GLASILO OBČINE DOMŽALE 11. november 2005 - letnik XLIV, št. 13 WliT/ Ćufarjeva 24, Vtr pri Domžalah Tal.: 01/724 66 55 www.verMeam.sl 0%bresti! DO 48 MESECEV Hat IMttfia, Mm aii Stik IfHJiot pijKft£ t*fcej trttjlm tw" I Tel.: 01/72 19 418 inro@portal.si /VL. /W1 WAGI SERVIS ARIKS-RK d.o.o. 01 7244-627 • 031 854-560 pot za Bistrico 67, Domžale Tel.: 7225 630L 7225 634, e-mail: alwagi@sbl.net, www alvvaglsi OLJNI KOTLI OD TU IN TAM stran 2 Dober dan dragi bralci in bralke Sploh si ne morem misliti... Sploh si ne morem misliti, da izideta samo še dve številki Slamnika, pa bomo že na koncu leta. Kako čas hiti, kako čas mineva, kako mimo nas hitijo dnevi, tedni, leta. Se mi zdi, da starejša sem, bolj vse beži in hitreje je treba obračati liste življenja. Najbolj me v to prepričujeta moja dva vnučka. Vselej, ko ju vidim, sem žalostna, ker vem, da bosta prihodnjič večja in če sem si včasih želela, da bi moja otroka hitro zrasla, najbrž se boste spomnili časov, ko ste bili tudi vi mladi, ko ste gradili hišo..., je danes moja želja, da bi vnučka ostala mlajša tudi za čas, ko bom imela več časa zanju. Sploh si ne morem mislili, kako me nekateri skušajo »prinesti okoli«. Pa ne gre za nič tragičnega, ampak le za poskuse nekaterih naših dopisnikov, ki vedo, da naj bi bili članki dolgi do ene strani, če gre za pomembnejše stvari, lahko tudi več. Pa pošljejo prispevek, ki ni dolg niti stran, ampak pri tem pozabijo, da so ga pisali /. velikostjo črk 10 ali celo 8, dogovorjena velikost pa je 12. še bolje 14. Sledi pogovor, navadno tudi skrajšan sestavek in sva zado-v oljna oba. Sploh si ne morem misliti, da so med nami še vedno ljudje, ki (skoraj) ničesar ne pozabijo, predvsem pa ne, če jim je kdo kdaj naredil kaj dobrega. Ni jim težko to vedno znova povedati, vprašati, kako je, se zahvaliti za uslugo, tudi povabiti na kav o. Ob tem spoznaš, kako malo je potrebno, da je dan lepši, počutje boljše - seveda na obeh straneh. Sploh si ne morem misliti, da nekateri ne razumejo, da človek ne more biti vedno najboljše volje, nasmejan in priprav I jen na pogovor. Tudi meni se tO včasih zgodi, zlasti tedaj, ko je pred mano še veliko dela. Utrujena sem, odgovarjam na vprašanja, zakaj sem slabe volje, čeprav tO sploh nisem... Sploh si ne morem misliti, da počasi zaključujem svojo delovno dobo. Ne še jutri, tudi prihodnje leto še ne, ampak počasi se približuje čas, v katerem bom najbrž, podobno kot vsi ostali, pozdravljala z nimam časa in se veselila, upam, stvari, za katere morda danes nimam časa. Predzadnja letošnja številka Slamnika izide 2. decembra 2005. Ne pozabite, da bo že malce praznična in oddajte prispevke do 21. novembra 2005 - na vera.vojska-@domzale.si ali info@kd-domzale.si. Sploh si ne morem misliti, da še vedno rada rečem, da imam v življenju srečo, ker sem vedno opravljala delo, ki me je veselilo, po domače rada sem in še (čeprav malo manj) hodim v službo. Upam in želim, da bom to lahko govorila še par let, in da bom tudi za urejanje Slamnika lahko vedno rekla, daje bil to čas, ki se ga rada spominjam. Ob predli gasilske avtolestve: Franc Anžin. poveljnik Štaba CZ. podžupan Toni Dragar, županja Cveta Zalokar Oražem, mag. Marka Vreska. podpredsednika Uprave Hellos, Rudi Volčinl. vodja CPV, Drago Brojan CPV In Marjan Slatnar, predsednika GZ Domžale Gasilska avtolestev je dobro prestala prvo preizkušnjo Ce bo ob njeni pomoči rešeno eno samo življenje, bo namen dosežen... Oceni Zaščitno reševalne vaje »Domžale 2005« pred Centrom požarne varnosti Domžale na Količevem je sledila slovesna predaja nove gasilske avtolestve v upravljanje enoti CPV. V krajšem nagovoru je podžupan Toni Dragar še enkrat opozoril na pot, ki jo je Občina Domžale ob pomoči donatorjev prehodila do nakupa gasilske avtolestve in med drugim dejal: »Današnja pridobitev zagotavlja reševanje ljudi in njihovega premoženja iz višjih nadstropij stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov. Omogoča tudi varnejše in učinkovitejše gašenje večjih požarov, uporablja pa se lahko tudi kot razsvetljevalni steber, dvižna ploščad, kot avtodvi-galo, praksa pa bo pokazala, če jo bomo lahko uporabljali tudi v katerega od drugih namenov. Je zelo mobilna in okretna ter omogoča reševanje tudi v ozkih ulicah in med parkiranimi avtomobili, rokovanje z njo je izredno enostavno in hitro, izurjena posadka lahko z reševanjem oz. gašenjem lahko prične že 45 sekund po prihodu na kraj dogodka. Košara omogoča reševanje do 280 kg, lestev pa je mogoče uporabljati tudi v dolžino. Nova pridobitev je na področju zagotavljanja varstva občanov in občank naše občine ter seveda sosednjih občin, izrednega pomena in ocenjujem, da je to ena izmed najpomembnejših investicij v zadnjem obdobju na tem področju. Občina Domžale seje odločila, da gasilsko avtolestev izroči v upravljanje naši profesionalnim ekipam gasilcev Centra požarne varnosti Domžale, kateri so se že velikokrat izkazali kot visoko strokovno in profesionalno usposobljeni reševalci, ne nazadnje jim je visoko strokovnost potrdila tudi država, ki jim je v upravljanje zaupala tudi vozilo za reševanje iz tunelov. Fantje so se usposabljali v Nemčiji, svoja pridobljena znanja pa že posredujejo tudi na svoje kolege gasilce prostovoljce, tako da bo tudi v primeru večjih reševalnih akcij zagotovljena primerna ekipa za posredovanje. Ekipi izročam avtolestev v želji, da bi z njo reševali človeška življenja in in da bi svoja strokovna znanja izkazovali predvsem v vajah kot je današnja, pa morda tudi v drugih prijetnejših primerih. Skrbite za našo skupno pridobitev in jo uporabljajte v naše skupno dobro.« Sledil je nagovor Marjana Slat-narja, predsednika Gasilske zveze Domžale, ki je poudaril, da nova pridobitev zagotavlja še uspešnejše posredovanje gasilcev, hkrati pa zaokroža moderno opremo gasilskih enot v Občini Domžale. Posebej se je zahvalil županji Cveti Zalokar Oražem in sodelavcem za prizadevanja, da se je uresničila dolgoletna želja gasilcev. O uresničenih sanjah je v imenu Centra požarne varnosti Domžale govoril mag. Marko Vresk, namestnik predsednika uprave, ter poudaril pomen skupnih prizadevanj za nakup avtolestve, ki bo omogočala reševanje iz višjih nadstropij stanovanjskih, poslovnih in industrijskih zgradb. Obljubil je, da bo CPV Domžale skrbno ravnala z avtolestvijo ter hkrati dejal, da če bo ob njeni pomoči rešeno le eno življenje, bo cilj nakupa dosežen. Nato sta županja Cveta Zalokar < )ra/em in podžupan Toni Dragar v spremstvu Marjana Slatnarja, predsednika GZ Domžale, mag. Marka Vreska, podpredsednika Uprave I lelios in Franca Anžina, poveljnika Štaba CZ Občine Domžale, predala ključe gasilske avtolestve vodji Centra požarne varnosti Domžale, Rudiju Volčiniju, ki se je za zaupanje zahvalil, ob tem pa zatrdil, da si bodo vsi v CPV Domžale prizadevali, da bodo gasilsko avtolestev uporabljali za reševanje človeških življenj in premoženja. Vera Vojska 29. seja Občinskega sveta Občine Domžale Rebalans proračuna, odlok o občinskih cestah, priprava Razvojne strategije in še marsikaj Svetnike in svetnice so se 19. oktobra 2005 zbrali na 29. seji Občinskega sveta Občine Domžale ter brez razprave določili dnevni red z osmimi točkami, enako pa potrdili tudi zapisnik 28. seje. Predsedujoči Toni Dragar, podžupan, je najprej dal besedo Dinu Bolčini, načelniku Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je predstavil rebalans Proračuna Občine Domžale za leto 2005. Razpravljala sta Roman Kur manšek, predsednika Odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo, ter Janez Limbck, N.Si, nato pa so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2005 z amandmaji. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme spremembo načrta prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2005. 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja s prerazporeditvami proračunskih sredstev med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. 4. Rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2005 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi samo tabelaričen del proračuna in sprememba tekstualnega dela odloka. Nov Odlok o občinskih cestah V prvi obravnavi se je Občinski svet nato lotil obravnave Odloka o občinskih cestah, ki gaje uvodoma predstavil Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, ter obrazložil nekatere novosti (npr. zimsko in letno vzdrževanje cest se združi). V razpravi sta sodelovala Franci Gerbec, SD, ki je opozoril na določbe, povezane s problematiko voženj težkih tovornjakov, ki jih je potrebno, glede na dosedanjo negativno prakso, natančneje opredeliti ter zagotoviti sankcioniranje prekrškov, in Janez Limbek, ki Je enako opozoril na problematiko težkih odvozov po občinskih cestah. