Poštnina plačana v gotovini, V Lhibliani, dne 31. januarja 1923. Leto XXXVI. Glasil® Jugoslovanske ECmelske Zveze z m^seino prilogo „Obilnska uprava". Izhaja v»ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena ma je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pocamezne itevilke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ D o m o! j uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inaerati pa: Upravništvu 0Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Zbor zaupnikov SLS !ci bo v smislu poslovnika stranke določil kandidate ssa prihodnjo skupščinske volitve, se bo vršil v ponedeljek, dne 5. februarja ob pol 11. uri dopoldne v L.,ubihni v vetiki dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika SLS dr. A. Korošca. 2. Zahteve slovenskega ljudstva: govori posianoc Sušnik. 3. Določitev kandidatov za vse volivce okraje Slovenije. 4. Slučajnosti. Ug. zaupnike opozarjamo, da bo vabilo slutilo za, legitimacijo, Zato naj vsi zaupniki prinoso vabila seboj. Vaoimo Vas, da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležite. Ljubljana, 'M. januarja 1923. Za načelstvo SLS; Dr. Korošec s. r., t. č. načelnik. Dr. Kulovec s, r., t. č. tajnik. Opomb a. Tajništvo SLS je pričelo razpošiljati vsem zaupnikom SLS vabila na zbor zaupnikov. Kdor izmed gg. zaupnikov ne bi do srede 31. t. m. vabila prejel, naj nam nemudoma sporoči, da po-greško pravočasno popravimo. Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Kdo plačuje? Srbski seljak ni izobrgžen, ne bore, nima društev, ne pozna izobraževalnih organizacij in nima nikogar, ki bi se zanj brigal. Zato jo slepo orodje v rokali gosposkih strank, ki so se od nekdaj teple med sabo, katera bo molzla kravo, ki ji (o bilo ime država, molzla zase, za svoje voditelje in gosposko pristaše. Kar so delali ti gospodje s srbskim ljudstvom med vojsko, to je naravnost vnebovpijoče. Po prevratu so se te navade teh strank samo v toliko spremenile, da se je korito, h kateremu so se rinile, znatno povečalo po velikosti in vsebini. Dočim so preje belgrajski politiki izmota val i Srbijo, Szmozgavajo sedaj prečansko zemljo, to'so pravi pokrajine tostran Savo in Drine, to- rej Hrvatsko, Slovenijo, Dušno, Dalmacijo. Izmozgavajo jo gospodarsko in kulturno s tako močjo in hitrico, da jo gospodarsko in kulturno hiranje in umiranje našo zemlje kar očitno. Recimo že pri davkih — da naših šol vseli vrst, bolnic, prometnih sredstev itd. niti ne omenjamo. Finančni minister jo podal obračun plačevanja davkov od 1. januarja 1922 do 1. novembra 1922, torej za 10 mesecev lanskega leta. V proračunu je stalo, da bi se moralo v tem času plačati 452 milijonov Din neposrednih davkov. Plačalo se pa je samo 890 milijonov, torej 56 milijonov manj, kot je stalo v proračunu. Kdo ni plačal? Morda Slovenija? Kaj še! Ta je plačala celo 33 milijonov dinarjov več kot ji je bilo predpisanih v proračunu. Morda zapuščena Bosna? Tudi ta jc plačala 18 milijonov več, kot je bila njena dolžnost. Morda siromašna Dalmacija? Celo ubogi dalmatinski kmet je znosil 0 milijonov dinarjev več, kot je bila po proračunu njegova dolžnost. Torej bi potemtakem morala dobiti država 33 + 18 -f 6 milijonov več, kot jo stalo v proračunu, dobila pa je 56 milijonov manj, torej je razlika 113 milijonov, ki jih druge pokrajine niso plačale, kakor jim je bilo predpisano v proračunu. In med temi pokrajina zavzemata prvo mesto bogata Vojvodina s 47 milijoni primanjkljaja in Srbijo s Črno goro s 45 milijoni. Na ta način pridemo do zaključka, da je lansko leto za prvih deset mesecev na vsako glavo v Sloveniji prišlo 52 Din 80 par ali 211 kron 20 vin, neposrednega, dočim je prišlo na vsakega prebivalca v Srbiji in Črni gori le 21 Diu 90 par ali 87 kron 60 vin. To pri neposrednih davkih. Kakšno ogromne vsote plača Slovenija belgrajski porodici šele v posrednih davkih, to si lahko mislimo, ker so posredni davki trošarina, takse, carina itd.) prav znatno višji kot neposredni. Kako jo mogočo tako krvopijstvo in tako oderuško plačkanje? Centralistična ustava je potisnila vele-srbskim strankam vso politično moč v roke — vse odločuje Belgrad, posamezne pokrajine ne pomenijo nič. Nimajo svoje vlade, nimajo svojega deželnega zbora, ki bi delal postavo, nimajo svojih financ, pat pa imajo velike župane in druge oblastnike, ki so zaupniki belgrajske vlade, od , nje odvisni, in samo njej odgovorni. Njihova naloga ni vpoštevati ljudske želje in zahteve, katerih" ljudstvo niti nikjer po< vedati ne more (zakaj pokrajinskih zborov nimamo iu jih ne bomo imeli), temveč izvrševati to, kar zahtova Belgrad in nič drugega. Ko bi se našel veliki župan, ki bi si drznil ukreniti včasih drugače, dobi drugi dan plavo polo in hajdi. Kdaj bo temu bolje? Nikdar! Nikdar, ako bodo slovenski in hrvatski volivci tako zaslepljeni, da bodo zopet volili v narodno skupščino stranke, ki so glasovale za centralizem in tako zgradile kaual, po katerem tečejo slovenski milijoni v Belgrad in se no vrnejo nikdar več. Na Slovenskem je to v prvi vrsti samostojna kmetska stranka, ki se je udinjala frama-sonskemu velesrbstvu samo zato, da zatre katoliško ime na Slovenskem. Edina rešitev je avtonomija — pa no' taka avtonomija, kot jc v vidovdam,ki ustavi in za katero so navdušujejo samo-stojneži, namreč avtonomija, ki mora samo kimati, kar Belgrad reče, temveč zakonodajna avtonomija, za katero, se je neprestano borila in se bori Slovenska ljudska stranka, avtonomija, v kateri si ljudstvo samo dela postave, ki so mu potrebne in za njegove razmero primerne. Zavedamo se, da bo boj za avtonomijo šo hud in morda dolgotrajen — toda vsaka volilna zmaga je nova zmaga v vojski za avtonomijo. Brez avtonomije postano naš narod duševni in gospodarski berač, ki strada, dobiva brce in v pomanjkanju umira. Začetek je že tu po zaslugi samostojne-žov in liberalcev. V senci bajonetov! (Dopis kmetskega posestnika.) Dohodnina! Ta boseda zveni na uho tlačenega kmeta in delavca kot nekaj silno zoprnega in težkega. A ni čuda, ako se pomisli, kako nasilno se postopa po nekaterih krajih Slovenije. Pisalo se jc o tem že mnogo in pokazalo javnosti, da je to očitanje napvam davčnemu režimu popol' 1' noma opravičeno. A do sedaj so bilo tako tožbe popolnoma zastonj. Kuj se liočel Bili smo na to kolikor toliko pripravljeni, ker poznamo centralistične kremplje, ki zna samo izrabljati kinetske žulje. Ker pa je vsako reči enkrat dovoli, se je tudi kmet začel otresavati in braniti teh krempljev, ki mu hoče kar živemu sleči kožo raz telesa. Nn vso moč dokazuje krlvičnost in težo teh davčnih bremen da ui mogočo zmagati, a davčni vijak pa le še bolj pritiska in privija in preša iz nas krvavo pri-služene uovcc. Ker torej ljudstvo ne zmore teh ogromnih bremen, je davčna oblast začela ekse-kutivnim potoni iztirjevati dohodnino. Za-rubila jim je poleg živino tudi živež, dasi ravno dobro ve, kako malo je kmet pridelal v prošlili dveh letih vslcd silno suše. Toda centralistični aparat ne pozna usrni-ljeuja. Januarja meseca letos je dala davčna oblast javno razglasiti, da so bodo zarub-ljenc sivari prodajale petom javne dražbo na določen dan. Poleg eksekutorja in dveh orožnikov je prišlo tudi nekaj mož, sosedov iz radovednosti. Ker seveda ni bilo nobenega pravega kupca, sc dražba ni mogla vršiti. Davčna oblast jo dala v drugič razglasiti prodajo na javni dražbi, a je prij, kakor jo mogoče domnevalo orožništvo, ampak iz radovod-nosti in sočutja do ubog;h sotrpinov. Kaj sledi iz tega? Kjer je mrhovina, tam sc zbirajo krokarji, pravi pregovor. Kjor so vrši krivica, jc nezadovoljstvo, in namesto da bi so nezadovoljstvo popravilo, se dola nasilje, in nasilje redi odpor. Koliko milijonov bi vlada laliko prihranila kmetu in sploh državljanom, ako f>i pametno gospodarila. Samo par slučajev, kako po nepotrebnem zapravlja naše žulje in večinoma v strankarske 8 vrh o. Milijone se je razmetalo ljudskega denarja samo za razne zabave brezverskega eokola. Koliko milijonov se je zmetalo za razna slavlja! Koliko milijonov bo potrošila sedanja radikalna vlada za prihodnje volitve, to seveda bo našim očem prikrito. In ali mislile, da razmetavajo svoj denar? Z našimi žulji spletajo bič, da IkkIo bičali nas še za naprej prav po zgledu izraelskega kralja Kosma, ki je rekel: moj oče vam jo težak jarem naložil, jaz pa i>om k vašemu jarmu priložil; moj oče vas je z bičem, tepci, a jaz vas bom s škorpijoni. V resnici so bo tako tudi godilo, ako za naprej zmagajo zopet sami klečeplazniki. Dragi slovenski sotrpin in sploh vsi, ki no marate biti bičani 8 škorpijoni za naprej, zganite sej Sedaj je čas, ko se bodo vršile volitve v narodno skupščino, da zadamo občuten udarec našemu sovragu, ki nas prodaja belgrajskim mogotcem. f?aj vam je vsem, ki pošteno čutite in sle avto- no. m stičnega duiia, znano, da vse naše gorje izhaja od tod, ker imamo v svoji sredi judežo izdajalce, ki nas prodajajo za ]tt-deževe grošo belgrajskemu molohu ter služijo službo izdajice Bfijalta. Kdo so Bfi-jalti, vam je dobro znano. Torej vsi v boj, da rešimo slovenski narod pred potopom, vsi do zadnjega moža doe 18. marca. Ne gre sama za obstoj posameznika, ampak za obstoj celega slovenskega naroda. Ako zmagamo, bomo iiueli upanje, da bomo kdaj postali na lastnih tleh sami svoji gospodarji, ako zmagajo ju-deži, bo naš narod in naše pravico zginile polagoma o površja zemlje. Etij. Prihodnji mos -o te l»o vlila povodenj časopisja v nase domove. Vse stranke, med njimi v prvi vrsti tiste, ki so prodalo slovenskega kmeta, delavca in obrtnika krvopi.ju centralizmu, bodo skušalo deloma od liberalnih bank deloma od vlade plačilnega ti^ka fronto našega ljudstva razbiti. Zakaj ni ga hujšega nasprotnika kot eno t/ie in .strnjene vrste, in nikjer ni zmaga lažja kot nad raztrgano in razkosano armado. Zato bodo poskusili kapitalisti in radikalni veiesrbi vse, da ra>5-bi.iejo slovenstvo, njegovo odporno moč. Zaka j le potem bo mogoče mirno slovenskega kmeta in delavca še nadalje izsesavati. Povoden j tiska naj razkroji nnšo enotno avtonomistično fronto. .Milijoni so : pod vplivom alkohola. Od teh jo bilo f>2 % priložnostnih in 88% pivcev iz navade. Od prestopkov proti nravnosti se jo izvršilo 11% od alkoholikov in sicer od teh 73 % priložnostnih in 27 % pivcev iz ni; vade (dr. Fr. CKSstl). Alkohol in Javne nesrefce. Po mnogih Cisto zanesljivih preizka-vanjih je dognano, da se največ javnih ne-Breč, zlasti v obratnih podjetjih, zgodi med tednom ravno v ponedeljek. Monakovsko prostovoljno reševalno društvo je n. pr. dognalo za posamezne dneve med tednom za leta 1894—1895 sledeče število ponesrečeni: V ponedeljek 17, v torek i6, sredo 11, četrtek 12, petek 14, soboto 14 odstotkov. Posebej za praznike in nedelje 16%. — Največje število je torej v ponedeljek. In to število je v najtesnejši zvezi po izjavi merodajnih mož s preobilno zavžito pijačo prejšnjo nedeljo, ki vpliva, da so ljudje še drugi dan bolj neprevidni, raztreseni, predrzni, oslabljeni dušno in telesno in odtod toliko nesreč. Pa ne le ponedeljek, ampak tudi nesreče sploh po železnicah, v tovarnah, rudokopih nam pričajo, da so v tesni zvezi s preobilno zavžito pijačo. Nekateri trdijo, da je tri petine vseh nesreč posledica pijančevanja. Alkohol in javna podivjanost. Pogosto se čita o pobojih s poleni, z nožem; prijatelj potolče prijatelja, brat po-bije brata. Kje je temu iskati vzroka? Od sto slučajev jih je prav gotovo devetdeset povzročil alkohol, povzročilo vino, žganje. (Škof Jeglič.) — Dr. Bunge je izračunal, da pride na 100 slučajev zločinov proti javni nraroosti med trezniki 23, med pijanci 77. Na 100 slučajev upora proti državni oblasti med treznimi 24, mod pijanimi 76. Na 100 slučajev težkih in lahkih telesnih poškodb med treznimi 26, med pijanimi 74. Na 100 slučajev uboja med treznimi 32, med pijanimi 63. Na 100 slučajev umora med treznimi 54, med pijanimi 46. Gospodarski obzornik. qcx>cx>ooooooqooooooor«xxx>txxx^ >ooo so. DENAR. Vrednost tujega denarja. 