vsega začetka.	R.ž.
čeni vsi družbeni objekti, v katerih se je odvijalo kulturno življenje.
Ta dva pomembna kulturna objekta bosta zgrajena predvsem iz sredstev, ki jih bodo oziroma so jih že prispevali delavci na področju kulture, izobraževanja, zdravstva, uprave in pravosodja, denarnih zavodov in drugi. Vsak zaposleni na področju družbenih dejavnosti v naši občini naj bi prispeval k izgradnji teh dveh objektov po 10,00 din
Akcija je stekla po osnovnih organizacijah sindikata v teh dneh in bo predvidoma zaključena do 20. novembra 1976. Kako so bili solidarni delavci družbenih dejavnosti naše občine z ostalimi delavci družbenih dejavnosti Jugoslavije, bomo še poročali.
Bodimo solidarni, če bo potrebno, bodo drugi solidarni do
nas!
J. KANDOLF
• POLITIČNA ŠOLA
Na Golteh bo danes začela delo politična šola Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Kar 80 mladincev bo iz obširnega tridnevnega programa predavateljev delavske univerze poslušalo vrsto predavanj, da bi pospešili delo mladinskih organizacij po osnovnih organizacijah.
Šolo je organiziral koordinacijski svet osnovne organizacije zveze socialistične mladine REK Velenje, ob {»moči sindikata in političnega aktiva. Poleg mladih iz REK so bo šole udeležilo še 20 mladince/ iz drugih osnovnih organizacij. Udeleženci politične šole bodo poslušali naslednja predavanja: dohodkovni odnosi, zakon o združenem delu in usmeritev ter organiziranost ZSMS in mladih v družbenoekonomskih odnosih.
F. Oblišar
Zadruga po novem - to je zadruga zainteresiranih proizvajalcev, to je domala (in marsikje je že tako) proizvodna skupnost, ki omogoča posameznikom organizirano izkoriščanje ustrezne kmetij- j I ske mehanizacije in še marsikaj drugega. Predvsem pa \ spodbuja z organiziranim odkupom k večji produktivnosti; zato vzbuja pri ljudeh upravičen občutek socialne varnosti itd. Na vsak način pa je tako zamišljena zadruga dobra šola vaške neposredne uprave, ker je konkretna in izvedljiva ter zato tudi zanimiva za širok krog ljudi, ki bodo zato tudi raje ostajali tam, kjer so njihove korenine. In z vsakim človekom je tako.
MILAN MEDEN
_
STANE DOLANC:
-	V svoji zunanji politiki je bila Jugoslavija načelna in vedno živo angažirana. To je bila zato, ker je bila ta politika izraz avtentičnega notranjega bistva naše družbe, njen razredni izraz, saj je bila v interesu vseh naših narodov in narodnosti.
Samoupravljanje in neuvrščenost sta organska celota naše politike, ki je nastala iz avtohtonosti in izvirnosti našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Ta politika je sestavni del zavesti našega delavskega razreda, naši h narodov in narodnosti in vsakega našega občana.
MIRAN POTRČ:
-	Še zdaleč nismo dovolj uspešno uveljavili novih samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov, dohodkovnih razmerij te* povezanosti med proizvodnjo , predelovalno industrijo in trgovino. Tu še vedno prevladujejo kratkoročni kupoprodajni odnosi, podjetniško zapiranje in nepripravljenost za programiranje razvoja, delitev dela in specializacijo ter za skupno prevzemanje rizika. Treba pa je tudi povedati, da v občinah še nismo posvetili dovolj skrbi usklajenemu razvoju in urejanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
DUŠAN ALIMP1Č:
-	S hkratnim združevanjem dela, sredstev in zemlje mora kmetovalec vzporedno pridobivati vse samoupravne pravice v zadrugi ali organizaciji, v katero se združuje, to pa vsebuje pravico načrtovanja in organiziranja proizvodnje, upravljanja s sredstvi, odločanja o investicijah; ter pravico delitve skupnega dohodka kot družbenega dohodka.
• SREČANJE PREDSTAVNIKOV ESSLINGENA, VIENNE, SCHIEDAMA IN VELENJA
Kongres partnerskih mest
Predsedstvo slovenskih komunistov je spregovorilo tudi o naši kmetijski politiki. Že zato, ker je bila druga seja konference ZK posvečena tem problemom.
In predsedstvo je ugotovilo, da smo storili na tem področju že marsikaj, da se ponekod že uveljavljajo novi odmosi na vasi, kar pomeni modernizacijo proizvodnje, marsikje je zaustavljen tudi odliv delovne sile in najmlajših v mesta itd. Toda cela kopica nalog je še pred nami. Po eni lastovki namreč ne moremo sklepati na pomlad. ..
Tako je bilo precej govora o zadrugah. Toda o zadru-
«*
i *
*
i *
*
t *
*
i
Mladi Velenjčani v Vrnjački Banji
V	Vrnjački Banji je bilo 9. in 10. oktobra 1976 srečanje mladosti in bratstva. Udeležila se ga je mladina iz pobratenih občin Velenje, Ormož in Vrnjačka Banja. To srečanje je že tradicionalno, vsako leto pa ga pripravi druga občina. Delegacijo občinske konference ZSMS Velenje je sestavljalo 22 mladincev in mladink. V sestavu delegacije so bili tudi predstavniki gimnazije, ki vzdržuje bratske stike z gimnazijo v Vrnjački Banji.