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžal' sprejme Odlok o občinskih cestah v prvi obravnavi in ugottrV' Iju, da je primeren za nadaljuj" obravnavo. Svet javne zdravstvene službe Uvodno informacijo k točki LW*" novitev sveta javne zdravstvene službe je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, predsedujoči Toni Dra- Donatorji občina Domžale, HIT.los, tovarna barv, lakov m umetnih smol Količevo d.o.o., LFJK, farmacevtska družba d.d., KOLIČEVO KARTON proizvodnja kartona d.o.o.. Zavarovalnica Triglav d.d., Banka Domžale d.d., Domžale bančna skupina NI,H. TOSAMA Tovarna sanitetnega materiala d.d., UP Radomlje; Občina Lukovica, Občina Moravče, Občina Trzin. VKLIt, trgovska družba d.d., Gradalie upravljanje d.o.o.. Metalka Stanovanjske storitve d.o.o., SPL Ljubljana d.d., Poslovanje z nepremičninami in inženiring, Pekarna Pečjak do.o.. Tiskarna Ozimek, Anion O/i-mek s.p., Simps's d.o.o., MAAR d.o.o., IMS ADIT OIL d.o.o., Anni d.o.o., BALOH International d.o.o., Periteks d.o.o.. Čistoča d.o.o., Kalcer d.o.o., AS Domžale MOTO center d.o.o., FARMI: IHAN, d.d., MESO Kamnik d.d. Vsem donator jem še enkrat iskrena hvala! vala! občina Domžale Ll BJSJBBBJJJV Hvala za potrpljenje, danes sem bila malo bolj osebna. Včasih to človeku pomaga, še zlasti ko mu napišejo: Vam je uspelo razširiti pomen besede hvala. Zatorej HVALA... Odgovorna urednica SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izSel Se v letu 1958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice 7.IGA ĆAMLR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIĆ, BOGDAN OSOL1N, DARJA ANDKL.IKA, JURE IT.LRIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. I.cklorica: IRLNA STARK' Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo BRNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infoftfikd-domzale.si IJRADNI-. IIRL: »d ponedeljka do petka od 9. do 1.3. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakoni o l)l)V (Ur. list RS, Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IK image d.o.o., Podgorje 6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., VevSka e. 52, 1260 Ljubljana Polje stran 3 OD TU IN TAM gar pa je predlagal, da se opravi razprava o točki, se pa o sklepu ne glasuje. V razpravi so sodelovali: mag. Marko Vresk, ki je predlagal, da se besedilo »reševanje sporov« nadomesti s tekstom »s posredovanjem pri reševanju sporov«; mag. Lovro Lovčar, SDS, je opozoril na problematiko urejanja dela Sveta s Poslovnikom; Janez Limbek, N.Si, je predlagal spremembo sestave sveta zdravstvene službe in zagotovitev možnosti, da o vsebini sklepa razpravljajo vsi, ki sodelujejo v zdravstvu; Franci Gerbec, SD, se je strinjal s pripombami glede sestave sveta, hkrati pa predlagal, da se vanj vključi Zdravstvena zbornica. Hkrati je predlagal, da se pred morebitno reorganizacijo zdravstva v Občini Domžale opravi razprava v Občinskem svetu. Anton Preskar, LDS, je enako predlagal spremljanje morebitnih sprememb v organiziranosti zdravstva, posebej lastništva prostorov; hkrati pa je predlagal, da se v prihodnje ob posameznih zadevah, povezanih z zdravstvom, zagotovi mnenje Sveta zavoda Zdravstveni dom Domžale. Mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril, da je potrebno v naloge oz. pristojnosti sveta vključiti zaščito pravic uporabnikov zdravstvenih storitev. Dejal je, da jim osnovno poslanstvo zdravstvenih delavcev po kvaliteti ustreza, medtem ko je v zvezi z organizacijo tega področja še veliko možnosti. Občinski svet je nato soglasno odločil, da bo točko dnevnega reda obravnaval na eni od naslednjih sej. Območje naselij Hudo In Radomlje se spremeni Marko Habat iz Oddelka za prostor in varstvo okolja je na kratko predstavil Odlok o spremembi območja naselij Hudo in Radomlje, kije bil brez razprave sprejet po skrajšanem postopku. Odlok omogoča, da bodo novozgrajeni objekti locirani v isti ulici in istem naselju. Pismo o nameri Izvedbe Poslovne cone Želodnlk Uvodno informacijo k tej točki je podal podžupan Vinko Juhart. V razpravi so sodelovali: Lovro Lončar, SDS, ki vsebino pisma podpira, postavlja pa vprašanje njegove realizacije glede na »enake pogoje za vse« in glede na razpravo ocenjuje, daje vsebinska razprava o pogojih dobrodošla; Franci Gerbec, SD, je v imenu svetniške skupine SD vsebino pisma podprl, hkrati pa predlagal, da mora biti Občinski svet seznanjen z gradivom, ki bo podrobneje določalo pogoje nakupa parcel, pričakuje pa tudi razpravo o vsebini cone in načinu prodaje parcel, opozoril je tudi na skladnost ravnanj Z evropskim pravnim redom; Pavel Cerar, LDS, je opozoril na problematiko enakopravnega obravnavanja vseh obrtnikov in podjetnikov; Janez Eržen, Zeleni, je poudaril, da so Zeleni proti coni, želi pa informacijo o obrtnikih, ki bodo iz urbanih območij obrti preselili v cono; opozarja pa tudi na lokacijo velikih objektov v coni kot je npr. Mcrcator. Po odgovorih podžupana Vinka Juharta je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale soglaša z vsebino pisma o nameri izvedbe Poslovne cone Želod-nik z IC.J Družbo za poslovanje z nepremičninami, inženiring in poslovno svetovanje, d.o.o. in Območno obrtno zbornico Domžale. Začeli s pripravo Razvojne strategije ter Strategije prostorskega razvoja Uvodno informacijo je podal Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave, svetniki in svetnice pa so že prejeli prvi povzetek delavnice, na kateri so sodelovali. O točki so razpravljali: Franci Gerbec, je v imenu svetniške skupine SD opozoril, da manjkata analiza in vzroki izvajanja dosedanjega razvojnega plana, pričakuje, da bodo del razvojnega plana tudi investicijski program s ključnimi prioritetami, da bodo cilji najklučnejših področij usklajeni, opozoril pa je tudi na možnost realizacije katerega od večjih strateških projektov na širšem območju. V imenu svetniške skupine SD je predlagal dva dodatna sklepa, hkrati pa je želel tudi zagotovilo, da bodo k pripravi vsebine Strategije prostorskega razvoja Občine Domžale povabljeni vsi zainteresirani občani in občanke, l.ovro Lončar, SDS, je poudaril potrebo po usklajenem razvoju tako glede lokacij, dejavnosti in možnosti; predlagal je pripravo seznama ukrepov na področju gospodarstva, za katere je pristojna občina, ter pravne podlage za omenjene pristojnosti. Po odgovorih Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, je mag. Marko Vresk, LDS, opozoril na potrebo po večjem angažiranju pri pridobitvi evropskih sredstev za realizacijo programov. Svetniki in svetnice so nato sprejeli sklep, ki ga je predlagala uprava, pa tudi oba predlagana sklepa svetniške skupine SD: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o pripravah Razvojne strategije Občine Domžale za obdobje 2006-2010 in Strategije prostorskega razvoja Občine Domžale z analizo izvajanja Razvojnega programa Občine Domžale 2001-2005. 2. Občinska uprava pripravi v roku 30 dni terminska plana aktivnosti za pripravo in sprejem Razvojne strategije Občine Domžale in Strategije prostorskega razvoja Občine Domžale in ju predloži vsem svetnikom. 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga županji Občine Domžale, da v roku 30 dni imenuje strokovno-politično koordinacijsko skupino za pripravo in usklajevanje Razvojne strategije Občine Domžale za obdobje 2006-2010. Poročila Nadzornega odbora Brez uvodne informacije ter razprave so bili v zvezi s poročili Nadzornega odbora o posameznih pregledih sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem (proračunske postavke 8226 Sklad Knjižnica Domžale). 2. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunskih sredstev za leto 2004 (prora- čunska postavka 5102 Sanacija in ureditev deponije odlaganja odpadkov). 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu razpolaganje z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem (proračunska postavka 6203 Pridobivanje stavbnih zemljišč). 4. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu razpolaganje z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem (proračunska postavka 1114 Nabava opreme in inventarja in 1115 Obnova občinske stavbe). 5. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja Krajevne skupnosti Homec Nožice v letu 2004. 6. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 5204 Kanalizacija Dragomelj. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve Vprašanja, pobude, predloge in zahteve pa so posredovali: Saša Kos, LDS, je opozorila na potrebo po čim prejšnji zagotovitvi pravnih temeljev za začetek dela nove OŠ Dragomelj, ki bodo omogočili sprejem potrebnih odločitev v zvezi z vpisom, imenovanjem ravnatelja, oblikovanjem oddelkov, nivojskega pouka ter urnikom v novi OŠ Dragomelj, ter nadaljnjim delom OŠ Venclja Perka; Roman Kurmanšek, SDS, je vprašal, kako je občinska uprava prenesla KS in občanom dopis v zvezi z novim Zakonom o lokalni samoupravi - posebej o oblikovanju občin; zanimalo ga je tudi ravnanje občine v zvezi s postavitvijo »odra« v bližini Lekarne Domžale; Lovro Lončar, SDS, je pozdravil pobudo za informiranje o poteku gradnje OŠ Dragomelj, hkrati pa menil, da bi bil na vabilu na prireditve ob predaji nove gasilske avtolestve ob županji in podžupanu lahko podpisan tudi predsednik matičnega odbora; Franci Gerbec, SD, je zahteval, da občinska uprava celovito poroča o realizaciji pogodbe med Občino Domžale ter Telemac-hom in Telekomom pri zagotavljanju telekomunikacijskih povezav ter v primeru nerealizacije predlaga prekinitev pogodb; Darka Bitenc, LDS, je vprašala, ali je nova OŠ Dragomelj prilagojena otrokom s posebnimi potrebami, ter opozorila na »leseni oder« v bližini Lekarne Domžale; Franc Černagoj, Zeleni, je najprej izrazil svoje nezadovoljstvo z odgovori na njegova vpraša- nja, nato pa zahteval nov odgovor v zvezi z vprašanjem o parku tehnične kulture v Športnem parku Domžale; Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na neslovensko ime spletne kavarne v Domžalah; Robert Hrovat, SDS, pa je želel pojasnilo, ali so za izvedbo križišča Deteljica v Domžalah zagotovljeni potrebni projekti, ker naj bi proračun RS v letu 2006 in 2007 zagotavljal potrebna sredstva; enako ga je zanimala pridobitev dokumentacije za semaforizacijo križišča Šaranovičeva - Koliška na Viru; dr. Marko Starbek, N.Si, pa je opozoril na ukrepe za umiritev prometa skozi Dob in na problem vzdrževanja ceste Vir - Dob - Gorjuša (smetiška cesta). Naslednja seja Občinskega sveta Občine Domžale bo predvidoma 23. novembra 2005. Odgovorna urednica Bomo dobili novo mestno občino? V zadnjem obdobju so mnoge slovenske občine, med njimi tudi Domžale, izrazile pobudo za ustanovitev mestne občine. Dejstvo pa je, da njihova ustanovitev v tem trenutku sploh ni mogoča, saj je bila ob zadnjih spremembah Zakona o lokalni samoupravi črtana določba, ki govori o postopku za njihovo ustanovitev, prav tako pa so v zakonu še vedno določbe o pogojih za ustanovitev, ki jih ne izpolnjuje nobena kandidatka. Zato sem skupaj s kolegi poslankami in poslanci Pečanovo, Sajovicem, Posedelom, Barovičem, Lavtižarjcvo, Bevkom, Posedelom, Trofenikom in Pavliho (žal med njimi kljub povabilu ni nobenega poslanca vladajoče koalicije) vložila v zakonodajni postopek spremembo zakona, ki bi to omogočila. Obstoječa ureditev V skladu z Ustavo lahko mesto pridobi status mestne občine ob pogojih, ki jih določa zakon. V Sloveniji so bile mestne občine ustanovljene z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, pogoje za njihovo ustanovitev pa je določil Zakon o lokalni samoupravi. Status mestne občine po obstoječem zakonu lahko dobi mesto, če ima najmanj 20 000 prebivalcev in najmanj 15 000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Status mestne občine dobi mesto z ustanovitvijo mestne občine, kar opravi državni zbor z zakonom, po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. V Sloveniji imamo 193 občin, od teh je 11 mestnih občin, in sicer Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. V letošnjem letu je državni zbor obravnaval na pobudo vladajoče koalicije spremembo Zakona o lokalni samoupravi, ki je občutno omilil pogoje za ustanavljanje novih občin, saj je izjemoma mogoče ustanoviti občino z manj kot 5000 prebivalci, če bodo izpolnjeni pogoji za izjemo, vendar pa ne občine z manj kot 2000 prebivalci. Z omogočanjem možnosti ustanavljanja novih malih občin, kijih bo možno ustanavljati v nedogled, je predlaga-lelj sledil volilnim obljubam vladajoče koalicije. Ta je v koalicijski pogodbi zapisala, da bo omogočila ustanovitev novih občin v skladu z interesi prebivalstva in ob upoštevanju zakonskih pogojev na nediskriminatoren in nearbitraren način. S tem je vladajoča koalicija omogočila nastanek nove množice novih malih občin - trenutno je že vloženih 23 novih predlogov. V LDS temu predlogu nismo nasprotovali, opozorili pa smo na posle- dice nadaljnje teritorialne delitve Slovenije, ki lahko tako poteka v nedogled. Vzpostavljena je namreč zakonska podlaga za neprestane zahteve po ustanavljanju novih občin in s tem drobljenje obstoječih, predvsem večjih in mestnih slovenskih občin. Slednje vnaša v sistem lokalne samouprave nestabilnost in onemogoča učinkovito izvrševanje nalog lokalne samouprave. S spremembami zakona se namreč odpira možnost, da bi se lahko število občin celo podvojilo, poleg tega pa bi se državni zbor lahko skorajda na vsaki seji srečeval s predlogi za ustanovitev novih občin. Državni zbor je z navedeno novelo zakona črtal tudi določbe, v katerih so v alineah našteti pogoji, ki naj bi jih izpolnjevala mestna občina, prav tako so bile črtane določbe, ki določajo naloge, ki naj bi jih opravljale mestne občine. V času spreminjanja zakona smo na Vlado občine, ki se potegujemo za mestno občino, naslovile pobudo, da omili pogoje za ustanovitev občin, a žal odgovora nismo prejeli. Slednje kaže neprimeren odnos do občin in večjih naselij, ki se potegujejo za status mesta in mestnih občin in nadaljevanje protiurbane politike. Vlada nas je odpravila zgolj s skopim odgovorom, da so poznani predlogi nekaterih občin, da bi se spremenil njihov status v status mestne občine. V dosedanjih treh postopkih ustanavljanja občin v preteklih letih so poslanci in občine predlagali ustanovitev več mestnih občin. Predlogi so bili zavrnjeni, ker niso izpolnjevali z ustavo in zakonom določenih pogojev. In da bo vlada razmislila o spremembi pogojev za ustanovitev mestnih občin šele po tem, ko bo znan koncept uvedbe druge ravni lokalne samouprave. Razlogi za nove mestne občine S tem se ne morem strinjati. Po veljavnem zakonu se kažejo neenakosti med pogoji, ki jih izpolnjujejo obstoječe mestne občine in tistimi, ki bi jim za tak status morale zadostiti potencialne nove mestne občine. Da bi takšno neenakost odpravili, bi lahko omilili število prebivalcev kot tudi število delovnih mest ali pa celo ukinili predvsem kriterij števila delovnih mest. Tako pa v tem trenutku niso zagotovljene možnosti za enakopravno obravnavo predlogov za ustanovitev novih mestnih občin glede na omiljene pogoje za ustanovitev občin, ki se ne potegujejo za status mestne občine. Še posebej, če se zavedamo, da so bile s spremembami členov veljavnega zakona, ki so določale naloge mestnih občin, razlike med občinami in mestnimi občinami glede notranje organiziranosti in izvrševanja nalog na ravni zakona skorajda odpravljene. Predlagatelji novele zakona menimo, da bi bilo treba zakon spremeniti tako, da bi se omilili pogoji za pridobitev statusa mestne občine, saj niti obstoječe mestne občine ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev po veljavnem zakonu. Pri oblikovanju novih pogojev bi bilo zato smiselno upoštevati raven, ki jo sedaj izpolnjujejo nekatere mestne občine in tako pogoje oblikovati glede na sedanje stanje (npr. Slovenj Gradec ima manj kat 20.000 prebivalcev m rmm; kol 15.000 delovnih mest). Poleg tega bi veljalo poenostaviti tudi postopek za pridobitev statusa, saj takšna sprememba nima takšnih posledic kot ustanovitev nove občine ali sprememba meje občine. Po veljavnem zakonu se kažejo neenakosti med pogoji, ki jih izpolnjujejo obstoječe mestne občine in tistimi, ki bi jim za tak status morale zadostiti potencialne nove mestne občine. Da bi takšno neenakost odpravili, predlagamo, da se zniža kriterij Števila prebivalcev in števila delovnih mest. Npr. občine Radovljica, Domžale, Jesenice, Kamnik, Krško, Litija, Piran in Trbovlje si že dolgo prizadevajo za pridobitev statusa mestne občine, saj imajo dolgo mestno tradicijo. Menijo, da jim zakonodajalec onemogoča hitrejši razvoj, ki bi ga lahko imele, a jim je onemogočen zgolj zato, ker ne dosegajo kriterija 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest. Z obstoječo zakonodajo je potencialen razvoj onemogočen tudi nekaterim drugim občinam, kot so npr. Brežice, Zagorje ob Savi, Škofja Loka, Tržič, Ormož, Žalec, Kočevje, Slovenska Bistrica in še bi lahko naštevali. Ob tem dodajamo, da bi zaradi potencialnih možnosti in dolge zgodovinske mestne tradicije lahko imeli tudi določene izjeme, čeravno število prebivalcev nikakor ne bi smelo biti manjše kot 12.000. Med te izjeme bi lahko npr. uvrstili tudi