UVODNIK
Nekoliko samovšečen, a nujen dodatek k zgodovini slovenske etnologije
Ali ni to neke vrste samovšečnost, če urednika pišeta o svojem (minulem) deiu, se utegnete vprašati, ko boste preleteli Naslednje vrstice. Pa ni! Ker je vse minljivo in zamenljivo, je minljivo tudi urednikovanje Mojce in liajka, zalo tudi nekaj besed o Opravljenem delu. To je zadnja številka, ki sva jo pripravila, naslednik ali naslednica ali več njih, pa bo poskušal nadaljevati od tu naprej. Z decembrom 1997 sva urednika družno, a vsak zaradi svoje notranje potrebe in zunanjih nerešljivih nesoglasij s predsednico Slovenskega etnološkega društva Dušo Krnel Umek, odstopila z uredniške funkcije. Najino prostovoljno delo pri Slov e tiske m etnološkem društvu je bilo kronano z nekaj vidnimi rezultati, na kakršne bi bili verjetno podobno ponosni tudi uredniki Glasnika pred nama.
Ostane nama še možnost, da po pospravljanju lastnega podstrešja ¡n zadnjem urejanju društvenega izdajateljskega arhiva Potegneva vse niti skupaj in vas spomniva, očem vas je Glasnik seznanjal od tretje številke leta 1994 naprej.
le Številke so fizično izšle v desetih zvezkih formata A4 in so skupaj vsebovale 41,47 % znanstvenih člankov, 51,27 % strokovnih člankov in 7,26 % prevodov originalnih besedil ali Povzetkov. Sest zvezkov revije so povezovali skupni tematski bloki etnološkega branja (etnologija v osnovni šoli, bližine in ra^ike med etnologijo in antropologijami, etnomuzikologija Jri tolklo ris tika, fotografija, film in vlzual-na dokumentacija, ei-n"Ioške raziskave na avstrijskem Koroškem, etnologija Ljubljane), v vseh revijah skupaj pa je bilo objavljeno še 319 dokumentiranih fotografij, risb, skic in reprodukcij. V tem času K' bilo objavljanje v (ilasniku zanimivo l $2 različnim avtorjem.
Do marca 1997 je bilo urejanju Glasnika pridruženo še urejuje Knjižice Glasnika SED (od št. 22 do 27), v katerih ste 'ahko brali o plemiški rodbini Wamboti na Hmeljniku med v°jnama; prispevkih s kongresa ob počastitvi Štirih pomembnih dogodkov za slovensko etnologijo (stoletnici Štrek-'jevih Slovenskih narodnih pesmi, stoletnici narodopisnega Programa Matije Murka, dvajsetletnici ustanovitve Slovenskega
etnološkega društva in petiapetdeset letnic i Oddelka za
etnologijo); brali ste prispevke z dveh etnoloških mednarodno odmevnih piranskih poletnih šol; v roke ste dobili slovensko etnološko bibliografijo za leta 1986-90; analizo pisem treh generacij ene rodbine iz Zirov od leta 191-1-70; nazadnje pa še knjigo o vodi v predstavah starih Slovanov o posmrtnem življenju in šegah ob smrti. Morda prav zadnji naslov knjige simbolično naredi piko za opravljenim delom.
Ob koncu š'- prijazna beseda zahvale vsem sodelujočim: uredniškemu odboru za ideje, spodbude, pa tudi za upravice-' ne graje; lektorjem - Ivanki l*očkar, Miljam Mencej, Marku Terseglavu in lngrid Slavec Gradišnik, brez katerih revija ne bi imela tako ¡zbrušenega jezika; Jerneji flederih in Andreji Bahar Muršič za določanje univerzalne decimalne klasifikacije; prejšnji tajnici društva Mihaeli Hudelja za ažurno pošiljanje Glasnika med naročnike; Moniki Krope j, ki je zalagala lasten denar za risbe v rubriki Zgodbe vsakdana in seveda vsem avtorjem, ki se jim je (pri)ljubilo sodelovati, čeprav njihovi intelektualni napori niso nikoli mogli biti denarno nagrajeni. Tudi delo prevajalcev ne more ostati brez omembe: Darja Moenig-man, Nives Sulič Dular, Nadja Valentinčič, Natalja Vrečer, Nina Majcen, Božidar Jeze mik, liajko Muršič in avtorji - hvala. Za Uporabo infrastrukture, ki je Slovensko etnološko društvo za potrebe urejanja glasila in knjig ne premore (kabinet, računalnik, tiskalnik, telefon) se urednika zahvaljujeva Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer je uredništvo Glasnika in Knjižnice od leta 1994 tudi gostovalo. Etnologa Martina Fišerjaz ekipo, ki je oblikovala revijo in potrpežljivo spremljala vizualne inovacije, ki sva jih v najbolj lucidnih trenutkih zapo-padla urednika, ter dobila trdo kožo in pretanjen posluh za nenavadne in težko ubescdljivc oblikovne želje, pa priporočava še bodoči uredniški ekipi.