V	Vrnjački Banji so nas zelo toplo sprejeli. Po kratkem kulturnem programu smo odšli na domove k svojim gostiteljem. Popoldne smo si najprej ogledali razstavo vojne tehnike in oborožitve na glavnem sprehajališču v Vrnjački Ba ji, nato pa smo prisostvovali srečanju šolske mladine z generacijo dijakov gimnazije v letih 1941-45. Nam so izkazali posebno pozornost, saj sta bila dva naša predstavnika izvoljena v delovno predsedstvo srečanja. Zvečer je bila svečanost v KS Podunavci ter skupna večeija. V nedeljo dopoldne smo položili vence na spomenike NOB v Popinu, kjer je bila znamenita bitka, zat em pa smo si ogledali Spominski park oktobrskim žrtvam leta 1941 v Kraljevu. Obiskali smo tudi Mataruško Banjo in zgodovinski samostan Žiča.
Med nami in mladimi iz Vrnjačke Banje se je skovalo prijateljstvo in bratstvo, ki ga bomo še naprej krepili.
T. Smonkar
ga h, ki naj postanejo nekakšno „srce" slovenskih vasi.
Menda bi bilo res prav, da bi se (vsaj ponekod je še tako) zadruge otresle nekaterih nerealnih načrtovanj
pa je bilo mogoče prav zaradi tega, ker so zadruge snovale svoje sanje brez dogovarjanja s kmetijskimi proizvajalci, oziroma slednji niso videli svojega interesa v nekaterih zadružnih ..poslovnih" potezah.
To mora postati del minu-
(tako so še pred leti nekaterim zadrugam priključevali smrekove oljarne, drugje spet so se odločali za živinorejo, čeravno vode ni bilo niti za ljudi dovolj, takšnih cvetk pa je še nekaj). Vse to
losti, predvsem pa moramo ta spoznanja ohraniti v spominu kot dragoceno izkušnjo, da brez ljudi resnično ne gre, najsi bodo ideje še tako velike in celo realne.
Švedskem pa se kongresa ne bo udeležila, zaradi prevelike oddaljenosti. Mesto UDINE (VIDEM), ki je občasno sodelovalo v okviru partnerskih mest, ima velike finančne težave in že lani ni sodelovalo v mladinski izmenjavi.
Delegati partnerskih mest bodo kritično obravnavali mladinsko izmenjavo v letu 1976 ter medsebojne stike zlasti na športnem področju. Dogovorili se bodo za način in roke izmenjave v letu 1977 ter za druge oblike medsebojnih stikov. V sodelovanje pa želijo pritegniti tudi eno partnersko mesto v Angliji.
Predvideno je, da bo delegacije, v katerih bodo tudi župani teh mest, sprejel predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank in jih seznanil z gospodarskim in družbenim
V Velenju bo 22. in 23. oktobra letos kongres partnerskih mest, med katerimi je tudi Velenje. O medsebojnem sodelovanju na področju mladinske izmenjave in o drugih medsebojnih stikih bodo razpravljali delegati iz štirih mest.
To je Esslingen in Zvezne republike Nemčije, s katerim Velenje najdlje sodeluje na raznih področjih. Letos je Velenje obiskal dekliški pevski zbor iz gimnazije Theodor Heuss. Dobro sodelujemo tudi z Vienne iz Francije. V okviru mednarodne izmenjave so letos sprejeli 16 Velenjčanov in jim obisk tudi vrnili. Kongresa v Velenju se bodo udeležili tudi predstavniki Schiedam iz Nizozemske. Delegacija iz mesta Norrkoeping na
razvojem Velenja. Delegacije si bodo poleg mesta Velenja ogledale še muzej na velenjskem gradu ter tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Prav tako pa se bodo udeležili tudi
zaključne razstave proizvodov Gorenja v Rdeči dvorani. Kongresu partnerskih mest bo posvečen tudi petkov kulturni večer 22. oktobra.
M. Marinšek
OBČINSKI ODBORI SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI POZIVAJO VSE DELAVCE TEH DEJAVNOSTI K SOLIDARNOSTNI AKCIJI:
Iz občinskega odbora ZZB NOV Velenje so nam sporočili, da bodo ob letošnjem dnevu mrtvih v naši občini naslednje žalne slovesnosti, s katerimi bodo počastili spomin na padle borce NOV in žrtve fašističnega nasilja:
PETEK, 29.10.1976 11.00 Zavodnje, na pokopališču
16.00 Topolšica, pred spominsko ploščo padlih borcev in ŽFT
16.45 Šmartno pri Velenju, na pokopališču, pred spomenikom talcev na Partizanski cesti 17.30 Velenje, na Titovem trgu, pri centralnem spomeniku NOB s fontano
SOBOTA, 30.10.1976
16.00 Podkraj, • pokopališče, grobnica s spomenikom
padlih borcev NOV 16.30 Pesje, spominska plošča padlih borcev in ŽFT 17.00 Škale, spominska plošča padlih borcev in ŽFT
NEDELJA, 31.10.1976
9.00 Šoštanj, Trg svobode, pred centralnim spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
PONEDELJEK, 1.11.1976
14.30 Šmartno ob Paki, pred centralnim spomenikom NOB na trgu.