občine Idrija, Postojna in Slovenske Konjice. Sicer pa se s problematiko mest ukvarja tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije in kot mestna središča nacionalnega pomena našteva mestne občine, nato pa dodaja tudi somestja v katerih so skoncentrirane funkcije države, poslovne, storitvene in kulturne institucije. In ravno ta somestja so tista območja, iz katerih prihajajo zahteve za mestne občine, (npr.J Domžale-Kamnik, Jesenice-Radovljica; Koper-Piran-Izola; Trbovlje-Za-gorje-Hrastnik; Ravne na Koroškem-Slovenj Gradec-Dravograd). Povedati je potrebno, da bi status mestne občine takšni občini prinesel tudi višja finančna sredstav, saj bi se občinam, ki bi pridobile status mestne občine, povišala primerna poraba na prebivalca, v primeru Domžal bi to pomenilo približno 70 milijonov več na letni ravni. Poleg tega se poenostavlja tudi postopek za pridobitev statusa mestne občine, saj pridobitev statusa nima takšnih posledic kot ustanovitev nove občine ali sprememba meje občine. Zato izvedba referenduma oz. ugotavljanje volje občanov ni potrebno. Ker gre pri mestnih občinah za spremembo STATUSA znotraj obstoječih meja, ki je lahko opravljen kadarkoli, se odpravlja tudi skrajni rok, ki ga zakon določa za ustanovitev občine. Cveta Zalokar - Oražem, županja Občine Domžale KAJ JE NOVEGA stran Planet TUŠ prihaja v naše mesto ter prinaša zabavo in 200 novih delovnih mest Supermarket, multikino, bowling, biljard, otroško igrišče, gostinska in druga ponudba... Udeleženci tiskovne konference, ko sta bila predstavljena gasilska avtolestev In projekt Planet Tuš. Kot vse kaže, bodo dolgoletna prizadevanja vodstva Občine Domžale, ki so skušala tudi z vrsto arhitekturnih in drugih delavnic poiskati pravo vsebino za center mesta Domžale, rodila sadove. Čeprav je vse zaenkrat še bolj na »papirjih«, lahko rečemo, da po načelnem soglasju vodij svetniških skupin, ki jim je bil kot prvim predstavljen idejni načrt za gradnjo četrtega Planeta Tuš v Sloveniji, tovrstni nakupovalni, sprostitveni in zabavni center v našem mestu začenja svoj pohod. Štiri milijarde za Planet Tuš Potem ko sta na tiskovni konferenci, sklicani tako v zvezi s predajo nove gasilske avtolestve, kot jubilejnega koncerta v spomin velikemu pianistu Aciju Bertonclju, na kratko mnenje in prve vtise Občine Domžale številnim novinarjem predstavila županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Toni Dragar ter poudarila zlasti potrebo po razrešitvi vzporednih problemov (prometna ureditev, ureditev parkiranja, ureditev pešpoti ter njena navezava na park Univerzale), je bodoči Planet TUŠ v Domžalah predstavil Aleksander Svetelšek, direktor podjetja Engrotuš, ki je bil deležen tudi čestitk za prejem Zlate slovenske gazele, saj je bilo podjetje izbrano za najhitrejše rastoče in najbolj uspešno podjetje. Poudaril je: »Z novim Planetom Tuš bomo v Domžalah našim obiskovalcem poleg ugodnih nakupov omogočili tudi celovito preživljanje prostega časa, sprostitev in zabavo. Za celotni Planet Tuš smo rezervirali nekaj več kot 4 milijarde tolarjev investicijskega potenciala, gradnja pa bo končana predvidoma sredi leta 2007.« 16.000 m2 uporabnih površin V nadaljevanju smo slišali, da bo imel novi Planet Tuš več kot 16.000 m2 uporabnih površin. Z njim bodo vsebinsko in funkcionalno obogatili ter posodobili sedanji objekt veleblagovnice Vele, v njegovem okviru bodo ohranili sedanjo halo Komunalnega centra ter Galerijo Domžale in prostor, kjer je danes neurejeno peščeno parkirišče. Načrtujejo, da bodo za novi objekt porabili približno tretjino površine sedanjega peščenega parkirišča. Za udoben dostop do objekta in hkrati za omilitev težav s parkiranjem v centru Domžal projekt predvideva tudi gradnjo parkirne hiše in podzemnega parkirišča z blizu 1000 parkirnih mest. Bogata trgovska ponudba Največji trgovski lokal bo super-market z več kot 3000 m2 neto prodajnih površin ter več kot 20.000 izdelkov, ob njem pa bodo multikino, bovvling, biljard klub, otroško igrišče, gostinska ponudba ter bogata paleta najemniških lokalov. V bodočem centru naj bi našla mesto tudi Vele s svojimi trgovinami Moj dom, Stilus in Tempera. Del trgovskih potencialov bo namenjen tudi najemnikom posameznih lokalov, ki bodo popestrili trgovsko in gostinsko V zadnjih treh letih je bilo obnovljenih 17 km vodovodnega omrežja V Slamniku kar velikokrat pišemo o dogajanjih na področju zagotavljanja zdrave pitne vode. Tokrat smo se odločili, da Aleša Stražarja, vodjo Sektorja za vodovod pri Javnem komunalnem podjetju Prodnik, povprašamo o obnovi vodovodnega omrežja, ki poteka ob gradnji plinifikacije. Najbolj so nas seveda zanimale številke. Preberite, kaj je povedal. V zadnjih treh letih je bilo obnovljenih 17 kilometrov primarnih in sekundarnih vodov, vrednost del je bila ca. 610 mio SIT, sredstva pa prvenstveno zagotavlja Javno komunalno podjetje Prodnik iz prostih sredstev za investiranje. Zakaj vodovodno omrežje obnavljamo? Za to je več razlogov, največji je dotrajanost vodovodnega omrežja, ki je ponekod staro že kar nekaj desetletij, najstarejša omrežja imajo tako že 40 let in je salonitne cevi resnično treba zamenjati. Drugič izkoriščamo priliko, da se cevi obnavljajo oz. zamenjujejo ob gradnji plinovodnega omrežja; tretji razlog pa je dograditev južne vodovodne zanke okoli mesta Domžale. Pri tem pa bi rad opozoril, da ne gre le za obnovo 17 km cevovoda, temveč tudi za obnovo vrste hišnih priključkov -blizu 800, ki jih je potrebno enako zamenjati oz. obnoviti kot obnoviti transportne dele celovoda Ali salonitne cevi predstavljajo nevarnost za ljudi? Salonitne cevi niso nikoli ogrožale varnosti ljudi, enako lahko zatrdim tudi za hišne priključke, ki so iz pocinkanih cevi. Težava salonitnih cevi je pred-\sein v tem, da so krhke, v kislih zemljinah pa so težave tudi na spojih. Kolikšna je življenja doba novovgrajenih cevi? Doba uporabnosti teh cevi je dolga, saj so iz modernih materialov, zagotovo pa je doba obratovanja tudi do 100 let. Ali menjava cevi prispeva k manjšim izgubam vode? Zanesljivo in lahko rečem, da so potem, ko smo zamenjali oz. obnovili vse te kilometre cevovodov, izgube bistveno manjše. Za primerjavo bi npr. povedal, da na domžalsko mengeškem polju koristimo štiri črpališča. V preteklosti je moralo stalno obratovati vsaj eno, po obnovi cevovodov pa se dogaja, da ne obratuje niti eno. Posledično prihranimo tudi pri stroških elektrike. Prihranek je v letošnjem letu zelo visok, vendar moramo upoštevati, daje bilo izjemno veliko dežja. Zakaj je pomembna južna zanka Domžal? V tem primeru gre za primarni cevovod, preko katerega se oskrbuje južni del Domžal, hkrati pa dograjena vodovodna zanka okoli mesta Domžale zagotavlja varnost in zanesljivost vodooskrbe ter požarne varnosti, saj se pretočno tlačne razmere na tak način bistveno izboljšajo. Še o kvaliteti vode? Trenutno je voda, ki jo pijemo, zelo dobra. Menim pa, da bi morali še več narediti na preventivi, da bi voda tudi v prihodnje ostala tako kvalitetna. Pri tem največ možnosti vidim pri zmanjševanju intenzivnega kmetovanja, kije, žal, še vedno eden od večjih negativnih vplivov, precejšen faktor obremenjevanja kvalitete voda pa so tudi v preteklosti nesanirana »črna« odlagališča v naravi.. Hvala Vera Vojska ponudbo ter vsebine dopolnili z drugimi storitvami. Zabava, sprostitev... Največja med štirimi kinodvorana-mi naj bi imela 400 sedežev, ena od njih pa bo lahko gostila tudi različne prireditve in dogodke, saj bo v njej tudi oder. Vse dvorane bodo opremljene /. najsodobnejšo tehniko na področju slike in zvoka. S posebno tehnologijo, induktivno zanko, pa bodo oglede predstav olajšali tudi osebam s slušnimi aparati. Planet v I )omžulah bo ponudil tudi moderno bovvling dvorano z 10 elektronsko opremljenimi stezami ter tako tudi Domžalam in okolici ponudil igro, ki je mnogo več kot le rekreacija. Bovvling je zabava in druženje za celotno družino, zato bodo pri izgradnji posebno pozornost namenili najmlajšim, ki bodo lahko igrali na posebnih, njim namenjenih stezah. Ponudbo zabave bo v Planetu Tuš dopolnjeval tudi biljard. Zelena tržnica, prireditve skozi vse leto... V sklopu objekta bodo uredili tudi pokrito zeleno tržnico, z otroškim kotičkom Oslarija pa bodo posebno pozornost namenili najmlajšim. Planet Tuš bo dogajanje v Domžalah popestril tudi z raznovrstnimi dogodki, ki se bodo celo leto odvijali v njegovih prostorih. Ob objektu bo urejena tudi prijetna pešpot, ki se bo navezovala na park pri Univerzale. 