22. jan. 26. lan. 2?. jan. Denar K v K v K v ameriSki dolarji (eden) 448 — 436 — 440 — avstrijske krone (sto) — 66 — — — — češkoslov. krone (ena) 13 20 ---- | angleški funti (eden) 2200 — 2040 —-- francoski franki (eden)------28 60 -- Italijanske lire (ena) 22 — 20 48 20 HO bolgarski levi (eden)------ carski rublji (sto) --— — — — nemške marke (sto)--— —-- rumunski leji (eden)----— — švicarski franki (eden) 89 — ----- poljske marke (sto)--— —-- mažarske krone (sto)----— — g Ponarejeni 100 dinarski bankovci. V Osijeku so je dognalo, da se nahajajo v prometu ponarejeni stari srbski bankovci po 100 Din. ialztfiknte se lahko spozna po tem, ker v okroglem čistem polju nI vodenega odtiska.- g O vzrokih padca dinarske vrednosti piše Protičev »Radikal« med drugim: »Naša notranja politika ni dobra. — Ustavno vprašanje, ki ga mnogi napačno imenujejo »srbsko- hrvatski spor«, je še vedno na dnevnem redu in izjava radikalne stranko, da stoji neomajno na stališču vidovdanslce Ustavo, je ta spor le še poostrila. V drugi vrsti pa stoji vprašanje našo uprave, ki se brez rešitve ustavnega vprašanja ne da sjjraviti s sveta .. Te nesrečne naše notranje razmore vplivajo jako izdatno na vrednost denarja in ti vplivi so še močnejši kot vnanjepolitični.« g češkoslovaška in naš dinar. Z ozirom na govorice, da je češkoslovaško finančno ministrstvo vrglo velike množine dinarjev na trg in s tem povzročilo nagel padec njegove vrednosti, je izjavil češkoslovaški poslanik v Belgradu, da to ne odgovarja resnici. Med tem pa je naš finančni minister Stojadinovič navedel dejstva, ki govore ravno nasprotno. Po vsem sodeč je tudi Češkoslovaška pripomogla, da je dinar tako strašno padel. CENE. g Cene kožam in usnju. Cene surovim kožam in usnju vsled padca naše valute ra-pidno skačejo. Surove kože — slabše vrste — se plačujejo po 45 do 50 kron, boljše vrste po «•5 do 65 kron, srednje vrste 55 do 60 kron, a težke vrste 55 do 70 kron. — Na trgu je zelo malo ponudb. Ceno usnju so sledeče: Crou-pon 110 do 115 Din, vacbes polovice 75 Din, rjave kravje 110 Din, črne kravje 90 Din, rjavi pitling 125 Din, črni pitling 110 do 125 dinarjev, rjava teletina 150 Din, boks črni tuzemski 25 do 30 Din, boks črni inozemski 30 do 50 Din. Mariborski trg. Na zndnjl sejem so pri- §nali 3 konje, dva bika, 12!) volov in 213 krav. kupa:i 347 komadov. Povprečne cene za različno živalske vrste na sejmu dne 23. jan. 1923 so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od 40 do 45, poldebell voli 30 do 37, plemenski voli 24 do 30, biki za klanje 24 do 80, klavne krave (debele) 30 do 34, plemensko krave 18 do 28, krave za klobasarje 18 do 22, molzne krave 20 do 28, brejo krave 20 do 28, mlada živina 24 do 34 kron. Tržne cene v dinarjih so sledeče: 1 kg govejega mesa I, 14, II. 12, III. 10 do 11 Din. 1 kg telotiue 1.15, II. 14.1 kg prašičjega mesa 20 do 22. 1 komad konjske kože 150 Din, 1 kg goveje kožo Din 12.50, telečjo 1655, svinjske 4.75, gornjega usnja 90 do 120, podplatov 120 dinarjev. Perutnina 1 komad: piščanec majhen 16, večji 30, kokoši 32 do 36, race 15 do 20, gosi 50 do 55 dinarjev. Ztto: 1 kg pšenice 4.50, rži 4, ječmena 4, oves 3.50, koruza 4, proso 4, ajde 3, fižol, navaden 4 do 5 dinarjev. 1 kg pšenične moke nularice 7.50 Din, 1 kvin-tal sladkega sena 185 do 240 Din. Kurivo: 1 m* trdih drv 175, mehkih 120 dinarjev. Peki so podražili te dni kruh za 1 krone pri kilo-grauiu, zemlje pa od 2 na 3 K. četudi se je moka podražila le za 4 K pri kilogramu. — Kavarnarji so povišali cene kavi za 2 K. g Vinski trg. Na vinskem trgu vlada popoln zastoj in v doglednem času ni upanja na poboljšanje. Kakovost novega vina je slaba, zato pa vlada za staro vino večje zanimanje tako za domače potrebe kot za izvoz. Vinogradniki se pritožujejo, da ni resnih kupcev za letošnje vino, čeprav so cene zmerne. Ker imamo doma zelo voliko vina, se bo morala vlada pobrigati, da preskrb^ države, kamor so bo moglo izvažati vino. S Češkoslovaško sta sicer sklenjeni 2 pogodbi za izvoz 150 tisoč hI vina in s Poljsko brez omejitve ali izvoz na Češkoslovaško jepoponoma jalov vsled previsokih carin in železniških pristojbin, če bo pa mogoč izvoz na Poljsko, bo pokazala šele bodočnost. Uvoz vin v Švico je prepovedan. V Sloveniji, v okolici Ljutomera je cena za hI starega vina 700 do 1000 Din, novega 400 do 500 Din, v okolici Maribora hI novega vina 700 do 800 Din. Na Hrvatskem so cene vlne od 250 do 800 Din za hI z ozirom na kakovost V Dalmaciji so ostale cene nelzprome-njene. Vina dovolj, kupcev nobenih. Ljud« stvo trpi vsled pomanjkanja denarja. V Sremu so nova vina 275 do 350 Din, stara po 600 do 1000 Din za hI. Banat tn Bačka. Okoli Vrsea stanejo nova vina hI 75 do 100 Din, v Subotici pa stara vina 500 Din, nova 400 Din lil. Avstrija. Cone vinu rasejo. Začetkom leta je stal liter navadnega vina 2M0 K, zadnje dni pa so cene poskočilo tu stano sedaj 3500 K liter. 7odstotna vina stanejo liter 4000 K, boljša 5000 do 5500 K, 9 do 10odstotna 7000 K lil. V prometu na dobolo stanejo boljša avstrijska vina 7000 do 8000 K, stara ogrska pa 10 tisoč avstr, kron in še več. Češkoslovaška. Cene so stalne. Na Slovaškem kupujejo vino po 3 do 4 K. Seveda je to vino slabo. Na Francoskem cene vinu počasi padajo. g Žitni trg. Novi Sad. Vsled padca dinarja so cene žiiu v preteklem tednu poskočile. Promet je bil živahen. Dočim je stala pšenica začetkom tedna 450 Din, je zrasla koncem tedna na 482.50 Din. Ječmen baški je stal koncem tedna 307.50 Din, oves začetkom tedna 290, koncem tedna 300 Din, beli fižol 387.50 Din, pšenična moka 0 700 Din, št. 2 675 Din, št. 5, 576 Din, otrobi 175 Din. Iz drugih krajev se navajajo sledeče povprečne cene: Čakovec. Pšenica 475 do 487.50 Din, rž 850 do 375 Din, ječmen 325 Din, oves 325 Din, nova koruza 300 Din, stara koruza 375 Din, beli fižol 400 Din, pisani fižol 400 Din, moka št. 0 720 Din, mekinje 210 Din. Nova Gradiška. Pšenica 450 Din, rž 825 dinarjev, ječmen 325 Din, oves 825 Din, pisani fižol 375 Din, krompir 125 Din, moka št. 0 700 Din, mekinje 200 Din, seno 150 do 175 Din, slfsma 100 do 125 Din. Sisek. Pšenica 475 Din, ječmen 875 Din, oves 325 Din, koruza 325 Din, fižol 400 Din, moka št. 0 700 Din, moka št. 2 675 Din, moka št. 6 600 Din, mekinje 212.50 Din. Virovitica. Pšenica 450 do 460 Din, ri 330 do 340 Din, ječmen 250 do 260 Din, oves 275 do 280 Din, koruza 255 Din, moka St. 0 700 Din. g Lesni trg. Hrvatski listi prinašajo sledeče cene različnim vrstam lesa z ozirom na način obdelave, množino Ln kakovost. Hrastovo deblo I vrste 3000 do 4500 K, IL vrste 1600 do 2400 K, hrastova debla za furnir 12 do 14 tisoč K, hrastove deske do 5 cm debeline 5000 do 8000 K, nad 5 cm debeline 5000 do 7500 K, francoske doge 1000 komadov 48 do 60 tisoč K, surovi frizi 4000 do 4500 K, bukova debla I. vrste 800 do 1000 K. bukovimi žagana parjena 4500 do 5500 K, nenarjena 4000 do 5000 K, bukovi frizi 2000 do 2400 K, javor jeva dobla I. vrste 1800 do 2500 Din, jesenova debla I. vrste 1600 do 2200 K, hrastova debla l vrste 1000 do 1.500 Din, mehak tesan les 1300 do 1800 K, mehak žagan les 2000 do 2400 kron, hrastovi brzojavni drogi 160 do 250 K, jelovi brzojavni drogi 120 do 200 K, bukova drva za kurjavo I. vrste vagon 11 do 13 tisoo kron, II. vrste 7 do 9 tisoč K mešan les za kurjavo vagon 6500 do 9000 K, oglje vagon 36 do 40 tisoč K. .Nosile zaradi njihovih velikih r e d n o s i i a u č u k/>o t" pelnike/uipot- plale DAVKI. g Napovedati dohodnino je čas do konca februarja. Davčni zavezanci so opozarjajo, da finančna delegacija še ni objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil za leto 1923, ampak da izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. i. so lo te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej no poteče, kakor prejšnja leta že koncem januarja, ampak še le koncem iebrunrja lJ-o. ŽIVINA. g Ceue živini. Zagreb dne 23.. jan.: Cene ta lkg žive teže v dinarjih: Svinje debelo 1. 22, mesnate 22. Svinjska mast 86, slanina .29.3. — Tedenski sejm v Zagrebu dne 24. jan.: Dogon slab. Kupcev domačih in italijanskih precej. Cene za kilogram žive teze: \ oh i. 10.50 do 10.75, II. 9 do 10, III. 7 do ,.50, bosanski 6 do 7: krave domače II. 8 do 9, 111. 4 do 4.50, teleta I. 13 do 13.50, II. 12 do 13, mlada živina 7.50 do 9.50, biki 10, svinje I. 21.25 do 25.75, II. 20 do 21, III. 17 do 19. Krma se je tržila: seno 175 do 225, detelja 22j do 2a0, slama 125. . .. . . Pred par dnevi se je vršil sejm v V a 1 j -novem (Hrv.), kjer so bile cene: Presici do 2 mes. stari 700 do 800 K, 2 do 6 mesecev 900 do 1500 K, 6 do 12 mesecev 2000 do 2500 K komad, svinje 2 do 3 leta stare 6000 do 9000 K. Debelih svinj sploh ni bilo. Diakovo. Na sejm so prignali nad 8 tisoč konj, od katerih so zelo veliko pokupili Lahi. Prvovrstni konji 18 do 40 celo do 60 tisoč K nar. Debele svinje 70 do 72 K kilogram, boli suhe fiOUO K komad, prešički stari 8 tednov 700 K komad. PROMET. g Tvornica vagonov v Zagrebu, fn.so-pisje poroča, da namerava Zveza češkoslovaških industrijalcev zgraditi v Zagrebu tvor-nico vagonov, ki bi izdelovala dnevno 500 vagonov. „ Y g Za zgradbo želez, proge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota je dovolil finančni odbor poldrugi milijon dinarjev. RAZNO. g Tcfaj za sadjarje! V dneh od 15. do 17. februarja 1923 se bo vršil na kmetijski šoli na Urinu trodnevni sadjarski tečaj. Tečaj ima namen, lia izuči sadjarje in kmetovalce v pravilnem vzgajanju, cepljenju, saditvi in oskrbovanju sadnega drevja ter v umni uporabi sadja. Poučevalo se bode ne samo z besedo, temveč tudi praktično. Drevesničarstvo in umno sadjarstvo bi nam lahko donašalo lepe dohodke, ako bi se ga z vnemo oprijeli. Zato naj bi se tečaja v obilnem številu udeležili zlasti mla-den.fi in mlajši kmetovalci, itevni in oddaljeni I dooijo tudi prispevek v hrani. — Kdor se misli I udeležiti, zglasi naj se po dopisnici takoj, najpo-zneie do konca meseca pri ravnateljstvu drž. kmet. šole na Grmu. p. Novo mesto. g kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo prireui v prvem tednu februarja sledeče poučne tečaje in predavanja: Na Svetnico, dne i februarja. 1. v V a č a h pri Litiji, po maši v šoli, • o izobrazili kmeta, o samopomoči, o poljedelstvu, pomočnik okr. ekonom .iereb. 2. V Vavtovasi po prvi maši v šoli, o vzgoji in režnji trt, okr. ekonom KafoL 3. V Gorenji straži ob 13. uri v vinogradu g. Dularja, prakUčni tečaj o pravilni režnji trt, okr. ekonom Kalol. 4. V 1J r i m s k o v e m pri Kranju v šoli ob pol 10. uri, o izboljšanju gnojišč in hlevov, o raciionelnem gnojenju in uporabi umetnih gnojil, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 5. V Božjakovem v Belikrajini ob 13. uri v šoli, o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Konda. 6. V I' etrovčah pri Vodeniku ob 9. uri, o umni prašiijereji, živ. inštruktor Zupane. — V nedeljo, dne 4. lebruarja. 