In kakor tla je spet Novo leto, le-tej voščim: Srečno!
¡.ohmea na Pohorju, 7. februar 1998
Mojca Ha m Xa k
Ob sklepnem dejanju
Madnjo številko, ki jo urejava skupaj z Mojco, pošiljam med 'vas, drage bralke in bralci, z mešanico nelagodja in zadovoljstva. Nelagodje boni pustil kartam, kjer se je skotilo, v vrhovih 1 naštva. Ravnal sem pač po svoj! vesti in v skladu z maksimo "Ne ^ogu molčat". Kaj se je skotilo, pa tako ali tako veste. Le za akuninom naj še ponovim, da bom ostal nemogoča osebnost vse 0['c*j, dokler bodo tisti, ki so sedaj mogoči, ostali mogoči, Zadovoljen pa sem, ker ponovno pošiljava na pot zajetno zbirko kakovostnih, raznorodnih in večinoma mladostno ra-*skujočih besedil. Čeprav je bila večina besedil pripravljenih ^ pred koncem lanskega leta, so objektivne okoliščine narekovale bistveno počasnejšo pripravo za tisk od načrtovane. .mes pa so na naš naslov prišla tudi nekatera besedila, ki so c dodatno popestrila to številko. Če začnem na zadnjem kon-ut se najprej zahvaljujem študentkam etnologije in kulturne ncTopologije in prof. Zmagu Šmitku, ki so v zelo kratkem času Pripravili kratka poročila o strokovni ekskurziji v Maroku. S ^urednico sva z veseljem prevzela tudi dve besedili, ki sta bili ainenjeni objavi vTraditiones, pa so v zadnjem trenutku ugo-ovili, da si ne morejo privoščiti še dodatnih dobrih sto strani r! besedilom Marije Jež je Glasnik ponovno dobil nekaj J^zsežnosti multidisciplinarnosti, ki v zadnjem Obdobju med ^'katerimi kolegi in kolegicami ni ravno najbolj cenjena eviza, z besedilom Jasne Vidakovič o znameniti oddaji ovenska zemlja v pesmi in besedi' pa se končno izdatneje
poklanjamo tudi tej razsežnosti strokovnega dela naših kolegic in kolegov.
Naključje je naneslo, da smo v istem času od Irene Rozman in Mateje Habinc prejeli dve besedili o rojevanju in materinstvu, temi, ki, kot je v Glasniku že postala navada, izdatno širi obzorja stroke. Enako velja tudi za besedilo o sanjanju v Gruziji gruzinske etnoioginje Nane Meladze in za zgledno delo študentke Lidije Uranič. V intervjujih za zdaj zaokrožujemo prikaz ženskega pogleda na stroko, med Strokovnimi besedili pa s posebnim Veseljem pozdravljam razmišljanje o etnologiji v poeziji Matjaža Pikala in vse druge mladostno zvedave prispevke kolegov in kolegic - Študentk in študentov etnologije in kulturne antropologije.
Upam, da bo dediščina, ki jo puščava za seboj hivša urednika (ki, kot za zdaj kažejo tolarske zvezde, zadnjega letnika morda vendarle ne bova urejala povsem voluntersko!), zadoščala za tekoče in nemoteno izdajanje Glasnika tudi pod novo uredniško taktirko. Naslednicam oz. naslednikom lahko zaželim le srečno pot!
Gtiticlje, 6. 5. 1998
Kil j ko Muršič
GiASNIK SED 37/1997, šf. 4
1