200 novih delovnih mest Novi objekt bo v Domžalah s pestro paleto dejavnosti odprl tudi veliko novih delovnih mest. Po ocenah družbe Engrotuš bo namreč z odprtjem Planeta Tuš v Domžalah dobilo delo kar 200 ljudi. Najprej do potrebne dokumentacije Po načelni ugotovitvi skupnega interesa ter pripravljenosti obeh partnerjev, da ob gradnji PLANETA TUŠ uredita tudi najnujnejše prometne in druge zadrege (ureditev prometa v mestnem središču, dovolj parkirnih mest ipd.), bo ()bćina Domžale v kratkem pričela s pripravo novega zazidalnega načrta ter postopkom njegovega sprejemanja. Družba Engrotuš bo tako že v začetku prihodnjega leta lahko pričela s postopki za izgradnjo Planeta Tuš v Domžalah. Ob tem zapišimo še, daje planirana tudi razgrnitev načrta PLANET TUŠ v Galeriji Domžale, s čimer vodstvo ENGROTUŠ želi projekt predstaviti tudi prebivalcem Domžal in okoliških krajev Vera Vojska Lek Mengeš Nov obrat za proizvodnjo hipolipemikov Lek, član skupine Sandoz, je 21. oktobra 2005 odprl obrat za finalne operacije v procesu proizvodnje hipolipemikov v Mengšu, kjer bo proizvajal končno obliko učinkovine za farmacevtske izdelke -zdravila za zniževanje holesterola in serumskih maščob (lipidov). Z učinkovinami, ki so plod lastnega razvoja in so namenjene globalnemu trgu, bo Lek oskrboval celotni Sandoz, generični del Novartisa. »Novi obrat za proizvodnjo hipolipemikov v Mengšu je pomemben člen v verigi proizvodnih zmogljivosti globalne proizvodnje učinkovin v Sandozu. Lek s tem obratom jasno udejanja strategijo lokacije Mengeš, ki je v okviru Sandoza pomemben proizvodni center za izbrane učinkovine za globalne trge,« je ob odprtju obrata povedal izvršni direktor Proizvodnje farmacevtskih učinkovin Mengeš mag. Igor Boševski. Lekov obrat za finalne operacije v proizvodnji hipolipemikov je bil zgrajen v slabem letu in pol, kar je za objekte te velikosti in zahtevnosti kratko obdobje. Gre za naložbo v višini več kot treh milijard tolarjev, obrat in tehnologija v njem pa sta v celoti plod domačega, Lekovega znanja. V novem obratu bo za nemoten potek dela skrbelo približno 20 zaposlenih. Novi obrat proizvodnje v Mengšu je zgrajen skladno z zahtevami varovanja okolja. Tla obrata so oblikovana kot lovilna skleda, ki v primeru razlitja prestreže razlito snov in s tem prepreči, da bi iztekla v okolje. Večji del organskih topil se vodi v zaprtem krogu v ponovno uporabo, manj- ši del pa se odstranjuje s sežigom - večinoma v sežigalnih napravah v tujini. Emisije v ozračje omejujejo z ločeno napravo, ki zagotovi, da se v ozračje ne izpuščajo snovi neprijetnega vonja ter da so vse emisije znotraj mejnih vrednosti po standardih zakonodaje EU. Mejne vrednosti, ki veljajo za tovrstne emisije, so plod dolgotrajnih mednarodnih znanstvenih raziskav in zanesljivo zagotavljajo primemo zaščito okolja pred onesnaževanjem. Standarde okolje-varstva postavlja evropska zakonodaja in določila so v celoti veljavna tudi v Sloveniji. Novi obrat v Mengšu so uradno odprli mengeški župan mag. Tomaž Slebe, direktor Lekove Proizvodnje farmacevtskih učinkovin Mengeš mag. Igor Boševski ter vodja obrata mag. Matjaž Tržan. Mengeški župan mag. Tomaž Štebe je ob tej priložnosti povedal, da gospodarski razvoj in rast podjetij pomenita tudi zagotovilo razvoja lokalnega okolja, v katerem podjetje deluje. Lek, član skupine Sandoz, vsa leta z delovanjem in odpiranjem novih obratov v Mengšu potrjuje učinkovito poslovanje, pri tem pa spoštuje tudi vse ekološke in socialne vidike delovanja. S takšnim delovanjem je tvoren in pomemben člen lokalne skupnosti in njenega razvoja. Farmacevtski družbi Lek in Sandozu želim dolgoročno uspešno in varno naložbo.« Številnim čestitkam ob odprtju novega obrata, seje pridružil tudi podžupan Občine Domžale Toni Dragar. 0. u. Župan Občine Mengeš, mag. Tomaž Štebe, podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, In Izvršni direktor Proizvodnje farmacevtskih učinkovin Mengeš. mag. Igor Boševski, Pri naših sosedih Dnevi podjetnosti in podjetništva 1'ri'jšn ji mesec je občina Trzin izvedla že tretje Dneve podjetnosti in podjetništva. Letošnji program je bil precej široko zastavljen in vsebinsko zelo dober, V treh popoldnevih smo namreč izvedeli veliko zanimivega o okoliščinah, v katerih je obrtno industrijska cona Trzin nastajala, seznanili smo se s tem, kakšni so danes pogoji za razvoj podjetništva, o svojih izkušnjah in začetkih pa so nam pripovedovali tudi uspešni trzinski obrtniki in podjetniki. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi institucij, kjer lahko potencialni podjetniki dobijo informacije in odgovore na vprašanja, ki se jim zastavljajo, še preden se lotijo svojega posla; na primer registracija in zagon podjetja, administracija in podobno. Sodelovala je sekretarka Območne obrtne zbornice Domžale Ljubica Gaber. V drugem delu prvega dne so svoje z;ičetke in izkušnje predstavili tudi trzinski podjetniki. Drugi dan je v celoti potekal v OIC Trzin, kjer smo si lahko ogledali tudi nekaj podjetij. Tretji dan je bil namenjen posvetu o razvojnih strategijah občin, LUR in države kot celote. Lilijana Kesinovič, direktorica RRA LUR, je udeležence najprej seznanila z. vsebino in realizacijo dosedanjega regionalnega razvojnega programa (RRP), nato pa predstavila izhodišča in projekte za naslednje obdobje - od leta 2007 do 2013. Zupan Občine Trzin Anton Peršak in domžalski podžupan Vinko Juhart sta v nadaljevanju opozorila na neustrezen način financiranja občin in na to, da občine na področju gospodarstva praktično nimajo nobenih pristojnosti več, zaradi cesar je spalno naselje postalo idealni tip občine. Ne glede na to pa občini Trzin in Domžale še naprej vlagata v pogoje za razvoj podjetništva. Občina Trzin bo tako 900 milijonov • tolarjev vložila v razširitev cone še na tista zemljišča, ki so še rezervirana za industrijsko, obrtno ali poslovno dejavnost, Občina Domžale pa že ureja vso potrebno dokumentacijo za 64 hektarov veliko poslovno cono v Želodniku, ob avtocestnem križišču. Toda tako Peršak kot tudi Juhart sta ob tem opozorila, da se mora občina razvijati vsestransko, ne samo ekonomsko. »Lkonomski vidiki razvoja so zgrešeni, če za njimi ni razvoja tudi na vseh drugih področjih.« je poudaril Peršak in ob tem opozoril na posledice uvedbe enotne davčne stopnje, ki solidarnost nadomešča s sebičnostjo. »Občina je bliže ljudem kot država, zato jim mora tudi bolj prisluhniti,« pravi. V Domžalah pa se je sanic letos Število občanov povečalo za približno sedemsto, zato si po Juhartovih besedah na občini zelo prizadevajo, da bi med občani razvijali in utrjevali strpno sobivanje ter jih v največji možni meri vključevali v odločanje. 0. u. RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Z 4 Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Tretja faza plinifikacije se zaključuje Doslej izvedli več kot 3000 hišnih priključkov Tretja faza plinifikacije občine Domžale v krajevnih skupnostih Vir, Dob in Homec se približuje uspešnemu zaključku. PETROL je tako v treh letih zgradil okoli 150 km plinovodnega omrežja, izvedel preko 3000 hišnih priključkov ter pridobil okoli 1000 novih uporabnikov. Številke same po sebi ne povedo veliko, predstavljajo pa najmanj 90% možnosti za priklop vseh razpoložljivih objektov v občini na območjih, kjer poteka plinifikacija. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem občanom za razumevanje pri izvajanju tako obsežne plinifikacije, prav tako pa tudi vsem v občini Domžale, ki so sodelovali in prispevali k učinkoviti realizaciji. Še posebej se zahvaljujemo predsednikom krajevnih skupnosti Dob, Homec in Vir za tvorno sodelovanje v letošnjem letu. Razumljivo je, da so se pri gradnji plinovoda pojavljale težave in dogajale raznovrstne poškodbe, ki so že ali pa še bodo sanirane. V treh letih smo prejeli manj kot 2 % pritožb na izvedbo hišnih priključkov, ki smo jih bolj ali manj uspešno sanirali. Ker smo se v zadnjem času na določenih območjih soočili z raznimi pritožbami glede izvedbe, želimo v nadaljevanju odgovoriti na nekatera vprašanja in pritožbe: • Vsa gradbišča so označena na osnovi načrtov začasnih ureditev prometnega režima na območjih izvajanja plinovodov. Cestne zapore postavlja upravljavec cest v občini Domžale (GRASTO ) na osnovi odločb in načrtov o cestnih zaporah. • Pri gradnji plinovoda Petrol ne gradi jaškov; omarice za hišne priključke se vgrajujejo na mesta, ki so jih določili lastniki hiš. Vedno, kadar so stanovalci izrazili željo, da se omarica hišnega priključka premakne, so izvajalci v dogovoru z nadzorom te želje upoštevali. • Če so deponije ruševin ovirale stanovalce, so lahko stanovalci o tem obvestili predstavnike krajevne skupnosti, da bi (smo) skupaj našli za stanovalce manj moteče