1. V H o t i 8 u pri Litiji po maši Soli, o ravnanju z gnojem, o gnojenju, o izboljšanju hlevov, pomočnik okr. ekonoma Jereb. 2. V K a -dovljiciv ljudski šoli ob 10. uri, o glavnem onravilu v A.-Z. panju, čeb. pot. učitelj Okorn. 3. V Smledniku v Ljudskem domu ob 7. uri, 0 umni živinoreji z ozirom na mlekarstvo, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 4. V Z a p o g a h v šoli ob 11. uri, isto« predavanje, pomočnik okr. ekonma Hladnik. 5. N a R a k I ob 7. uri, o živinoreji in poljedelstvu, pomočnik okr. ekonoma Ambrož. 6. V Gorenjivasi pri Logatcu, razprava o regulaciji in osuševanju močvirnatih Ravnikov pomočnik okr. ekonma Matjašič. 7. VLaške,yb9.uro reji plemeiijakov, o izboljšnnju gnoj.šč o travn, štvu.živ. inštruktor Zupane. 8. V M n r e nbe rgu o pospeševanju živinoreje m sadjaiMui okr ekonom Wernig. 9. V L i m b u š u o gnoju in gnojenju, okr. ekonom Štrekelj. .,„„,.„i,« s Tetai :a pridelovanje, tn t>ravilno uporabo kime Naša živinoreja zadnja leta silno trpi pod pomanjkanjem krme. Temu pa ni kriva samo dvoletna suša, temveč v veliki meri tudi pomanjkljivo oskrbovanje in gnojenje travnikov in detelji*. Pa se kmetovalcem pokaže, kako je dvigniti pridelek na krmi in kako je ž njim ravnati in varčno gospodariti, priredi drž. kmet. šola na Grmu teore-tično-praktičen tečaj za umno pridelovanje in pravilno uporabo krme. Ta tečaj se vrši dno 19. in 21. februarja t. 1. Revni in oddaljeni udeleženci dobe na zavodu prispevek v hrani. Priglasiti se je ravnateljstvu čimpreje, najpozneje do 10. sve-Č-tlJlfl t» J • g Nova banka v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev Kreditne banke, d. d. v Ljubljani z glavnico 1 milijon 500 tisoč dinarjev. . g Bilanca »Narodne banke«. Dne 22. jan. je imel sejo upravni odbor »Narodne banke« — ta banka izdaja namreč denar — in je sklenil, da odpade od čistega dobička na državo 30 milijonov 800 tisoč Din, delničarji si pa razdele za 1. 1922 20 milijonov dinarjev divideude. g Koliko je stala svetovna vojna. O tem piše »Newyork Herald«: Svetovna vojna je stala 250.000,000.000 dolarjev v srebru. Ta vsota ima težo 7,812.000 ton. Za prevoz te teže bi bilo potreba 3906 vlakov po 40 vagonov vsaki. Ti vlaki bi zavzemali dolžino 3302 lni-lje, to je pot ed Newyorka do San-Paulo. Ako bi se ti dolarji položili drug poleg drugega v eni črti, bi mogli 236-krat po ekvatorju objeti zemeljsko krog.ljo, ako bi so pa položili drug na drugega, bi se stvoril stolp v višini 349.560 milj, to jc dvalnpolkrat toliko kolikor znaša razdalja med zemljo in luno. Ako bi se pa ti dolarji splavili, bi dobili srebrno reko dolgo 49.322 milj ali dvakrat več kot je dolg zemljski ekvator. Ako bi se to srebro razdelilo enako med prebivalce celega sveta, ki so živeli avgusta meseca 1914 leta. torej ob izbruhu svetovne vojne, bi dobil vsaki, tudi najmanjši otrok 170 dolarjev. »Za ta denar« — dostavlja list — »bi se bilo dalo gotovo nekaj veliko bolj pametnega narediti nego je bila svetovna vojna.« g 3>Poljodelski vjesnik«. glasilo deželnega odbora gospodarskega dalmatinskega veča št. 1. za I 1. 1923 je pravkar izšel. Na prvem mestu prinaša I poziv na naročnino. Nato «ledi članek prof. Bu- j riča o trgovski vrednosti našega primorskega 1 medu. v katerem pravi, da je primorski med | prvovrsten in vsled tega zelo priporočljiv v zdra- i vilstvu. Temu članku sledi članek o -.porabi olja v Dalmaciji« in gospodarski pouk v Dalmaciji*. Nadalje objavlja resolucije, sprejele na zadružnem zborovanju 10. decembra 1. L, vprašanja in odgovore in razne drobne vesti. List je podobno ure-jevan kot naš »Kmetovalec« in za dalmalinske razmere kot nalašč. Izhaja me.-ečno v Splitu na 12 straneh in stane letno za članne 12 Din. za nečlane 15 Din. ^ Razgled po svetu, pj DOMA. Naš dinar se je zopet nekoliko popravil. Pa pravijo, da ni upanja, da bi se trajno držal na primerni višini. Zakaj državno gospodarstvo je tako slabo, da bi se ga naj-zanikernejši slovenski gospodar sramoval, naš ugled zunaj države je velika ničla in naš vojni minister se vedno znova oboro-žuje. Stojan Protič, edini trezen politik med Srbi pravi, da so padcu dinarja krivi Pašič in ostali ministri. Mož ima brez dvoma prav. Glavna skrb radikalne vlade so sedaj volitve. Dinar gori ali doli, razmerje s so. sedi sem ali tja — da le pri volitvah dobe radikalci moč v svoje roke in tako izvrže načrt, kako vse zlate kanale iz vseh pokra-jin za vedno obrni ti v Belgrad, obenem Hrvatom in Slovencem vsa sredstva za iz-obrazbo in kulturo tako pristriči, da bodo voljen in dobrodušen predmet za izsesa-vanje in batine. Da bo radikalna moč po vo-litvah tem večja, so gospodje ministri izdali na višje oblastnike — zlasti v Srbiji in Ma-cedoniji — ukaz, naj poskrbe, da bo število nasprotnih volilcev čim manjše, kjer oblastniki niso dovzetni za taka radikalna navodila, jih zamenjujejo z uboglivejšimi, Največ skrbi jim povzroča Protič, ki je za 81. januar sklical v Belgrad svojo skupščino, kjer ustanovi svojo stranko. V vseh okrajih bo postavil svoje kandidate. Ministrski svet kot vrhovni volilni odbor radikalne stranke (prav po balkonsko) je sklenil, da podvzame proti Protiču odločne korake. Radikali so pridobili tudi Nemce v Vojvodini, na Štajerskem in v kočevskem okraju zase. Vsi Nemci pa niso s tem zadovoljni in bodp volili po svoje. Slovenska ljudska stranka z zavestjo, da je v preteklih letih edinole ona vztrajno vodila borbo za ljudske pravice, zlasti za avtonomijo, mirno pričakuje 18. marca. Ljudstvo je v ogromni večini spoznalo, v kakšno nesrečo so nas pahnili samosiojneži in liberalci s tem, da so glasovali za centralizem in se udinjali velesrbskim strankam. Težko bo sedaj voz potegniti iz blata in dolgo bo to trajalo, a to morejo izvršiti edino-le možje, ki jim je ljudstvo več y lastna korist. In ravno to so v preteklih treh letih poslanci SLS pokazali v tako visoki meri, da danes SLS sploh nima resnih, res v upoštev prihajajočih nasprotnikov. -Pretekli teden je imela SLS sejo vodstva, pri kateri so se izdelali predlogi kandidatnih list za zbor zaupnikov, ki ima končno-veljavno odločiti o kandidatih. Vrše po posameznih okrajih zbori zaupnikov, da se pogovore o okrajnih kandidatih. Ilrvatska ljudska siranka je najmočnejša v Dalmaciji, kjer bo dobila večino po- Medna zveza iz Bremena preko Southarnptona, Cherbourga v Ncw York poiom prekrasnih amenkanskih vlad.nh parobrodov United Ststes Lines. PRIHODNJI ODHODI: /imeric« . . 7. luur, 11 aprila Jj 1'residentllarding 14. febr.,i! 1 mar. i Gouige VVasluoRt. 21. febr.. 28. nw icsideui Hoosevelt 2ti.lebr., 4.apr 7 h.evaile me nek e m pitvne listme itev.146. UNITED STATES LINES slanocv. V Bosni se bo zvezala s Težačko stranko, ki je doslej podpirala Radiča, na zadnjem kongresu pa jo njegovo politiko odločno obsodila in se postavila na stališče avtonomije. Nekoliko slabotnejša jo hrvatska ljudska stranka na Hrvatskem. liunjevačka .stranka, ki je imela doslej svoje poslance v Jugoslovanskem klubu in stoji na avtonomističnem stališču, kandidira v Vojvodini in zelo dobro stoji. Snubili so jo tudi radikali, pa brezuspešno. Demokrati so grizejo med soboj. Davi-dovič se vozi po dr/avi, pridobiva pristašev in postavlja svoje kandidate. V Sloveniji bo skušal pregovoriti zase narodno r predno stranko (liberalni starini pri Slovenskem Narodu). V Sloveniji so demokrati (Žerjavovci) čisto na tleh. Na vse strani so so ponujali, da bi jih vzeli v zaščito in jim rešili vsaj en mandat, pa nikdo jih no mara. Celo samostojneži, ki so jim po moralni vrednosti najbližji, bo jili branijo, ker so boje, da bi v preočitni zvezi z Žerjavovci še to izgubili, kar imajo. bamostojneže volitve resno skrbo. Zakaj njihovi grehi so rdeči kot škrlat, čez vse pa izdajstvo nad slovenskim kmetom, ki so ga izvršili. Zato obračun ne bo lahak. Poslali so že v boj vse svoje skrhane bojevnike, kmetijski list bo dvakrat lagal na teden namesto enkrat, samostojno uradništvo bo zastavilo vse svoje moči, da reši Puclja — pa samostojna sramota je tako grda, da so je noben dostojen človek več ne dotakne. Kakovost samostojnih obljub jo tudi slovenskim kmetom šo od prejšnjih volitev sijajno v spominu. Komunistom je vlada prepovedala kandidirati, dokler se ne odrečejo komunističnim točkam boljševiške Moskve. Zato je verjetno, da bodo komunisti podpirali tisto stranko, ki so najbolj neizprosne v boju proti sedanji vladi. Socialisti sami ne vedo, kako bi. Preveč strank imajo, pa premalo pristašev. Bernot jo v »Naprejuc pridno vihtel bojno sekiro proti vori, medtem pa so mu ušli pristaši na vse strani. In sedaj zbira in zbira, pa nič ne zbero. DRUGOD. Oči vsega sveta so danea obrnjeno na orjaški gospodarski boj, ki se bije v rurskem ozemlju med bran vi jo in Nemčija. Iz bogastva rurskega ozemlja so črpali Nemci novo moč, vso oporo za — skrivno oboroževanje s pomočjo Rusije. In to je bilo, kar je Francoze najbolj skrbelo. Iskali in iskali so vzroka, kako bi Nemcem odrezali to življenjsko žilo ter jih tako trajno ohromili. Vzrok se je našel, ko so Nemci nekoliko zaostali s plačevanjem vojne odškodnine. Kljub temu, da so bili Angleži odločno proti zasedbi rur3koga ozemlja, so prekoračili s svojo armado Ren in zasedli celo ozemlje. Nemci so z vojaško močjo seveda niso mogli ustavljati, a vso uradništvo v ogromnih premogovnikih in plavžih jo začelo z odporom — broz nemškega uradništva, ki ima vpogled v podjetja, pa delo no gre naprej. Delavstvo je začelo stavkati, železničarji so odpovedali, po drugih nemških mestih zlasti v Monakovem, so se začele burne demonstracije, nemška vlada je protestirala, toda Francozi ne odnehajo. Višje uradnike so postavili pred vojno sodišče in jih po obsodbi izgnali, železnico so zasedli francoski železničarji, ki pa radi nepoznanja razmer le s trudom morejo vršiti svojo nalogo in končni namen Francozov je Pore-nje z rurslcim ozemljem vred trajno odtrgati od Nemčijo in ustanoviti posebno samostojno državo. V ta namen so potegnili kroginkrog rurskega ozemlja carinsko mejo, tako da je Nemčija sedaj dejansko že odtrgana od svojo življenske žile. Anglija in Amerika gledata od strani francosko akcijo in pazita, kdaj bosta mogli kaj zaso izkoristiti. Dejstvo pa je, da se na ta način Nemčija vedno bolj naslanja na Rusijo in da bo prišel grozen dan, ko bosta združeni udarili. In takrat bo hujše, kot je bila svetovna vojska, zakaj šlo bo za življenje, ne samo za denar. Ookoslovaškemu finančnemu ministru dr. Rašinu, ki je bil žrtev atentata, se jo stanjo znatno poslabšalo, tako da jc malo upanja na okrevanje. Turško vprašanje v Lozani počiva, ker so Turkom prav nič ne mudi. Oim večja bo zmeda v Evropi, tem več upajo izsiliti. Turki se trdno drže Rusov in ba-rantajo zdaj z Angleži zdaj s Francozi in jim je zelo všeč, da so le-ti med seboj pisano gledajo. lteparacijska komisija jo razdelila dolgove bivšo avstroogrske države na na-sledstvene države, Jugoslavija je prevzela od ogrskih dolgov dobrih 14 odstotkov, od avstrijskih dobra 2 odstotka. V Ameriki vzbuja pozornost in ogorčenje tajna družba Ku Kluks Klan, ki ima veliko članov ter jo predvsem obrnjena proti katoliški cerkvi in sploh proii veri. Njeno delo obstoji v toni, da razdira in požiga katoliško cerkve in zavode, izvršuje grde umore i. t. d. Ameriška vlada jo odredila preiskavo proti tej nasilni družbi, ki je brez dvoma framasouslca ustanova. Posmstče novice. SHOD ZAUPNIKOV V KRANJU. Naznanjamo ,da