rešitve. • Vsi izvajalci morajo po dokončanih delih, pred tehničnim pregledom in pred dokončnim plačilom, na Petrol dostaviti potrdilo o pregledu kanalizacij s strani upravljavca kanalizacij. S potrdilom upravljavca, izvajalec dokazuje, daje kanalizacija čista oz. očiščena in je s svojim delom ni poškodoval. • Za izdajo uporabnega dovoljenja morajo izvajalci na tehnični pregled dostaviti ateste tamponov, ateste asfaltov in poročilo o izvedenih meritvah utrjenosti tamponov. • Vzpostavitev prvobitnega stanja se izvaja po izvedenih tlačnih preizkusih plinovodov, ko se kanali asfaltirajo v minimalni širini 80 cm do vrha z grobim asfaltom (0-22 mm). Debelina asfaltiranja je enaka obstoječi debelini. • Po dokončanju navedenih del, se opravi ogled, skupaj z predstavniki občine in predstavniki krajevne skupnosti ter se na kraju samem sprejme dogovor o načinu izvedbe finih asfaltov in širine finih asfaltiranj. • Običajno se fino asfaltiranje izvede tako, da se obstoječi asfalt rezka v debelini 3 cm in v širini 125 cm. V primeru, ko je pas grobega asfalta širok 80 cm, se na vsaki strani prekopa izdela preklop 25 cm z finim asfaltom, • Vsem občanom, ki še niso prejeli pogodb o izvedbi priključka, se za nastalo nerodnost opravičujemo, prejeli jih bodo v najkrajšem možnem času. Vsekakor pa nevrnjena pogodba ne pomeni, da Petrol beži od odgovornosti in izpolnjevanja dogovora. V nadaljevanju namenjamo nekaj informacij tistim, ki so še Podžupan Vinko Juhart si je z direktorjem Petrol plina, Štefanom Leharjem. na Viru ogledal zaključek gradbenih del pri plinifikaciji v letu 2005. nekoliko skeptični in oklevajo z aktiviranjem svojega priključka, zgrajenega leta 2003 in 2004. Kar nekaj občanov je izrazilo bojazen, da bo cena zemeljskega plina narasla po priključitvi vseh uporabnikov na omrežje plina. Predvsem želimo pojasniti dvome o oblikovanju cene zemeljskega plina, ki se porajajo ob zamenjavi zastarele kurilne naprave oz. prehodu z ogrevanja na lahko kurilno olje na ogrevanje z zemeljskim plinom. Cena naftnih derivatov in s tem tudi lahkega kurilnega olja je v letošnjem letu drastično poskočila, vendar je bojazen, da bo tudi cena zemeljskega sledila trendom rasti naftnih derivatov, odveč, saj Občina Domžale in Občinski svel Občine Domžale skrbno bedita nad oblikovanjem maloprodajne cene. Z uveljavitvijo zakonskih podlag za oblikovanje maloprodajne cene zemeljskega plina oz. tako imenovane omrežnine, se v reguliranje cen vključuje tudi država oz. Agencija za energijo Republike Slovenije. Tako bo po uveljavitvi nove zakonodaje in predhodno potrjeni metodologiji za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina vsak upravičeni uporabnik že v letu 2006 sam izbiral dobavitelja plina, po letu 2007 pa vsak uporabnik priključen na distribucijsko omrežje. Nenazadnje si tudi Petrol ne bi dovolil razočarati oz. oškodovati sedanjih in bodočih uporabnikov, ki naj bi jih oskrboval z energijo naslednjih 30 let - do izteka koncesijske pogodbe, sklenjene z občino Domžale, ter jih z lažnimi zagotovili in informacijami po učinkovitejši m konkurenčnejši energiji zavajal in napeljeval k priključevanju. V letošnjem letu smo prvič za svoje potencialne odjemalce pripravili poseben akcijski paket, ki naj bi zamenjavo ogrevalne tehnike opazno olajšal. Akcija je bila namenjena vsem tistim, ki so že priključeni na plinovodno omrežje, in vsem tistim, ki so se oz. se še bodo priključili v letošnjem letu. Z akcijo smo pričeli konec junija letošnjega leta ter do danes priključili številne nove uporabnike. Ob povečanem interesu po priključevanju zaradi nepričakovane rasti cene lahkega kurilnega olja in razočaranju nekaterih, ki naših storitev niso bili deležni, obveščamo vse bodoče uporabnike, da bomo z akcijo nadaljevali tudi v naslednjem letu, upoštevajoč slabe izkušnje in zadrege iz letošnje akcije. Prav tako občanke in občane obveščamo, da se za vse informacije lahko obračajo ob uradnih dnevih in urah na našo informacijsko pisarno, vsak dan pa na sedež družbe Petrol plin. Vsem občankam in občanom se želimo še enkrat zahvaliti za izkazano zaupanje in razumevanje, vse njihove pripombe pa bomo upoštevali in s pridom uporabili pri nadaljnjem razvoju omrežja v občini. O.U. Vodeni ogled po občini Domžale Nasvidenje spomladi Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale je v skadu s programom dela sredi oktobra pripravila drugi vodeni ogled po zanimivostih in znamenitostih občine Domžale. Skupino, ki se je želela podrobneje seznaniti z omenjenimi zanimivostmi in znamenitostmi so pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale pričakali Pavel Pevec, Vera Vojska in Evgen Ličen, ter jo po daljši predstavitvi zgodovine in sedanjosti občine Domžale popeljali do Goričice in domžalske cerkve, kjer smo posebno pozornost namenili slikam in freskam Slavka Pengova. Sledil je krajši sprehodu po starem pokopališču, kjer smo odkrivali najbolj znane Domžalčane, postanek ob kapelici, nato pa je bil na vrsti obisk Menačn" kovc domačije, ki so jo obiskovalci podrobneje spoznali v predstavitvi Olge Pavlin, posebno presenečenje pa jim je s svojim pripovedovanjem Ponudba meseca CITROfzN C4 prihranek 550.000 -1- DARILO navigacija Garmin c330 v slovenščini NE ZAMUDITE NOVEMBRSKE AKCIJE tudi za ostale modele pripravila, ko je zgodovino izdelovanja trničev ilustrirala s pesmijo ljudske pevke Kati Turk. Po obisku Godbenega doma Domžale, kjer je bila največje pozornosti deležna slikarija Slavka Pengova, sprehodu skozi »občinski« park, ki je bil pred mnogimi leti zasajen z eksotičnimi rastlinami, predstavitvi zgodovine sedanje občinske CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01)7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net stavbe, nekdaj Vovkove tovarne, pa obeh spomenikov, smo se za hip ustavili pred Gasilskim domom PGD Domžale-mesto ter se nato z avtobusom odpeljali do Jamarskega doma na Gorjuši. Tu je bilo dovolj časa za obisk vseh zbirk, zlasti slamnikarske razstave, za ogled Železne jame, pa tudi kavo ali čaj in krofe. Avtobus je nato vse potnike odpeljal do Krtine, kjer jim je ga. Anica Šlibar razložila zgodovino cerkve sv. Lenarta in Roka, posebej pa jih opozorila na imenitne freske in taborsko obzidje. Za konec smo obiskovalcem prihranili obisk ure- jenega bajerja v Turnšah, ki je vse navdušil, manj pa so bili navdušeni nad manjšo nezgodo, ki je sobotni izlet kar precej podaljšala. Pa se je vse srečno končalo. Komisija za turizem se zahvaljuje vsem trem vodičem, Olgi Pavlin in Romanu Kosu ter Anici Šlibar, trem mladim jamarjem za vodenje, Jamarskemu domu za pogostitev, predvsem pa vsem, ki smo jim tokrat izpolnili željo, da podrobneje spoznajo delček zgodovine občine, v kateri živijo. Se srečamo spomladi! Vera VOJSKA OPTIK Martina Škofic KAKŠNE RAZVOJNE PERSPEKTIVE OBČINE DOMŽALE SI ŽELIMO Povabilo k sooblikovanju razvojnega programa 2006-2010 in strategije prostorskega razvoja Občina Domžale je na pragu oblikovanja razvojnih perspektiv. Te bodo zajete v dveh temeljnih strateških dokumentih, ki predstavljata podlago za bodoči razvoj občine: Razvojni program ter Strategija prostorskega razvoja. Ker gre za prihodnost naše občine, si priprave ne moremo predstavljati brez vključenosti vseh zainteresiranih, torej tudi vas, občani in občanke domžalske občine. Zato vas k sodelovanju vabimo že na samem začetku. Vaša priložnost za aktivno sooblikovanje razvojnih perspektiv bo v obliki delavnice, kjer boste z drugimi lahko izmenjali svoje poglede na sedanjost, našli skupne interese, evidentirali težave in na podlagi tega oblikovali konkretne predloge za bolj kvalitetno življenje v vašem domačem kraju. Rezultati delavnice bodo služili kot vodilo in usmeritev snovalcem razvojnih in varstvenih projektov. Delavnica bo v sredo, 30. novembra, od 16. ure dalje v dvorani Hale komunalnega centra v Domžalah. Zaradi bolj učinkovite priprave dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo na delavnici do 29. novembra 2005 sporočite po telefonu 01/ 72 13 686, svojo udeležbo pa lahko potrdite tudi osebno na Oddelku za prostor in varstvo okolja občine Domžale. V času uradnih ur smo vam na voljo tudi za odgovore na vaša morebitna vprašanja, povezana s tem dogodkom. Udeležba je možna tudi brez predhodne prijave. Delavnica je za udeležence brezplačna, pričakujemo pa vas v čim večjem številu. Občina Domžale w Studentske delavnice v Občini Domžale Občina Domžale v sklopu priprave dveh temeljnih razvojnih projektov, Razvojnega programa ter Strategije prostorskega razvoja občine, izvaja vrsto aktivnosti, s katerimi poskuša zagotavljati sodelovanje čim več