se vrši shod zaupnikov SLS (Kmetske zvezo, Obrtno zveze, Delavske zveze) v nedeljo, 4 februarja ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Prvotno smo poročali, da se bo shod vršil isti dan ob devetih dopoldne. Zaupniki naj vzamejo na znanje, da bo shod ob enajstih dopoldne. Daljo opozarjamo, da imajo dostop na zborovanje samo naši zaupniki. Zaupnikom smo razposlali vabila. d Radovljica. Na Svcčnico, dne 2. februarja ob treh popoldne (ne 5. februarja, kakor je bilo včeraj pomotoma poročano), se vTŠi sestanek vseh naših zaupnikov Radovljiškega okraja. Vsi izvoljeni zaupniki in novi gospodarski program za sanacijo Avstrije izpraznila kmetske hleve in gozde. O plebiscitu so pa obetali Slovencem, da sploh odpravijo vse davke. Ali kolnejo sedaj tisti, ki so se dali premotiti, da so glasovali za Avstrija — Zborovanje obrtnikov — somišljenikov SLS za sodni okraj Novo Mesto in Trebnje bo v nedeljo 4. februarja ob 10. dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Obrtnika pozivamo, da se z ozi- , rom na bližajoče se volitve polnoštevilno udeleže zborovanja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Obrtna zveza. — Shod SLS v Toplicah na DoL bo v nedeljo, 18. febr. po sv. masi ob 7. uri v j dvorani izobraž. društva. Isti dan ob 11. uri se vrši shod na Gor. Sušicah v gostilni ge. Gimpelj. — Na obeh shodih govorita gg. dr. Česnik in tajnik Munda. d Na Uršnih selalt pri Toplicah bo na Svečnico ob desetih dopoldne v gostilni Za-mida shod SLS. Govori tajnik SLS iz Novega mesta g. Munda. Volivci in drugi, pridite polnoštevilno. d Kmetska zveza v Št J ur ju pri Grosupljem priredi dne 18. in 19. februarja gospodarsko političen tečaj. Tečaj se bo vršil v društveni dvorani. Za oddaljenejšo udeležence bo Kmetska zveza v Št. Jurju poskrbela brezplačno stanovanje. Predavali bodo strokovnjaki Gospodarske in Za družno zveze o zadružništvu in gospodarstvu, dr. Basaj o ljudski prosveti, poslanec Stanovnik pa o kmetski stanovsko-politični organizaciji, posebno o naši Kmetski zvezi, njenem ustroju in dolu. Vse okoliške Kmetske zveze naprošamo, da a citirajo za udeležbo na našem tečaju. Udeleženci naj so tukoj z dopisnico prijavijo podpisanemu načelniku K. Z. Anton Bedenčič, Št Jurij pri Grosupljem. d Za koga plačujemo? Naša vlada vzdržuje za ruske Wranglovce tri vojaško šole, poleg tega veliko ljudskih in celo srednjih šol. Samo za rusko vojaške šole prispeva vlada iz našega denarja na mesec poltretji milijon kron. Naši duhovniki pa stradajo in hodijo strgani okoli, naši boluiki umirajo ! brez postrežbe in zdravil, našo šole so zapirajo, o kmetijskih šolah ni ne sluha ne duha, celo našo univerzo bodo izstradali. —< Prokletstvo, ki ga jo nakopal nad nas centralizem, za katerega so glasovali samostojneži. d Vsak naš krajcar v Beigrad! Ves denar bolniških blagajn in urada za zavarovanje delavcev, ki znaša več stotin milijonov so mora nalagati v Belgradu; tako je odločil novi minister za socialno po-lfliko. d Kako samostojneži ljubijo slovenskega kmetu nam v vsej jasnosti kaže sledeči dogodek: V Dolenji vasi pri Ribnici so odborniki SLS sklenili vse občinske stroške pokriti z naklado na pijače. Vlada je proračun brez spremembo odobrila. S tem je bilo osobito kmetu mnogo pomagano, ker mu občina ni naložila nobenega davka. A glej! Prejšnji župan Ignacij Merhar, predstavnik samostojne stranke je vložil pritožbo na vlado zoper tak proračun in jo takole zaokrožil: Dandanes so gostilničarji preveč obdačeni ko imajo malo dohodkov, a kmet, ki nosi ogromno izkupičke za svoje pridelke v hranilnico, je pa brez občinskega davka. Zahtevamo, da se občinski proračun tako spremeni, da se naklada na pijačo odvzame in kmetom pa toll večji davek naloži. Vsakomur Je jasno, da taka pi-ema na vlado za kmeta niso dobra in ko« fistna. Občinstvi odbor je takoj v prvi seji sklenil resolucijo, da ni res, da bi noš kmet nosil denar v hranilnice, marveč vsled veliko draginjo Se tisle krajcarje dviga, ki jih je prejšnja leta shranil. Za resolucijo zgoraj imenovani junak ni glasoval. In še se dobi kak človek, ki verjame takim škodljivcem slovenskega kmeta. Ker je v omenjeni vlogi Ignacij Merhor žalil odborniki) SLS, je moral preklicati žalitev in ker jo žalil tudi župnika g. škulja, je pa občinski odbor dal g. župniku zadoščenje s tem, da ga je izvolil za častnega občana. Vidi pa se, kako samostojni ljubijo slovenskega kmeta — vsi so ednaki, pa naj sedijo v ministrskem svetu ali pa v občinskem odboru, samo za lastni žep jim grel Kdor te stranke še ni pustil, naj to stori gotovo do 18. marca da bo konec te nesrečne Samostojne! d Lažnivost samostojnih agitatorjev. . Samostojneži trosijo po Beli krajini vesti, da se je SLS zvezala za bodoče volitve s komunisti in da bodo le-ti takoj po volitvah začeli kmetom jemati zemljo in drugo. To je tako debela laž, da je sam Pucelj s celim svojim štabom ne obseže. — Opozarjamo belokranjsko ljudstvo, da samostojnim pri-ganjačem, ki hočejo svojo falirano stranko rešiti a lažjo, pokaže vrata. SLS se ne veže za skupščinske volitve z nikomur, ker je. sama močna in disciplinirana, bolj kot kdaj prej. d Za samostojneže kaneelpuragra! ne velja. V Žalcu je samostojni agitator Fran Piki med službo božjo v cerkvi delil samostojne letake. d Samostojneži in hira. Samostojneži poskusili marsikaj, kar bi jih moglo obdržati na vrhu, a vse jim nekam odpoveduje. Pred letom so se n. pr. lotili bire. Govorili so svojim vernikom, da bodo odkup bire izvršili po 5 K mernik pšenice. Po več župnijah so že nagovorili svoje pristale, da so se podpisali na vloge, v katerih zahtevajo odkup bire. Sedaj pa se je odločilo na najmerodajnejšem mestu, da se bo žito zaračunalo, kjer se bo bira odkupila, po sedanjih cenah. Tako bi moral jmamen posestnik plačati na tisoč« kron, kar pa bo oplašilo celo samostojne. Sicer. pa ni njihovo delo za odkup bire našlo tistega navdušenja, kot so si predstavljali. Tako jo n. pr. na Vel. Poljanah pri Ribnici par sa-mostojnežev začelo delati za odkup bire, a ljudje so duhovniku sami dali, toli več, kolikor se je onih par samostojnežev puntalo. .Je pač res — samostojno stranko tvorijo le stari podeželski liberalci, kar je bilo novih ljudi, so bili le prealepljcnt, zato pa 6c sedaj, ko so poskusili te tiče, truraoma obračajo od nje. d »LJudtbi dnevnike se imenuje časopis, ki ga bo izdajal dr. ŠusterŠič od 1. februarja dalje. Urednike in upravnika je nastavil s sijajnimi plačami, list sam bo stal sto in stotisoče kron, naročnikov ne bo imel; odkod denar? 1 Susteršic sam ga nima, njegovi prijatelji še manj, od denarnih zavodov nima za sabo niti enega d Za ljubljanskega župana je bil preteklo soboto izvoljen socialist dr. Peric, za podžupana advokat dr. Stanovnik, pristaš SLS. — Ltseljevanje v Meksiko. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo ob« javlja: Vsi oni izseljenci, ki so pripravljajo, oziroma ki so so namenili izseliti so v Meksiko, so opozarjajo, da vlada tamkaj splošna stagnacija v delu in da za sedaj ni izgleda za izboljšanje tamkajšnjih razmer. d 20.000 stradajočih ljudi je te dni zborovalo v Drnišu v Dalmaciji Lačno ljudstvo je siti vladi poslalo brzojavko s pozivom na pomoč. Vlada pa se pogovarja, kuko bi ugonobila Protiča in pomnožila radikalne krogljico v volivnih skrinjicah. d Slovenski naseljenci v Macedouiji umirajo lakote in od mraza. Stanujejo v trhlih barakah, ležijo na golih tleh, nimajo kaj obleči, ne obuti, no jesti. Kaj jim pomaga zemlja? Obupani se obračajo na pomoč. Darovi naj 6C pošljejo na Dobrodelno pisarno, Ljubljana, Poljanski nasip 10. d Najstarejši slovenski pesnik .Josip Stritar se je preselil iz Avstrije, kjer je stradal, v Jugoslavijo in sicer v Rogaško Slatino. V Mariboru je bil slovesno sprejet. d Pogovor v skupini mož. Kmet nam piše: Možje so se v skupini pogovarjali, kdo je prava hrbtenica države, da se država vzdržuje? Nekateri so modrovali, da prava hrbtenica države je visoko uradni-štvo in ministri, in zopet drugi so modrovali, da generali in vojaški dostojanstveni-ki.P otem se neki kmet oglasi rekoč: pri-va hrbtenica države so žene oziroma matere, zakaj mati v smrtno nevarnost svoje življenje postavi s tem, da se država vzdržuje. Oni, ki ste jih popred imenovali: visoko uradništvo itd. *o pa vsi le naši uslužbenci. Mi pa smo dolžni naše uslužbence vzdrževati. Oni ko pa dolžni za pravi red skrbeti in ljubo zdravje. Ako bi pa žene oz. matere svojega življenja v smrtno nevarnost ne postavile v prilog državi, potem bi država propadla z uslužbenci vred. In ravno ta glavna hrbtenica žene nimajo enake volivne pravice z možmi vred zato ne, ker sc nekateri strahopetniki bojijo, da bi jim žene njihoe kosmate vesti ne spraševale in onim, ki imajo denar za Boga in trebuh za patrona. d Pohištvo im cesti. Našemu poslaništvu v Berlinu jo gospodar zmetal pohištvo na cesto, ker ni hotelo plačati povišane stanarine. Beri in d so ob tej priliki prvič slišali ime Jugoslavija in dobili pred njo velik rešpekt. d Tri milijarde rublje v stane ena krava v Rusiji. Ubogi ruski otroci z milijard-no poštevanko. d Divjaštvo goriških fantov. Goriški fašisti so na cesti napadli urednika dr. Besednjaka in ga ranili. d Umrl je v Metliki 27. jan. starosta duhovnikov ljubljanske škofije prošt Fra-njo Dovgan, župnik in dekan v pokoju. Bil je nad vse plemenitega značaja, gostolju- I bon in skromen nad vse. Dosegel jc častitljivo starost 92 let in so mu manjkala tri leta do sedemdesetletnico mašništva. Blaga duša naj uživa pri Bogu večno plačilo! i) Orli v šmarhicm pri Litiji vabijo na akademijo, ki jo prirode v nedeljo 4. februarja. — Za-žetek ob pol treh popoldne. Spored bo zelo raznovrsten: Petje. Deklaniacijo. Nastop nižjega in viS-Jega naraSiaja ter članov s prostimi vajami. Telo-vadne skupino. Odmor; vmes dva Jioijlva prizore. Vaje na bradlji Skupinske vaje. Živa s!1ka. Za pustno nedeljo pripravlja Igofcrafcvalno društvo isakngro: >Dave!i »a swmcc<. 1 d Orlovski tel. odsek na Jeiiri priredi n« SvciS. nico 2, lebrunrja ob >1. uri popoldne igro »Lovski tat'. Predprodajn vstopnic na dan prireditve v društvenem domu. d Šmartno pri LJubljani. Kdor ho liočo pošteno nasmejati naj so mloloži f> dojanttki) imrko Babilon, ki .io priredi pevsko društvo £krjau««k na svečnieo 2. febr. popoktno o!» 3. uri v prostoru Zeljarno v ftiuartucin. d »Orel« v Mavčičah priredi dne 2. februarja t. 1. na svečnico orlovsko akademijo z zbranim sporedom in vabi nanjo vse prijatelj«. Ne boste se dolgočasili, če pridete. d Prosvetno društvo na Ilomtn priredi prihodnjo nedeljo dne 1 februarja prijetno predpuiituo m-bavo pri pogrnjenih mizah v Društvenem domu. Igrala so bo tudi veseloigra j K jo je meja?«, ena burka in več kupletov. Začetek točno ob treh popoldne. Vso prijatelje poStenega veselja vabi k obilni udeležbi odbor. d Društva, orlovske odseke in krožke opozarjamo na lično in praktično blagajniške dnevnike v zvezkih, ki jih jo izdala Društvena nabavna zadruga, Ljubljana, Ljudski (lom. Zvezek s 40 stranmi, v dveh barvah in v tisku stane 6 Din brea poštnino. d Nesreča. V ponedeljek, dne 22. t. m. je šel Franc Kristan, p. d. Kurnajzar iz Bo-letine, župnijo Ponikva od Nežinega sejma a Tcliarjev zvečer s svojimi tovariši po cest* proli domu. Medpotoma zavijejo v gostilna h : cestnemu Jožekui v št. Jurju likof pit, ker je Karnajnar kupil konja. Že vinjen gro isti sam iz hišo, pa pade na ledenih stopnicah pred hišo tako nesrečno na glavo, da obleži nezavesten. Čez 2 dni ga pripeljejo domov, kjer je previden umrl v petek, dne 26. t. m. zvečer, ne tla bi moj;el še kaj govoriti. Bog tolaži ženo in otroke. — Nesreč : rti alkohol — tu spravi vse okol! d Smrtna nesreča. Železniškega skia« diščarja Jane/a Permeta v Grosupljem je pri ziuganju polnega soda vina sod spodletel in ga tako udaril, da jc dragi dan umrl. d Požar je 24. jan. ponoči nastal v delavnici južne železnice na Koroškem kolodvoru v Mariboru. Zgorelo je 20.000 kg oljnate barve, ravno toliko laka, 5000 kg terpentina, 5 velikih cistern firneža in mnogo drugega lahko gorljivega blag«. Škode je C do 8 milijonov kron. d Po/ar. Našega somišljenika Franceti; Grošelj, p. d. štancarja iz Gor. Prekril pri. Moravčah je obiskala grozovita nesreča. Ogenj mu je uničil hlev, svinjak in deloma tudi hišno poslopje, od katerega je ostal Io zidani spodnji del. Ker je pričela goreti ste-Ija pred hlevom v nedeljo, ko so bili dorea-či v cerkvi, je zgorela vsa živina, prašiči, žito, obleka in vse gospodarsko orodje. Posestnik je bil zavarovan za borili 20 tisoč kron, dočim znaša skupna škoda nad poi milijona kron. Tudi sosed ::-Krašnan<, kateremu je istočasno pogorel hlev in svinjak, jc občujuo prizadet Zažgal je baje petleten otrok. Slami, pazite na žveplcnke! d Par volov je povozil vlak na Tezmi pri Mariboru. Na prehodu čez železniški lir je eden vsled ledenih tal padel, v tem jc pridrvel vlak in ohadva povozil. Gazela-milo 11g$|r* i« najboljši domači izdatek. Dobi 80 v vsaki trgovini, VINICA. Dne 31. decembra 1922 se je vviil občni zbor JuUajSnjeffa izobraževalnega druživa. Kakor posnemamo iz tajnikovegn poročila, je imelo društvo v prelečenem leiu več shodov, na katerih ie imel domači g. župnik Pavlin naslednja predavanja: 1. Zemljepis Jugoslavije. 2. Poezija in vernih duš dan. J. O zvezdah. 4. Poezija in zvezd-nalo neba 5. Grofolofl.ja ali kako Je mogoče iz načina pisave spoznati človekov osebni značai-Predavanja so spremljale primerne deklamacije članov h» pelje, »like in zemljevidi. Poleg dramatičnega Ima drušlvo v svojem okrilju »udi glasbeni odsek. Tri članice lega odseka se učijo tudi orglanju in že kjrajo v cerkvi pri »lužbi božji, tako da mun ni treba posebnega orgamsta. Go-• talnemu kvartet«, ki Je samo enkrat nastopil, »o najbrž vse strune popokale; pevska zveza se (e zkipet poživile. Bog vas živi, le pogumno naprej! I55 URIBELJ OB KOLPI. Ia na5e visi je doma sedanji minister dr. Niko /;npanič, edini zastopnik Slovenije v Belgradu, zato mu kot rojaki častit*mo. Drugače »m« p« bol) mlMi »n tihi, posebno v politiki, več se pečamo s poljedelstvom, posebno nam je pa pri srcu naša vin°ka goric« Plišivica, ki mnogim lepih kronie nese; posebno letos ln lani, bo nas Je Bog obdaril v dobri meri s to dobro kapljico. Pa tudi politični postajamo, ko slišim«, da se volit*« bližajo. Posebno p« dobro »stopi politiko vodja naših samostojnežev. Ko je slisal, 4* .se bodo vršile volitve, ie hitro dal oklicati v Podzemlju: danes, 14. t ni. P®P«ldne J« shod SKS r gostilni Jure Zupani« v GnMjah. Vabil« 4e vsi, ki so samostojnega mišljenja. K« pride označena ura, Jo primMia v gostilno Zupanlč eamo-■ Uiini ata Poteh. Pa čuda: bilo je tam nek« vsakdanjih piveev, zunaj na eesti pa nekoliko pobalmov, fcotVri p« niso vedeli, da Je shod napovedan. Ko so t« ata videli, »o glavo pobeslli In žalostno rekli: Mislil sera, da bom kaj govoril « »amostojnl ,*oli-tiki, pa »al nimam komu. P« so ei pantalon« z levico nategnili iu sli domov. Se sam Jurij Zupani«, kateri ie i>il dosedaj glavna opora samostojnih, ne mara vež 'nanje. Bolj mu diSi radikalna, velesrbska, ker ie tudi brat minister dr. Niko Zupani« radikale*. Mi pa svetujem« samostojnemu atetu, da si preveč ne belijo glave z gribeljsklmi možmi. ker itak ie skoro vsak ve, kje je njegova stranka. Mi p«, za-vedni Grlbeljčani vel vemo, da Je naša stranka, katera res dela za kmeta, obrtnika in delavca, edino SLS. Zatorej moije Grlbeljci: Ko pride dau volitve, vsi vrzlie kroglice v skrinjico SLS, da bo zmaga nad krivico. VaScan. OD SV. ANTONA V 6TANGL five lovna voj«ka, ki je nešteto gorja prinesla našemu vernemu, slovenskemu ljudstvu, jo oropala naše rerkv« enega najizrazitejllh znakov slovenske vernosti, t. j. naSih krasnih zvonov. — Tudi inilodouečim, romarje in domačine vabeeim Htangarsklui zvonovom ni prizanesla kruta usoda — morali so ia zvonika — v nenasitna žrelo vojnega moloha. — O kako smo jih pogrevali dolga vojna In povojua letal — Toda končno so tudi minula. — Še majnika prejšnega leta so bili na-ročoni v livarni na .TeHenleah Bvonovi »a župno ln romarsko cerkev sv. Antona v Stangi; — p» odrivalo se Je In odrivalo % vsemi mogočimi Ogovori več od pol leta, preden so prišli na vrsto i šteiigoraki avonovi. — Potem pa Se ta kombinacija: dis, lis, glsl kar nt Slo, pa ni Slo! — Ponujale so se nam razne druge premene, mesto dor ločenih; pa fiiangarji so trdi — in se ne dajo premakniti. — Končno, mesto oktobra lanskega leta, — čelo Januarja letos — so bili pa le gotovi. — '/Ani pa polije — sredi i i me! — No, hvala Bogu! vse je Slo v redu. — Le neki nepridiprav Jo veli komu zvonu jerineu med potjo Iz Jesenic do ljubljeno odrezal. — 1k Litije so se vsi ovenčani prepeljali » veliko burno slovesnostjo gori v Stango !< sv. Antonu. — Stavbeni podjetnik I« Oomilslie- pri Celju, g. Ivan Čmaft, jih le strokovnja? 1:1 umestil na vavišeno njihovo mesto, odkoder lepo ubrano oznanjajo čast božjo, slavo sv. Antona Idr verno vnemo Stangarjev in častileev-romarjev sv. Antona. Cvet mojstrskemu dela v livarni Ia 1 zvonika! Iskrena zahvala pa tudi preč. gospodu dekanu M. Riharju in Šmartna za slovesno blagoslovljene zvonov na nedeljo in praznik presv. Imena .Jezusovega, ter vsem dobrotnikom, domačim in tujim: stotero 3ng plačajl SOTESKA PRI TOPLICAn. Kaši starini so na okrajni šolski svet v Novem me.tu poslali sledečo pritožbo: ^Podpisani starisi Šolskih otrok na enorazred-niei v Soteski zahtevamo, da smejo naši otroci pozdravljati v'šoli s krščanskim pozdravom: »Hvaljen Jezus!« iu da se učitelju Ivanu Žen prepove, da ne sme ua^ih otrok zaradi tega pozdrava kaznovati, kakor se v zadnjem času godi.« Podpisali so to uahtevo vsi stariši brej izje-nte. Sklenili so tudi, da ne bodo pošiljali otrok v Milo, ako bi učitelj io nasilje nadaljeval. Dasi Je imej nčitelj Žen ie tri preiskav« naredi rasnih nerodnosti v šoli, s« šolska oblast ne gane, ker je istega duha kakor učitelj Žen. Bliža pa se čas, ko bodo naše šole takim učiteljem zaprte. Pretečeni teden smo pokopali enega naisk najboljših mož. To je bil orlovski tajnik Alojz Šer-ceij. Dasi j|e bil že gospodar in je poskusil vojno trpljenje, g« ni bil« sram biti vaditelj orlovskega naraščaj« in pristopati a dečki vsad mesec k sv. obhajilu. Dečki so ga ljubili kakor svojega očete ia vodnika. Njegov veličasten pogreb: je pričal, kakšno ljubezen je pokojni utiral povsod. Nesli so ga k rečnemu počitku naši Orli ▼ kroju. Sprevoda so se udeležili tudi Orli s Toplie. — Dragi Loju! Ker T« je dolgotrajna bolezen očistila in ker si »veste služil Njemu, ki Te je tako zgodaj vs.il Tvoji mladi ženi. Tvojemu enoletnem« sinčka iu nam, cm» prepričani, da Ti Je sveti večna nebeška luč! BANJI NA. Preteklo nedeljo nas je obiskal uafi poslanec g. škulj. Dopoldne smo Imeli shod r Banji loki. Polha udeležba! V daljšem govoru sumi slišali del« Jugoslovanskega kluba in p« delo dragih strank, osobito samostojne stranke, ki je bila pri nas dobila večino. Cel »bor je izrekel zahvalo Jugoslovanskem« klubn in še posebej g. Škulju za njegovo delo v korist naših krajev. Popoldne je bil pa shod pri Park Zbor mož je ».' velikim lauimanjeiu poslušal g. poslane«, ki nam je slikal boje Jugoslovanskega kluba in SLS sploh M koristi ljudstva. Osobito smo se g. poslancu zahvalili, da ee mu je posrečilo rešiti kročojarstvo, k«r je na nas glavni vir preživljanja. Tudi pri nas je bila zadnjič samo stojna v večini, » danes ni čati niti glase, ki bi se zanje pctegml, pogoreli so do zadnje špere. Pri na« smo sklenil! vsi iti ca SLH, ki je res prava zastopnic« naSih koristil IZ GABRJA PRI BRUSNICAH. Naše Oabrje je bilo znano dosedaj daleč »a-ukr>ig kot najmočneji A trdnjava samostojnešev.' Da pa tema ni več tako, se js mogel prepričati vsak, ki je bil navzoč na shodu SLS v sredo, dne 17. t. m. v gostilni fikedeljj. V nabito polnem lokala sta poročala g. Radešček in tajuik Mnnd«. Shod je otvoril in vodil bivši načelnih krajevno organizacije SKS v jJriiHcicah, g. Panlič, ki je podal javno izjav«, da izstopa iz samostojno stranke in vstopa v pravo in iskreno zaščitnico kmetskih in delavskih ter obrtniških slojev, v SIS. S tem je ta mož očitno obsodil izdajalsko politiko sjmoHtojnešev in pozval tudi druge, ki še niso spregledali, naj jim obrnejo hrbet. Samostojnim se je podrl zopet en steber v Brusnicah. — Zborovalci so glasno odobravali poročila govornikov, le brasniški iupail R -jer, bi nosi še vedno slabostojno planko na očeh, je hotel zagovarjati samostojneže. Med govorom g. Radeščka se je obnaša! g« precej mirno, dočini je tajniku Mundi poskušal ugovarjati. Ko je pa ta naštel vse izdajstvo samostojnih poslancev, je žnpan Rajer molčal, kot jat pred sodnljo. — Sprejel« so se končno resolucije proti vsiljevanju brezverskega učitetjstva v naše šole, proti vsiljevanju in npeljavanju cirilice (to resolucijo so siavilt zboroval« sami), proti brezvestnemu razsipavanjn državnega denarja in zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Vso te resolucije so bile sprejete enoglasno, iavzemši imenovanega Rajerja, Iri je rekel, da je itak že vse zavoženo, nakar mu je en kmet itabrusil, da je on sam pomagal zavozHI, ker je volil semostojtte. — Od skoraj 400 voliveev v občini Brusnice «o bo dobila SKS niti 80 glasov. SKOCIJAN PRI MOKRONOGU Dne 2«. januarja je umrla g. Reška Čudovaa om. Sirk po kratki a zelo mučni bolezni previden^ s sv. wtkrauenti, v itiresti 88 let Pekojni« je bila iz znane in spoštovane krščanske rodbine rudov«. nove. Njen šo iiveči oV«stnib< je prinesel rcl« poročilo, so postale te ponekod prava nadlega ca vorsko življenje.« Torej ni glarni namen našlft društev zabava, ampak ona nam le lajša pot k »miki. Isto velja glede čitanja zabavnih knjig. Seveda bomo skušali zamujeno nadomestiti tudi v tem »siru takoj,, b« dobimo primeren lokal. Predvsem j« sedaj potreba proučevati gospodarsko-socialna vprašanj«. To bomo storili e čitanjem knjig ia časopisov in s predavanji. V tem oziru nam bo šla na rok« naša SK8Z. Z njeno pomočjo upamo prirediti v tekočem letu izobraževalni tečaj. — Vsega se ne zmore v enem letu. Dobro je, če se postavi trden temelj. Tega imamo, nadaljujmo pogumno iz ljubezni do ideje, da bo ob letu več sada! — Snuj« se tudi podružnica sKmetsko-delavsbe gveie«. Zelo umestna je v današnjem času, ko se je treba bojevati *• najbolj navadne pravite. V boju je pa posameznik slab, v združenju je pa moč. Zveza bo šla članom tudi na roko v zadevi raznih prošenj in s pojasnili. Članarina je malenkostna: Dinar na let«. Vpisuje e« tudi lahko v društvu. IZ SORR Kar se je (delo vsakemu, kdor je poma! sorškt oder, nemogoče, je po vztrajnosti igralcev Katoliškega slov. izobraiev, društva vendarle bilo mogoče uprizoriti P. S. Pinigarjevega ^Divjega lovca«. Divji l«vee sicer vsled premalega odra ni mogel doseči svojega viška, v umetnosti. Bodite p« iverjem, dragi tovariši igralci, da bar ste naredili, nI malenkost Pri tej prireditvi imate eoršbi farani lahke zgled, boj premore sloga in vztrajnost. Zalcaj v Sori še ni društvenega doma? Samo zato, ker nI dobre volje, ber ni dosti stremljenja po izobrazbi !