različnih institucij, posameznikov, politike, gospodarstva in stroke. Slednja bo dala svoj prispevek v okviru projekta, ki nosi naslov Študentske delavnice Domžale 2005-2006. K sodelovanju smo povabili tri fakultete, in sicer Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, v okviru katere deluje Katedra za prostorsko planiranje, Biotehniško fakulteto z Oddelkom za krajinsko arhitekturo ter Filozofsko fakulteto z Oddelkom za geografijo. Projektu pa seje pridružil tudi Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Z izvedbo študentskih delavnic, ki imajo s sodelovanjem tolikšnega števila različnih strok interdisciplinarni značaj, želi občina priti do novih in čim bolj neobremenjenih rešitev ter pogledov na prostor. Končni cilj delavnic je torej nabor svežih idej, študente pa bodo pri njihovem delu usmerjali priznani strokovnjaki prostorskih znanosti. Dodiplomski ter podiplomski študentje geodezije, gradbeništva, geografije, arhitekture ter krajinske arhitekture bodo v okviru polletnega seminarja na primeru Občine Domžale izdelovali strokovne podlage za potrebe Strategije prostorskega razvoja Občine Domžale. Krajinski arhitekti bodo izdelovali krajinsko zasnovo za območje krajinske prepoznavnosti Krumperk-Dolsko, študentje geografije pa bodo opredelili položaj Občine Domžale znotraj Ljubljanske urbane regije z vidika različnih dejavnosti. Študentje interdisciplinarnega podiplomskega študija urbanističnega in prostorskega planiranja ter dodiplomski študentje na Katedri za prostorsko planiranje, torej geodeti, gradbeniki ter arhitekti pa se bodo ukvarjali z izdelavo strokovnih izhodišč za urbanistične zasnove naselij Dragomelj, Ihan, Dob, Krtina ter Radomlje v povezavi s Preserjami ter naseljem Rova. Nad njihovim delom bodo bdeli mentorji, prof. dr. Ivan Marušič. prof. dr. Andrej Černe, prof. dr. Andrej Pogačnik ter asistentje mag. Mojca Foški, mag. Alma Zavodnik Lamovšek, Tadej Žaucer, mag. Simon Kušar ter Nadja Penko Seidl. Obširne priprave so se pričele že, pred poletjem, uradni začetek delavnic pa se je zgodil v petek, 21. oktobra na Jamarskem domu na Gorjuši. Najprej je zbrane udeležence, kar 125 jih je bilo, pozdravil podžupan Vinko Juhart in jim zaželel uspešno delo. Zatem je problematiko in perspektive domžalskega razvoja predstavil načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. Zoran Vitorovič, in sledil je štiri urni terenski ogled občine. Po povratku je sledila strnitev vtisov ter debata, udeleženci so postavljali vprašanja, na katera je odgovarjal g. Vitorovič, zatem pa se je pričelo skupinsko delo. Predviden zaključek projekta je konec marca prihodnje leto z razstavo izdelkov ter javno predstavitvijo, z medsebojnimi predstavitvami vmesnih rezultatov pa bodo študentje svoje rešitve soočili in predstavili občini ter drugim fakultetam. Njihovi izdelki bodo uporabljeni kot strokovne zasnove pri pripravi Strategije prostorskega razvoja občine, za katere ne dvomimo, da nam bodo v pomoč. Tadeja Križnar Jamnlkar Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 DOMŽALE stran 6 Prvi dnevi v novi knjižnici Pred mesecem dni smo v Domžalah odprli novo knjižnico. Sedmega oktobra popoldne je bil dan, ki smo ga čakali dve leti. Od ideje do resničnosti ni kratka pot. Se najdaljša se zdi takrat, ko misliš, da si že skoraj na cilju, pa se ti le-ta vedno znova odmika. Pa vendarle, konec dober - vse dobro. Tistega dne smo v Domžalah doživeli prvovrstni kulturni dogodek. Množica ljubiteljev knjige in knjižnice, nekaj je bilo med njimi zagotovo tudi radovednežev, je s svojim obiskom počastila odprtje nove knjižnice. V zraku je bilo čutiti vznemirjenje, pričakovanje, radovednost in - kanček nostalgije. Za preteklim. Preteklost se je z živo verigo stkala v sedanjost in prihodnost. Njena vodilna nit je bila knjiga Staneta Stražarja Mesto pod Goričico, ki je od rok do rok pripotovala iz Ljubljanske 58 na Cesto talcev 4. V svoj novi dom. Ko je bučna glasba potihnila in so tudi potihnile tudi radostne besede, je knjižnica začela živeti svoj običajni vsakdan. V ponedeljek, 10. oktobra 2005, je knjižnico obiskalo kar 1200 obiskovalcev, ki so vrnili kar 10.000 knjig! V enem dnevu! PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek TRGOVINA z AVTOOELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci Dokaz, kako potrebna je knjižnica v našem mestu! V mescu oktobru (do 24.10.) se je v knjižnico včlanilo 381 novih članov! Trikrat več kot v lanskem oktobru. Govorice številk še ni konec: v tem času je 10.435 obiskovalcev vrnilo 41.694 enot knjižničnega gradiva, izposodilo pa 24.865 enot knjižničnega gradiva. Seveda pa to niso bili vsi obiskovalci. Prišteti moramo še tiste, ki obiščejo internetno čitalnico, ki je polna od jutra do večera. Knjižničarji smo že zlasti veseli, ker je tudi študijska čitalnica zasedena že od jutranjih ur. Vse to so pokazatelji, kako potrebno je bilo nadgraditi knjižnično dejavnost v Domžalah. In to še ni vse. Že v prvih dneh po odprtju je pokazalo interes po sodelovanju tudi širše okolje. V mislih imam šole in vrtce. Prve obiske skupin smo že sprejeli. Zelo pa smo se razveselili tudi obiska starostnikov iz domžalskega Doma upokojencev, ki so lahko brez kakršnihkoli ovir obiskali novo knjižnico. Prvič v zgodovini. Njihovi zadovoljni obrazi so dodatno potrdili pravilnost odločitve o izgradnji knjižnice in njene umestitve v poslovni center. Tudi nova dvorana v knjižnici je že gostila nekaj dogodkov, najodmevnejša je bila zagotovo predstavitev zbornika, posvečenega dr. Miroslavu Stiplovšku. Cilji, ki smo si jih zadali ob začetku investicije, se potrjujejo že v prvih dneh delovanja knjižnice v novih prostorih. Povečujeta se število uporabnikov in število izposojenega gradiva; najboljši pokazatelj pa so številni novi člani, ki so nas odkrili na novo. Ti so največje darilo novi knjižnici. Marjan Gujtman Spomini Prva leta domžalske knjižnice Moja najboljša prijateljica je bila in je še knjiga. Kot predvojna osnovnošolka sem bila naročena na reviji »Vrtec« in »Zamorček«. Ker sem rada brala, mi je tedaj učiteljica ga. <■izd« I šinienik posojala revije »Naš rod«. Med vojno smo otroci hodili v nemško šolo, ker slovenskih ni smelo biti. Toda jaz sem želela slovensko pisano besedo. Tako sem od sošolk, katerih očetje so delali v Papirnici Bonač na Količevem, dobivala razne slovenske pravljice v obliki majhnih zvezkov. Te in druge slovenske knjige so tedaj vozili z železniške postaje v Papirnico na predelavo v papir. Tako se je začenjalo moje veselje do knjig. Najprej je bila v Domžalah ustanovljena Prosvetna knjižnica. O tem je domžalski župnik Franc Bernik v svoji knjigi Zgodovina fare Domžale, ki je izšla leta 1923, med drugim zapisal: »8. septembra 1904 je ustanovilo takratno dijaštvo v Domžalah potovalno prosvetno knjižnico. Namen knjižnice je bil s širjenjem slovenskih knjig napeljevati ljudi k branju in s tem k vedno večji izobrazbi. Med ustanovitelji knjižnice so bili posebno: Avgust Tro-janšek, Franc Breceljnik, Ivan Kralj, Ivan Kecelj. Knjižničar je bil Anton Juvan, Zg. Domžale, hišna št. 35, kjer je bila knjižnica prvi čas nastanjena. Ko so omenjeni dijaki svoje študije dovršili in šli v razne službe, je knjižnica prenehala.« Potem do konca druge svetovne vojne nisem zasledila nobenih pisnih podatkov o domžalski knjižnici. Takoj po drugi vojni je knjižnica začela delovati v hiši tedanje trgovine z mešanim blagom, tedaj imenovane pri Me-narju, sedaj nasproti Občine Domžale. V tej hiši je imela prostore v prvem nadstropju (glej balkon). V njej sem se leta 1946 vpisala in sicer pod zaporedno številko 45, na katero sem čedalje bolj ponosna. Knjižnico je vodila že omenjena učiteljica ga. Ušeničnikova. Ko se je knjižni fond večal in so prostori postajali vse bolj tesni, se je knjižnica preselila v sedanje prostore modne konfekcije Krim, na vogalu Savske in Karantanske ulice. Vodila jo je Domžalčanka ga. Mirni Privšek. Kasneje seje knjižnica preselila v Kolodvorsko ulico, naproti železniške postaje, v sedanji hiši notarjev. Poleg te hiše je bila nekoč znana Ravnikarjeva tovarna slamnikov. Tudi tu je knjižnico vodila ga. Privškova, kasneje pa še ga. Marija Zupan iz Stude. Tako je iz skromnih začetkov nastajala in se večala naša knjižnica. Šele po vselitvi v nekdanjo šolo Venclja Perka (v njej je v letih prve vojne do-movala vojaška bolnišnica) in letos v novih prostorih nad trgovino Merca-tor je, pod vodstvom ge. Cvete Zalo-kar Oražem in g. Marjana Gujtmana, postala sodobna kulturno-prosvetna in vzgojna ustanova, veselje in ponos vseh ljubiteljev knjige. Malčl Vullklč Slovenski knjižni kviz Letošnji