■ ker ni sloge! Tisti sorski možje, kateri vidite narod trpeti pod lastnimi in tujimi grehi, ki vam je p« napredek ljudstva, gosr.Jarstva in vaše mladine več, in ki imate smisel za resno delo, ne poslušajte ljudi, katerih geslo je zabavljati če* vse, kar je dobro in krščansko. Dvignite se, sedaj je čas, u* postavite dom, bi vam bo v čast, borist in ponoe. Dovolite še en svet: Spomladi nameravate podaljšati gasilni dom za shramb« gospodarskih strojev. Ali ue bi bilo bolje, da sezidate dom in si ton« nredite svojo gospodarsko shrambo, ga jdruštveni dom je itak namenjen za napredna gospodar«**«. Možje, na delo, e»j te je * interes« ras, vaše mladine in cele far«. BU6INJAVAS, ŽUPNIJA SUHOB. S težkim srcem smo prebirali Domoljuba, ko se vedno čuje, kako tu in tam kupijo nove zvonove, a naša rerkev nima nobenega. Slednjič bo te i naši možje zdramili, priredili nabiranje za zvonov« ter iste ie uaročili v ljubljanski zvonurni. Tem potom naznanjam, da bosta dva zvona gotova pred praznikom sv. Starka. Možje so storili svojo dolžnost, sedaj poživljam še naše fante in dekleta, da store svojo, namreč zastav iu mlajev ne sme manjkati. Prosil bi tudi naše izobraževalno društvo: Ali ne bi napravili primerno igro sin dan pesvečen ju zvenov? — Blagajnik. IZ DOLA PBI LJUBLJANI. Domoljubov imamo skupno 100 naročenih, nekateri ga pa še dobivajo |>o posti naravnost na svoj naslov, lzobraievoino društvo jc v doeembru lepo proslavilo Slomškovo sesUesetietnico. Slikar Mrcun iz Ihana nam je za to slavnost napra.il veliko sliko škofa Slomška prav po nizki ceni in ga vsem društvo mtoplo priporočamo. Igrali smo tuui Finžgarjevo: Razvalina življenja v splošno zado-voljnost gledalcev. Najvoč resnega dela je pa pri Orlih. Vsak četitok pri fantovskih večerih obravnavamo premnogo koristnega in za fante, naravnost potrebnega, žal, da se premnogim Btarišem zdi to čisto brez potrebe. Poživili smo tudi treznostni odsek, ker Dolani si ga mnogo žrez mero privoščimo; £>o "ni žalostni prosti kuhi mislimo, da mora biti »e bolj prost«, kar živinsko pitje. O vseh čudovitih prizor,h alkoholnega češčenja z moškimi in ženskimi vlogami bo p« natančneje povedal Prerod. — V načrtu je tudi, da bi Dolaui napravili svojo elektrarno na zadruž.ii podlngl s sloJuim in požrtvovalni-a delom bo šlo, če Iu n« bo preveč nasprotnikov, ka.erini je občna korist deveta briga. — Poslo-valnira kamniške kmetijske zadruge ima ie plačano mlatilnieo, le na motorju jc šo dolg, pa tudi tega bomo plačali io si počasi nabavili še drugih kmetijskih strojer. GROBLJE PRI DOMŽALAH. Dno 2L I. m. je tukajšnji dramatični odsek uprizoril Medvedovo dram« >Ornošolec-t. Celo stvar so imeli v rokah samo kmetski fantje in dekleta, n je izpslla tako sijajno, da smelo trdim, da še nisem videl tako iiur.oi.ih igralcev na podeželskih odrih, kot so rodiški in j fantje iu dekleta. Videti je bilo, da so temeljil« naučeni, zakaj njih beseda in njih kretnje so jim prihajale od srca in s« bile popolnoma neprisiljeni. Ker nam igra ni nudil« smeha, ga nam j« pa nudil toliko več kuplet >Zupant in pa tPijaoec in njegova žena«. Dvorana je bila tako nabito polna, da sem se komaj stisnil v zadnji kotiček, raknj zastonj bi mi ne bilo prijet-'J« b°diti v Greblje. Baj« se cela stvar ponovi v nedelj« 2& t m. Le tako naprej! Kmalu nam zopet kako novo umetnost pokažite, saj ras pridem« radi pogledat, dasi srn« dve nri od vas. Bog živil LUZABJI PRI VEL. LAŠČAH. Lov občin« Lnžarji je zdražbal pred dvema letoma Ivan DoUina za najvišji ponudek po 24.000 K. Sestavil je družbo, obstoječo iz najbolj premožnih posestnikov, trgovcev in verižnikov, okrog 20 p« številu. Ker s« je pa zdelo le proveč denarja naenkrat plačati, je lovil podpis« pa celi občini sam g Zupan od hiše d« hišo, da bi so posestniki odpovedali svo.im lovskim denarjem v prid imenovane lovske družbe. Res smo pustili svoje deleio neizplačane n« ljubo in k«rist te bogate lovske družbe do sodaj. ampak za leto 1023 in naprej naj si pa le-ti mogotci izbriSejo svoj uelep lov na soobčane, ker vsi kakor eden bomo zahtevali izplačilo lovskega denarja do Mdnj<$« vinarja. Ne bodo se več leti veljaki na naš račun r&iveseljevali, lovske športo »sanjali, popivali cele dneve in noči ter se nam na skrivnem posmehevali, saj delaj« itak lepo dobičke, v" !>W0 »»•»• po 65 K kg in lisičje kože po 1500 K in Se več. Soobčani ne oziraje se ne na lev« ne na desna odločno zahtevajmo vsi kakor eden i*, plačil« lovskega denarja sa leto 1923; porabim« ga lahko sa davko ali karkoli, gaj Jc dovolj velika draginja za vse. Šport j« p« vsak drag, naj ne b« tudi Jovslti Šport sa take magnat« prenizek, da ne bodo jedli prepoteni sraine in sajčje pečenk« ali celo de-biček delali oa račun nas ubogih soobčanov. TRKBBLNO PRI MOKRONOGU. Dolgo je ie od tega, ko je bil« zadnjič brati r Domoljubu novice iz našega kraja. Zato si marsikd« lahke misli, da bomo tukaj ljudje, ki smo udani le spanj« in nazadnjaštru. Popolnoma bi se ne mstil, d kdor bi nos tako sodil, n > nekoliko potezah bi se 1>h vemiar. 1 utii v nasi fari je vetiko Ijuiu, ki se »uuimujo in marsikatero notno stvar. Največja pohvala gre g. kaplanu, ki je ujforauljal vse svoje moči in ual siioro vse svoje imetje, un je s pomočjo dobrih lar.iuov dozidal KntoiiiKi dom, katerega je vesel vsak postcu tnran. JJorn ne bo samo v vciiKO korist nai.e miaoine in inrunov, ampak tudi rani svojo kiUNUO Oi.diue v j>ouos icie lare, j,oseouo j a še uomatc vasi. ftn sv. veter smo imen ze v nuii krasni dvorani igro: Na Betlehemskih poljanah, l/jimstvn je bilo poiun dvorana, katero jc z velikim ti.nnnaujiin gieualo na ne-o lame, Ktuuri s« igro prav eooro rešili. Po končani predstavi se je oj;«»-sit k beseui član našega urustva br. grebene, ki jc v veliki gorečnosti vz^oubvjal mirni i uo in ju opomnil, ua naj se sedaj oujiove pijančevanju, pono-čevunju, plesu itd. iu naj prisloni k naseuiu kal. drusttu. /nkaj le tukaj more posten faut in polteno dekle oobiti pravega utosiia. Gospodarsko življenje ^c v nasi hribovski občini bolj slabo, foseb-no rani tega, ker smo imeli zadnji uve leti veliko sušo. Najbolj trpi nosa živina, katera nima skoro oruge krme kot slamo in še te je mulo. Kar pa se tiče političnega vprašanja, povem o ua- ie lo, da se ljudstvo, katero jo pri Kanujih volitvah dalo glas samostojnim sleparijam, zopet vrača k svoji pravi zavesti. tteli .skorajšnjih volitev, da spusti krog/ji;-« ne v skrin.iio samostojnih obljub, ampak v skrinjico SIJS iu i,iko vsaj mulo popravi, kar je zagrešilo zsdniič. iST. VID PBI STIČNI. Nedavno ste čitali v Domoljubu, kako Si. Vid napreduje. Danes se pa ozrimo po fari, obstoječi iz enaindvejset podružnic. Lunsko leto so poleg farne cerkve tuui vse podružnice, razen treh, dobile oziroma naročile po dva, večinoma pa }>o tri zvonove, skupaj nad 40 zvonov, kar pri toliki draginji ni muiii reč. Dno 15. t. m. so pa k podružnici Sv. Nikolaja na precej visokem hribu, imenovanem Gradišče, pripeljali tri zvonove v teži 11CO kg v snegu do kolena s toliko težavo, da so bili ljudje in živinn premočeni, nkorevno je solnep sijalo. Omenjene zvonove jo kupila 80 letno dekle Marija Balentin iz IV trušnje vasi, za malo vsoto GO tisoč kron. Ker smo že pri velikodušnosti omenjene Balentin, naj še pri-drnem. da je pred leti za cerkev Sv. Nikolaja kupila kameni t oltar sv. Lucije, zatem nov križev pot, poslikan tlak v cerkvi, dala zvonik na novo prekriti in več malenkosti, kar pomeni po nasi sodbi že dokaj stopnic proti nebosom. Da pa ne bodo sosešcani žaljeni (samo Balentin je hvaljena), naj pripomnim, da je po svetovni vojski vdova Marija Drcmelj iz Petrnšnie vasi, nekdaj cerkvena pevka v pozdrav zvonovom na Gradišču zložila iu vglashila še dokaj lično pesmico, tri osemvrstno kitice, katoro nn se so»eskiui fantje iu dokleta (12 glasov) naučili, da jo bodo pri blagoslovljonju zvonov v cerkvi zapeli. Kdor žoli slišati milodoueče petje, naj pride Isto v nedeljo biugoslovljenja na GradHčo poslušat. Pravijo, da tisi! čas že ne bo snega. Kdor pa pride poslušat, naj vtakne r žep par dinarjev, ker eerkev ima še velik« potreb, soseska je na majhna, obstoječa iz dvoh vasi, broječih 51 številk. ZGORNJI BRNIK NA GORENJSKEM. Dragi nnm Domoljub! Nekaj vrstic izpod našega Krvavca. Sedaj v predpustnem času neveste zore. Tndi pri nas. Mici Kepic se poroči z Francem Htnparjem. Oba iz uglednih hiš. Eno nevesto smo pa dobili dne 20. L m. Je prav daleč d«ma. I« Češke, iz Prage je doma, zala, rdeča, postavna, tudi pisana jo v slovenskih barvah. Dote pa ni imela Ime jI je: Brizgalna. Zaročila se je še lela 1921 v jeseni t našim domom, pa razne oviro niso pustile, da bi prišla v naš Gasilski dom. Slovesna poroku bo pa po Veliki noči, da se bo slovosnost bolj obhajala, Ta nevesta stane čez 200 tisoč kron. Časi vse preneso In b« tudi t« pozabljeno. Pa na svidenje po Veliki noči! BRUSNICE, Nestrpno smo pričakovali novih zvoaor, ker nam je doslej le en sam klenkal r petek in svetok. 16. januarja pa sme jih vendar dobili in sicer ca farno cerkev v Brusnicah dva, »a podružnico v Ga-brju pa enega. Sedaj imamo pri obeh cerkvah po tri zvonove. Veselim« se jih, iter sedaj vsaj vemo, kaj zvoni i« ker itnaj« jak« lepe in čisto glasove, čeprav so jekleni. - Kljub temu, da se je naročnina za časopise povišala, smo r Brusnicah vendar napredovali r številu naročnikov. Pod skupnim našlo, vom sme dobivati Domoljuba lani 69, letos pa 110. Bogoljuba lani 43, letos 53, Angelčka iani 6, letos 20, vrtec lani 1, letos 1. Na Domoljuba je naročen« približno vsaka tretja hiša v fari. GABBJE. Na dan sv. Antoua je imela SLS volivni shod v Gabrju. rorocuta sta g. tfnuosvek in tajnik g. itun-dn. Uoelsba je bila zeio obilna iu jiosiusan i so mli s poročilom m govori porooevaliev prav zudovoijut. l.o samostojni g. župan Uujar je poskušal senuu.jo kaj ugovarjali, s čimer pa hi ui pnuoliil naklon,«, nosti ljudstva, pač pa obsodb«, v »atost samostoiuilt se j« n« tem shouu javno in očitno odpovedal sh-mo5lo,,ne»em g. Anton Pavlic, spoznav>i, dn kmet oa samostojne stranko nima ničesar dobrega pri. čakovali. ŠT. JAN2 PBI VELENJU. V nedeljo, 81. januarja p« rai>> s>. mu .I sms imeli dobro obiskan shod ril »S, Govornika: g. poslanec Davorin Krajnc in naš rojak Uranjek iz Grit stn num v duljšem govoru razložila potrebo avtonomije in pravi pomen prihodnjih volitev. Izrekla s« je zaupnica Jugoslovanskemu klabn in našim po-slaucein. Sklenili smo, kmetje iu delavri, enoten nastop pri volitvah za Slovensko ljudsko stranko, liazšli smo se s popotnim prepričanjem gotove zmago pri prihodnjih volitvah. Odkod naša dota? Tako se vprašalo, dekletu, v tem presnetem predpustnem času. Vem, da so marsikatera usmed \ ti., tuKo vprašuje z ne-voijo in priznam vam iz srcu rad, uu jo la nevolja upravičena, i . je, c-asi so se spremenili, so so obrnili na slabše, ker včasih snubaoi niso tu.co gledali na denar, ampule boli na dekle in ker je bila dolu očetova briga, no pa dekletova. Katera sta ta dva vzroka vaše novolje? Prvič je to od snubača ati celo ženina dosti neolikano, lahko rečete celo nesramno, u* zahteva z vami vrod še doto. Ni mu dovolj lop obrazek, ni mu dovolj pošteno vaše srce s skrito, u za to bolj toplo ljubeznijo, ni mu dovolj, da sta vaša pridnost in vaša gospodinjska izobrazba znana v celi fari in mogoče še v sosednjih farah. Poleg vsega tega, kar jo vendar glavno in največ vredno, zahtevajo ti neolikanci, ti materijalisti še doto. Drugi vzrok, da je marsikatera izmed vas zelo, zelo nevoljna, jo pa ta, ker nima upanja, da bi oče dobili potrebni denar za doto, sama ga pa seveda nima. V hranilnici oče nimajo prihrankov, ker žalibog ni bilo nikoli toliko dohodkov, da bi se lahko kaj na stran dalo za doto, ali pa so se morebiti dohot ki v dobrih letih precej lahkomišljeno porabljali za ne ravno najbolj potrebne stvari. Gozda očka tudi nima, da bi les prodal, kar bi pri današnji ceni lesa hitro dalo prav lepo doto. Živine v hlevu je pa komaj toliko, da se shaja, tako da bi ta hlev bil že bolj za bajtarja, ne pa za gruntarja. Pa kaj morete za to. Suša jo bila in kar dvo leti zaporedoma. Kaj napraviti? Ali res nI pomoči? — Vem, da jo že marsikatera goreče molila k sv. Fiklt, vu. Toda zdi se, da sv. Mikla-ž nima več tako dobrega srca kot ga je imel, ko je še rajši obiskoval to grešno zemljo ta je rekoč kar trem sestram pomagal in jim preskrbe! ioto, da so se omožile. Toda čo sv. Miklavž ne pride na pomoč z denarjem in balo, vam pa lahko »omaga z dobro mislijo, kak» priti do dote. Dekleta, jaz vem dve skrivnosti, kako pridete do dote. In zagotovim vas, da boste doto Imele, ako boste mene ubogale in pri jem boste s svojimi močmi lahko veliko sodelovale in pomagale, da prideto do dote. Ali po: ate zadruge, ki si imenujejo hranilnice in posojilnico? Saj jih imate v relo mnogih fcrah. Slabo za vas, ako jih ne poznale. Morale jih spoznati in sicer na ta način, da boste skrbele in prosile, da bosta vaš oče in irati varčevala in pridno nosila denar v domačo hrtr ilnico. Skrbite, da se bo vsak denar, kar ga pride za živino, pra-šičo, les, žito, vino itd. hitro naložil v domači hrani;..i i, Še prodno se vmane, preden se razgubi in raztrosi za razne nepotrebne izdatke. Glejte, da tudi same ne boste zahtevale denarja za nepotrebne izdat-1 o, za lišp in obleko, za veselice. Fantje danes vedo, kulto je lišp drag, kako so lepe obleke drage in gotovo ne bodo gledali za dekleti, ki za take reči razsipajo denar. Ugovarjale mi boste: »Kako naj pa skrbimo, da bosta oče in mati pridno nosila v hranilnico, če pa pri nas nimamo dohodkov?« Seda! pa pride druga skrivnost in ta je važnejša. Veste, kaj na kmetih lahko največ nese, kaj se najlažje proda? — Mleko. In kdo pa tu odločuje, kdo gospodari ali bc^o gospodinji z mlekom? To ste ve same in vaše matere, katere gotovo riv-no tako želijo, da bi ve prišle do primerne d< te in z doto do ženina. Ali veste, da srednji grunt j ri dobrem gospodarstvu dobi 45 do 60 tisoč kron na leto za mleko. In ako bi oče samo tretjino tega vsako leto dali na stran, pa bi v nekaj letih ve imele že lepo doto I Predvsem je treba, da dobite v faro mlekarska zadruge, če je še nimate. Mlekarske zadruge mleko najbolje plačujejo. Ako mlekarske zadruge še nimate, potem naganjajte vaše očete, da jo čimprej ustanove. Le brusite svoje jezičke in vsak dan očeta vsaj enkrat spomnite, da je sramota, da vaša fara še nima mlekarske zadruge. X'a ne sramota za gospodarje, škoda, velika šoda je, ako fara nima mlekarske zadruge. Pomislite in tudi očetom povejte, da so v Sloveniji fare, v kateri posestniki dobijo milijon, celo poldrug milijon kron na leto za mleko. Kjer pa ni mlekarske zadruge, ni milijona. Kako še lahko pomagate? V hlevu. Dobra gospodinja ni samo v kuhinji, am- j pak tudi v hlevu in se tudi s kravicami prav dobro razume. Čim bolj skrbno so krave krmljene, čimbolj jih držite v snagi, čim bolj gledate, da ne gre prav nobena mrvica v zgubo vsled slabega 'iroiljenja, tem več mleka, tem več denarji, tem več dote bo. Saj veste, da kra»a pri gobcu molze. To so že naši dedje vedeli. Niso pa vedeli še tega, da sta »štigelj* in krtača«? tudi za krave zelo potrebna in da krave dajejo temveč mleka, čimbolj jih držimo v snati in čistoti. Oni so pač mislili, da je čistost samo za konje potrebna. Danes vemo, da so krave prav tako potrebne snage in vemo tudi, da so krave v gospodarstvu veliko bolj koristne nego konji. Tudi to je važno, kako krave molzete. Od dobre, pravilne molže zavisi množina in kakovost mleka. Zadnjega mleka je pri kravi malo, pa je najbolj mastno. Mleko pa se v mlekarnah plačuje po maščobi. Zato glejte, da kravo popolnoma pomolzete. Kako še lahko nomasate? V kuhinfi. v gospodinjstvu. Res, da je mleko dobra in tečna hrana in ga nobeno gospodinjstvo ne more pogrešati. Toda mleko je danes zelo drago in zato je treba ž njim varčevati. Skrbno je treba paziti, da se z mlekom ne tracka, da se mleko ne razliva, da se mleko prodaja v tisti obliki, v kateri največ nese. Ako danes iz mleka delate surovo maslo in to maslo prekuhate, navadno za kuhano maslo niti daleč ne boste prejele tistega denarja, kakor bi ga lahko dobili, ako bi mleko prodali. Zadružništvo stoji na načelu samopomoči. Dekleta, tudi za vas velja to načelo, tudi ve si boste morale same pomagati. Sedaj veste skrivnosti kako si lahko pomagate. Glejte torej, da bo tudi pri vas smisel za zadružništvo, zlasti da bosta dobro delali pri vas dve zadrugi: hranilnica in posojilnica in mlekarska zodruga. Ako vaši očetje še ne vedo, kako se te zadruge za naše gospodarstvo važne, potem jim razložite to ve, ker gre pri tem za vašo korist, za vašo doto. ■R^^MMOflMI Listek. T| ^ilbjo}-^ ■ ...............----.;J..:d Pod krivo jelko. Povest iz Meternikove dobe. Soisal t Peler Bohinjec. (Dalie.i lil. Nakeljski župan Peler Fišter je imel tisti dan dovolj pivcev. Najbolj glasen je bil invalid Malevž Fende, po domače Kozjek. Bil je močne in velike poslave, bisirega pogleda in zgovorne besede, slrehar po poklicu. »Dobro kapljico si pripravil za semeni, kar ni tvoja navada, Peteri« izpregovori samozavestno vojak z obezano roko. »Ti povsod samo zgago delaš, Kozjek! Kdaj sem imel jaz še slabo vino?« odvrne hišni gospodar. »Vselej, ako ti nismo prej vesli izprašali. Toliko se jeziš čez plašarje in jih dolžiš, da i so fi lansko lelo kozolec zažgali, pa si sam največji slepar,« odvrne slrehar Kozjek. »Oho, Malevž, lako se ne govori. NaJ župan je poštenjak od nog do glave in ne bomo trpeli, da bi ga li pital s sleparjem,« zavrne streharja kmel Palec in vsfane. »Le pomiri se, Palec, saj beseda ni konj. Je že prav, da jih župan nekaj sliši. Kaj pa hodi zmerom v Kranj tožit naše fante,« se polegne za Kozjeka kmet Saves iz Kola. »Saj ne rečem, da je župan ves noš, ali la-le slrehar, ki se je priklatil v našo vas tam od Puhličarjev, pa tudi ni, da bi tako oblastno govoril,« poprijema spet orjaški Palec. »Jaz nisem Puhličar, pač pa sem služil cesarja in sem kri prelival zanj,« odvrne spet Kozjek. »Kje neki? Nalašč si si roko malo na-rezal, zalo da so te izpustili od vojakov,« zbode spel Polec invalida. »Aha, kdo pa je bil med tistimi tristo možmi, s kalerimi je nadpolkovnik Benedek ukrolil rusinske puntarje? Kdo je bil z nadvojvodo Karlom s prvo avstrijsko ladjo na vijak pri Port-Saidi? A, a, ljubi moj Palec?« In Kozjek samozavestno pokaže s ka-zalcem na svoj nos. Vsi pivci ga pogledajo s spošlovanjem, bezgavi Saves pa spet začne: »Odkar je komisar Pajk prišel iz Tržiča v Kranj, smo Naklanci vedno na vrsii. Pra-vijo, da je gosposka začela trdo stopati na prste rokovnjačem. Naj le, ali nas pošle-, njake naj pusti v miru.« I no, Saves, Ivoj brat Štefan ni ravno, da bi ga hvalil. Moč pa ima. Zadnjič je na-' ročil pri Peharki pod Tubrom za 10 ljudi kosila in zgodilo se je, kakor je naročil. Pla-čal pa je kosilo seveda Bog sam,« ugovarja spet Palec. »Ali je tvoj sin kaj boljši?« nadaljuje Saves. »Možje, le pamet. Pustimo to. Preresni časi so, da bi se kregali. Lansko leto nam je toča pobila, požar za požarom se vrsti, no nebu je prikazujejo čudna znamenja: predlanskim je solnce mrkalo, lani se je pri* kazala nenapovedana zvezda repalica — zdi se, kakor bi se bližali sodnemu dnevu,« poseže vmes Pangerc iz Strahinja. »To je pa res, možjel Petkrat je že gorelo v nekaj letih pri nas, tudi cerkev. Pa saj ni čuda. Ljudje so hudobni do kraja Pri Smrdelu je bila božja kazen: plesali so na vernih duš dan, pa je slrela udarila v hišo. Slaboglasna Selanka je sama zažgala, da je zavarovalnino dobila,« se grozi Mlinar z Okroglega. »In nihče drugi ni zaigal kakor rokov« njači. Teh lenuhov, ki nečejo delali, je vedno več,« izpregovori župan. »In li, Kozjek, nisi nič boljši. Lahko bi delal, pa postopaš. Saj te nič roka ne boli. Kje le denar dobivaš? Prislužiš ga ne.« »Kaj te briga to? Ali ti ne plačam, kar izpijem? Ali misliš, da bom z eno roko po strehah lezel m pokrival? Mi smo kaj pretrpeli za kruh in domovino, ti pa nisi nič. Mi smo stradali in se bili za to, da ti mimo pod streho sediš in ovce strižeš in ti boš meni očital lenobo/« Kozjek plača in gre. Odhajaje nadaljuje: »Le čakaj, Peler, li bom že še šlreno zmešal. Nisem plašar, pa sem še lahko. Pa zdaj še ne.« invalid z obezano roko odide. Čez cesto krene za zidom naravnost v župnišče. Danes bom še igral poštenjaka. 2e \ m, zakaj. Dolgo pa ne več. Moja roka je že sedemkrat ozdravela, jaz pa bi moral Se sedem let vojaško Kapo nosili. Po je ne bom, misli Kozjek sam pri sebi irt zavije v župnišče. Družina je bila pri večerji. Velika skleda zabeljenih žgancev je stala na mizi. »Malevž, pa prisedi, če si lačenl« reče kuharica, ki je imela spoštovanje do ranjenega vojaka. »Tisto pa že, kuharica!« odvrne Kozjek in prisede k mizi. Velika dekla zavrti skledo lako, da so ocvirki na žgaricih ležali ravno pred hlapcem, ki ga |e rada imela, in pravi: »13 krajcarjev sem dala za skledo.« »Vredna je bila,« odvrne Kozjek in zavrli skledo, da so se ocvirki vsuli na nje« govo stran. Deklo se je ujezila, ker je Kozjek po-tuhtal njeno modrost, pa položi žlico na mizo. Hlapec pa nevoljno izpregovori: »No, Kozjek, kje imaš pa štekljačo?« »Pri županu imam spravljeno,« se odreže gost. »Oho, potlej boš pn za briča. Saj Pajk v Kranju jih dosti potrebuje, pravijo,« ga 1 spet useka hlapec. »To je pa ravno tako, kakor če bi polha postavili med orehe,« pristavi velika dekla. V tem slopi v hišterno župnik Blaznik. »No, Kozjek, kako pa li prideš pod našo streho?« »Nekai vam imam povedati, g. župnik, pa med slirim očmi,« odgovori Kozjek. »Zakaj pa med štirimi očmi?« »To bosta vedela odgovoriti najbolj vaša dva, hlapec in dekla, ki si ocvirke ponujata med več očmi,« pojasnjuje spet Kozjek. Zupnikove oči obtiče bliskoma na očeh dekle in hlapca, ki je samo odmajal z glavo. Napcsled se zmenila župnik in vojaški invalid v veži. »Rokovnjači so sklenili oropati farno cerkev. Zalo poslavite stražo. Več vam nimam povedati,« reče Kozjek in se poslovi. Župnik hoče pridržati nepričakovanega sela, ali ia ni hotel čakali. »Mene nikar ne izdajte, potem vam pa utegnem še kaj povedali,« pristavi še invalid i in izgine v lemni noči. Župnik pa maje z glavo in premišljuje. Vendar poskrbi za ponočno stražo. -: muii n milimi min i ii»i umiiiih Imaš ti :olnf,ie pege, zajedo vce, nabore, | Ali ogerceV (MUH želiš mieti lep vrat, obraz in roke? mm Ali so ti i r«»t 2j ci, 4 velik: kese El:.a lilijrfja nv.c-ega iflia 35 Ola BAZIilCNO: l.Uijnu .uu-ku t> Din; brkoma« t Pln najfinejši He^a podtr Dr tumorja v velikih originalnih šbatliab ISDiii najlinejči stobnl praSek Hega t patent-uor.ab 10 lJin; puder j*a dnina v vrečicah t Din- lobni praSek v ika'ljah s Din, v vrsticah po 2 Din; aachot (dišava) k« perilo t Din; tampon «a las« 2 Din; rtimcnilo Ha obrna 12 piamor 12 Din-najfinejše pnrfeuit' txl IS Din daljo; cvet en laae 20 Din; Elita-katranovo milo J Din Za raaliOne pred-mote se pakovanjo in poštuina posebej racona. Na te ccne se računa Se 6% doplatka. Na-roč.lna pisma adresirati na: Lekarnar EUGEH V. Fll.LFR, Sfubica Uonja, Etzatrg št. lfi, Hrvatsko. ženitna ponudba. INTELIGENTNA, 32 let stara kmečka gospodična, srednje velikosti, blondinka, z večjim premoženjem, se želi v svrho možitve seznaniti z gospo-dom ute starosti, lepe zunanjosti in lepim značajem. Samo na resna pisma se reflektira, katera naj se pošljejo na naslov: AMALIJA ORAR, Tirna 17, Sentlambert ob Savi 549 3> Najboljša m usa sjyuriie;sa za šietiene! Ljudska posojilnica v Ljubljani, ft.ikložičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5°lo brez odbitka rentuega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 19^1 ie imela nad 100 mlljonov kron hranilnih vioc? iu nad I,t00.0u0 kron rezervniii zakladov. — Posojil«; se dovoljujejo na osebni I kredit (proti menici), na hiooteke in v tekočem računu. Redka prilika za kelesarie! Oglejte si veliko zalogo ravno došlih koles (biciklov) za moške in ženske. Najboljša nngleška znamka. Ne zamudite ugodnega nakupa dokler traja zaloga. Konkurenčne cene I Za obilen poset vabi tvrdka Jo s. Selovln-ftadm Ljubljana, Mestni trg 13. Znloga šivalnih strojev. Rešetar ji! Dne 14. jan. je položil pri meni FRANJO LESAR iz Zapotoka prvi sitarski in košaraški izpit z vrlo dobrim uspehom. 469 Koprivnica, dne 22. januarja 1923. Ivan Lesar, trg, z leseno robo. Gie. Gle. Transatiantlpe Francoska linija najkrajša In rajudobnejsa vožnja » nmerlko. Ha vre -NE wy ork samo 6 dni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slo venska banka d, d. v Zagreba. Vozni listke io tozadevna pojasnilo doji: BVAN KRJftKER, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. Dne 24. januarja je umrl naS vzorni član in tajnik Alojzij šercelj posestnik na Gorenjem Polju. Zvest orlovskim načelom je na smrtni postelji naročil, naj ga polože na mrl- i« vaški oder v orlovskem kroju. Pogreb je bil v petek, dne 26. jan. X 1923 na župnem pokopališču v Soteski. Blag mu spomin! Za orlovski odsek ▼ Soteski; jgj ŠTEFAN VIDRIH, IVAN F1FOLT, načelnik. predsednik. spričevali, sposobna tudi za Organist in cerkvenik dobi službo. Prijflase do 15. lebruarja sprejema iz prijaznosti upravništvo »Domoljuba« pod šilrol «ORGANIST 450«. — Prednost in-a jo rokodelci, ozir. pokojninarji. Nastop službe 24. aprila 1923. Dobra kuharica druga hišna dela, ae sprejme pri rodbini brej otrok, z mesečno plačo 1000 kron. Vprašati jc v Ljubljani, Bleiwelsova cesta Itev. 4, I. nadstr. Sodarske pomočnike in vajence sprejme pri vsej oskrbi v hiši FRANJO REPIC, sodarsk! mojster, Ljtabljana, Trnovo. 45t llNIlhilo 8e fe lovska psica rujave, kratke lUJUUIId dlake, vse štiri noge bele, na glavi bela lisa in na koncu bel rep. Kdor jo dobi, dobi 200 K nagrade. Sporoči naj: FRANC HRIBERNIK, lesni trgovec, Skoija Loka. 470 1515? primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po poŠti 5 zamotkov po _________"4 kg za 36 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramaril, kmetijsk • in konsumuc zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom --------kri, moč, zdravje. 2 njegovo upoiabo se prihruni mleka in sladkorja. To doknzuie na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po '« kg 60 Din. kraste, lišaje odstranjuj« pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din. pri THOCL lekarna, Ljubim Slovenija 1 - Kolesa avtomobili, deli in oprema - pnevmatika najceneje i; J. Goreč. LliiM Gesposvelska cesla Stev. li MT Lastna garal« m Mamica. Molitvena ponudba. dravo, kmctsko dekle, v starosti 24 let, zelo iclo za kmetijstvo, se želi v ivrho možitve se-aniti s kmečkim fantom, ki bi nnel svojo kme-jo ter nc bi gledal na bogastvo. Dota je namreč led vojne pritla na nič. Pisma na upravništvo Domoljuba« pod štev. 546. rane RJakovec, oznanjam ceni. Žužemberčanom ln okoličanom, sem OTVORIJ. KROJAŠKO DELAVNICO na [a v hiši nasproti g. Deieanija in se priporočam la obilen obisic. — Točna postrežba, 502 ALOJZ ARHAR, lektro tehnično podjetje, LJUBLJANA 7, podnja Šiška, Sv. Jerneja ccsta štev. 47. Prevzame vsa v to stroko spadajoča de!a. kakor tudi vse nove napeljave daljnovodov ln inštalacij; se priporoča cenjenemu občinstvu. Nhre ajfee LUSKINE kilo TRI krone, oddaja FRAN POGAČNIK, Lfub-lfsne, Dunrjrka cesta Stev. 36. Lepo kmečko POSESTVO e naprodaj. Leži tik železniške postaje G r o -> e 1 n o , v izmeri 9 ha, 77 in pol arov. Posestvo lestoji iz 4. lepih gozdov, 6 velikih niiv, drugo adonosniki in travniki. Redi s« lahko 5 glav ži-'ine. Hiša je zidana, z opeko krito, zidani hlevi a 10 glav živine in 5 svinjakov, vse v porabncm tanju. — Ceno in druge podrobnosti pove IV*. 'AVLIč, OPLOTNICA, STAJ. 424 t nudi ugodna prilika za nakup vsakovrstnega MAMJFAKTURNECA BLAGA v trgovini tNTON SAVrtIK, ŠkoKa Loka, Zgornji trg. NajhitreiSi parmki sveta D i n ktna potniška in tovorna vorn a od Hamburga inChsrbourga za Ameriko in Kanado 4 dima ki, 51/2 dneva, lastne kabine za l><>tmke III. i-H/.r. Potnike odvedo izkufieni uradniki od lu ;o ukrc inia ter jim nato dragevolje nudilo vsako pomoč. Pojnuniln daje: Cuaard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslaviiot Jugeslavcnsha banka d. d. Zagreb. Glavno zastoii&tvo za Slovenijo: I/nbljana, Kolodvorska nI. 26. Trgovska bila na Dolenjskem, v bližini Ljubljane, išče mlajšo osebo v kuhinjo ki bi bila vajena dobrega gospodinjstva boljie in domače kuhe. Nastop takoj, plača dobra. — Po-nudhe podi »PRIDNOST 421« na uprnvništvo lista. BE*ITE nm»R~f»~ -^m -m predno liupito uro, ilu-eirovnni l-atalog tvrelke H SUTTNBR (imetnik Jienit fon re) v Ljubljani št. 1. - Ta Vos obvaruio šliodo in joze, katero po-vzri.čajo slabo, bazarsKo ure, in Vara knže, kako so zaraoro dr l)>o in zraven cono kupiti. Ta Katalog Vam svetuje resnično dobro uro, Spcci-jalno ziffimke „IKO" iz lamine tvornice v Švici, kakor tudi drugo dobro žepno ure, zapestno uro, svetilno ln stenske ure, ve lžico, prstane, sca-pc-tnico, uhane, namizno orodio, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-i ino. Pa tudi porabno predmete, kakor n. pr. Skario. nože, britve, lasestriž oin brivske stroie, stekiorez^ doze za ti bak, svalčico in stnodko. tioži(»ačo in denarnice Kupite dobro in ceno pri tvrdtii: H. SUTTNEH (imetnik Henri M>e) •• LJublj ut st 1. POZORI Za podeželska društva, POZOR! ki npri/.drjafo gledališke igre, izdelujem nove, UMETNE BRADE !/i ne rabiji) lepila. 6 brad za razilčn« maske In barve 60 Din, 10 brad 90 Din. — V ZALOGI so garniture šmink, 8 barvne, lepilo (Mastlc), lasna volna, puder. — Izdelujem po naročilu gledališka vlasulje. Kupujem ženske zmešane LASE po njivi a ji dnevni ceni. - I. DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA I. SVETEC, NOVOMESTO. 21 KDOR HOČE svojo družino dobro obuti, naj klini liQiy IP "a sejmu v Krškem, Metliki, IUIJII UOIWC Jemejit, Zagorju, Grahovem in Žužemberku na __stojnici FRANC PEBK0. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA :: Kopitarjeva aUca 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. ©luška ProSuje za oprostitev voiašlce službo. skrajšanje roka zafiasno dopuste, vojaška dovo-Ijenia za noteivamo v inozemstvo vlaga tn d'ije pojasnila gledo vpoklice? v februariu topniOar--' ib, neboračkih, pekaraklo, bolniških ln pcSadij jkih čot, Kakor tudi glede letošnjega lokrutovfinja. Pisarna r.a vojaško zndevo J. Svejiga v Ljubljani, na Vrta« St. 8. 11 i ■"Trni- * " » ' >rm Tiyrr- n^—.........| Prometni zavod za premog da tla v Ljubila "i — prodaja i z slovenskih premogovnikov velenjski, šenfjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja ln razpo- čava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks z a livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: za premog, ti. it. mM ? Podružnica v novem s»li [MU i, Hi mm em m ! Mtl^MmlMIM" Poroč. prstani Douhle verižice S enske u e Budilke Že i.e ure Uhani Ha|strre)se lfj«ma ».zlatatoa h sretfnijs p# ^UDEK „ LlUBUANA 22, Pre ernova 1 H IBB Lepo črno BRINJE ima v jalovi tvrdU KMET & KOMP., Ljubljana, Gosposvetska centa 8. Telefon internrban 319, Brzojavk KMET. 150 kron na dan lahko vsak zasluži doma v svo.om kraju s prodajanjem noke/rn iz Batil. Liti »a 75. Rodni l>rzi poStni parnlki iz £ms:srdDRia In ghar^eurga v iužno Mmeriko B o de Jnneiro, Sanios Montevldeo in Bacpoa Atrf-s Vsa potrebna navodiin daje Kr. Holandski I»loyd. Glavni zastopnik za JUGO -l.AVIJO JUG O* LAVENSKA BAKKA • Z£QMB B-cesta 33. — Telefoni 24—65. Brzojavni naslov: ,,Roalloyd" Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska al. 26. ■ S^AMffiM 'B čcvlj. obrt sprejme Luk« Omah«3, licenca t8Vlj mojster, Hrib 19, p. Lnkovtca. LIPOVO CVETJE IN DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA kupuje po najvišjih ccnoh drogerifa A. KANI,, Ljubljana! židovska »L i. - Zahtevajte con,ki GOSPOSVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA mr »ivaifti s*raj3. 1/b.orna JionStrukci:a in elegantna lzvr.itcv iz tovorno v Lincti. L.sta-§S58S8&<9»»» novljona 1. lfcGV. Bo^to je ravnokar večjo štev ) o strojev z'i vsaso obrt V zonja pon ajo fciez-p,ačio. P.sam sitoji AU. fJo. C8U?lit zastonj in lranko. Uoiesa 1? piv.h tovarn: DUrltcpp Styria, Walienrad inmo-tore o na prvo koto. Vsakovrstni VOZOVI združenih obrtnikov stalno v zalo»i pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah, Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (&t. Pctcrski most.) Sprejemajo so popravila iu v zamena Hldh- sdgas!^ stenice- Curki in vsa g„i». zen mora poginiti ako porabljate mojo najbolja preizkus. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za žturke, 3-) K, za stenice 28 K, uciiev, iao< Ijcv 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušera pri ljudeh in pri živini 10 K, za Hii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčccima «adm in ca zeleni, 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zarod ra ckep; M. J0NKER, Pctriniaka ul. 3. ZAGREB 1. PapolHCMa »aroo nsloMe sss! denar u VZAJEMNI POSOJILNICI v ljubljani r. z. z dnnjr po raznih delih tclcue, da celo slabost oči so posledico revmatičnih In prollnakih bole^n'. Nibako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki Jo nudi bolnemu človošlvu mati narava. Vsakemu brezplačna polzkuSnjal Pišite ml takoj In vam pošljem sred;,Ivo in poučno razpravo popolno zastonj. Ostali ml bodelo trajno hvaležni. Efcspedicija Opern-ilpotltehe, Budapesf. VI Bljtii. ML Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57, v lastni palači (vla a vis hotela „Union"). ============= Kapital l«i rezerve skupno nad K ©0,000.000*— . ■ ■ » "-i Podružnico: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenlk. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopco "ZanatUiBko banko d. d. v Zaprcbn in njeno podružnico v Karlovcu~ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadui Dajo trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje ln prodaja tuje valute in devize, sprojoma vloge v tekočem računu in na vložne knjižico ter preskrbuje vso bančno in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba*, 1» Odgovorni urednik Anton Sttžnik v Ljubljani, Tisk« Jugoslovanu« tiskarna-