kviz je bil zadnji v ciklu osmih slovenskih knjižnih kvizov, s katerimi smo spoznavali slovenske pokrajine in njihove književnike. Spoznali smo Otona Zupančiča in Belo krajino, Franceta Prešerna in Gorenjsko, Prežihovega Voranca in Koroško, Josipa Jurčiča in Dolenjsko, Antona Ingoliča in Štajersko, Miška Kranjca in Prekmurje, Srečka Kosovela in Primorsko in letos Ivana Cankarja in Ljubljano z okolico ter Notranjsko. Letošnji kviz je v Sloveniji reševalo 27.109 reševalcev. Naša knjižnica s svojimi enotami in šolskimi knjižnicami je h kvizu privabila 810 reševalcev. Slovenski knjižni kviz je bil pomemben pri povezovanju šolskih in splošnih knjižnic inje bil ena pomembnih oblik knjižnično - informacijskega opismenjevanja. Otroci so reševali kviz in pri tem uporabljali različne vire: knjige, revije, internet ipd. in se na ta način usposabljali za samostojne uporabnike knjižnice. Vsako leto je bila glavna nagrada za enega reševalca iz vsake občine udeležba na državni sklepni prireditvi v Ljubljani. V naši knjižnici pa smo vsako leto organizirali tudi občinsko žrebanje in popeljali 40 otrok po poteh kviza. Imeli smo se lepo in tkale so se vezi med otroki in knjižničarkami iz. splošnih in šolskih knjižnic. Kviz v taki obliki se poslavlja, z veseljem pa ga že pričakujemo v novi, drugačni obliki. Knjižnica Domžale Stanka Zanoškar Nagradni izlet po Notranjski V torek, 18. oktobra 2005, smo se že zelo zgodaj zjutraj zbrali pred knjižnico v Domžalah. Okoli 7. ure zjutraj je po nas prišel avtobus in naš izlet se je začel. Dvain-tridesetčlanska posadka učencev in učenk se je v spremstvu štirih knjižničark odpravila na izlet po Notranjski. Naša pot je bila kar dolga. Prva postojanka Cerknica. Gospod Kebe nam je pokazal maketo presihajo-čega Cerkniškega jezera. Po prikazu makete je sledil še ogled video posnetka jezera v vseh letnih časih. Sledilo je slikanje, nato pa malica in nakupovanje spominčkov. Pot nas je vodila dalje. Odpravili smo se v Bistro in si ogledali Tehnični muzej Slovenije. Gospa, ki nas je vodila, nam je razkazala nekaj glavnih oddelkov v muzeju. Najbolj zanimiv se mi je zdel gozdarski oddelek. Ker pa nas je čas preganjal, smo seji zahvalili in se odpravili na delavnico. Vsak od nas je dobil testo, iz katerega so nastali: ptički, srčki, žemlje, preste in pletenice. Medtem ko so se naši izdelki pekli, smo se mi odpravili na kosilo. Po kosilu, ki je bilo zelo okusno, smo odšli po izdelke in potem na avtobus, ki nas je odpeljal do naše zadnje postojanke, ki je bila rojstna hiša Ivana Cankarja. Hiša je bila velika, imela je črno kuhinjo, ki mije bila zelo všeč. Vodička nam je povedala nekaj zanimivih dogodkov iz Cankarjevega življenja. Tudi tu smo kupili spominčke in se slikali, nato pa smo zopet sedli na avtobus, ki nas je pripeljal nazaj do Domžal. Da pa nam med potjo ne bi bilo dolgčas, smo si z reševanjem ugankarskega kviza krajšali čas in vsak od nas si je prislužil slastno nagrado. Izlet mi je bil zelo všeč, tudi vreme je bilo lepo. Notranjska je zelo lepa, zato vam predlagam, da si te znamenitosti ogledate tudi sami. Aleksandra Kerezovlč, 7,a OŠ Domžale Udeležil sem se državne prireditve v Ljubljani Zadnji teden v septembru mi je gospa knjižničarka prinesla belo kuverto. V njej je bilo obvestilo, da sem bil izžreban v SLOVENSKEM KNJIŽNEM KVIZU. Nagrade sem se razveselil. Komaj sem dočakal dan 4.10., ko sva skupaj s knjižničarko Nives odšla v Ljubljano. Najprej sva šla v SMG (Sloven- sko mladinsko gledališče). Tam nas je pozdravil g. Slavko Pregl. Ogledali smo si tudi predstavo Kckec. Po malici smo skupaj odšli na RTV. Tam smo sodelovali na zaključni prireditvi slovenskega knjižnega kviza Ivan Cankar. Meni je bilo zelo všeč in prijetno. Luka Kralj, 4,c OŠ Venclja Perka RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Domžale potrebujejo novo, celovitejšo urbanistično zasnovo in ureditev (nadaljevanje prispevka iz 12. številke Slamnika) V prejšnji številki Slamnika so bile predstavljene nekatere najpomembnejše ugotovitve in ocene strokovnjakov o dosedanjem razvoju mesta Domžale kot pomembnega lokalnega in regionalnega gospodarskega, upravnega, kulturnega, izobraževalnega in športnega središča. Kot njihovo osnovno ugotovitev smo zapisali, da mesto Domžale nima prave mestne podobe in celovito zasnovanega mestnega jedra ter dovolj usklajenega, načrtovanega urbanističnega razvoja. Ponovili smo že večkrat izrečeno misel, da so Domžale vse preveč mesto brez duše, spalno naselje, s katerim se njeni sedanji prebivalci ne identificirajo dovolj, ga (še) ne občutijo v zadostni meri kot svoje mesto. V nadaljevanju bomo zato predstavili nekatera temeljna izhodišča in smernice za dolgoročno urbanistično in razvojno urejanje mesta Domžale, ki so se izoblikovale v zadnjih 10 letih v posameznih ožjih in širših strokovnih obdelavah po naročilu občinske uprave, ki se še kako zaveda vseh v prejšnji številki Slamnika navedenih problemov in pomanjkljivosti dosedanjega bolj ali manj stihijskega razvoja domžalskega urbanizma. Ključna naloga in cilj vsakega mestnega urbanizma je oblikovati dovolj celovito, smiselno prostorsko organizacijo in razporeditev osnovnih mestnih funkcij za njegov gospodarski, poselitveni, kulturni, izobraževalni in vsak drugi razvoj. Pri tem je seveda temeljnega pomena, pravilno vsestransko na eni strani oceniti sedanje stanje, na drugi strani pa začrtati kratkoročne in dolgoročne smernice za bodoči mestni razvoj. Urbanistično urejanje je namreč posoda v kateri se oziroma se bodo odvijale bolj ali manj organsko vse bistvene življenjske funkcije nekega mesta. Dobro urbanistično načrtovanje in usmerjanje je kot dobro obdelana njiva, ki omogoča ugodne pogoje za rast kmetijskih pridelkov - ali pa ne, če je slabo preorana in polna plevela. Rezultati dosedanjih urbanističnih delavnic o razvoju mesta Domžale Občinska uprava je v zadnjih sedmih letih organizirala dve urbanistični delavnici o oblikovanju centra Domžal. Prva delavnica je bila 1999. leta z udeležbo domačih in tujih strokovnjakov z namenom pridobiti čim več koristnih in strokovno pretehtanih ocen in izhodišč za usmerjanje nadaljnjega razvoja mesta Domžale. Drugo delavnico pa je občinska uprava organizirala leta 2003 z namenom konkretneje opredeliti smernice za oblikovanje centra Domžal in določiti podlage za sprejemanje posameznih prostorskih odločitev z lokacijskimi načrti, ki jih sprejema Občinski svet. Pred drugo urbanistično delavnico je Občinski svet Občine Domžale sprejel posebno gradivo o izhodiščih za dolgoročno urejanje in razvoj prostora mesta Domžale, ki gaje pripravila posebna v letu 2001 ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodil načelnik Oddelka za okolje in prostor Občine Domžale g. Zoran Vitorovič. Projektna skupina in občinski svet sta sprejela prvič in novejši zgodovini Domžal dokument »Programska (vsebinska) izhodišča za zasnovo centra Domžal«, ki konkretno določa potrebe in interese za razvoj posameznih dejavnosti v mestu Domžale kot osnovo za kratkoročno in dolgoročno urbanistično, prostorsko načrtovanje in odločanje. Dokument je sprejel Občinski svet na 37. seji, dne 02.10.2002. Občinski svet je ob sprejemu tega dokumenta naložil občinski upravi, da nadaljuje s predvidenimi aktivnostmi za pridobitev najprimernejše vsebinske zasnove in oblikovalske rešitve centra mesta Domžale. Občinska uprava je na podlagi tega organizirala drugo urbanistično delavnico leta 2003, ki je z zaključnim gradivom dovolj konkretno opredelila smernice za razvoj in ureditev ožjega in širšega centra Domžal. Dokument je kot center Domžal upošteval dve območji: območje širšega in območje ožjega centra Domžal. Širši center Domžal obsega območje med glavno cesto GL-10 (Ljubljana - Maribor) na severu, Kamniško Bistrico na vzhodu, Karantansko cesto na jugu, Ljubljansko, Kolodvorsko cesto in železnico na zahodu. V to območje sodijo tudi nizi objektov na zunanjem robu tega območja. Ožji center Domžal je območje med Ljubljansko cesto na zahodu, Ulico Matije Tomca na severu, Slamnikarsko cesto na vzhodu in Karantansko cesto na jugu. Poleg tega je nujno upoštevati za celovito urejanje mest- nega centra celostno prometno zasnovo mesta z vsemi sedanjimi in bodočimi prometnimi rešitvami in povezavami. Pri tem se moramo zavedati, daje nastal zadnji celovitejši načrt ureditve centra Domžal že davnega 1972. leta, na podlagi katerega so bili zgrajeni objekti SPB-I, SPB-2, Dom upokojencev, nova hala TOKA in nekateri drugi projekti, npr. stolpnice ob Ulici Matije Tomca. Arhitektura teh posegov je zlasti z gradnjo SPBI in omenjenih stolpnic radikalno in zelo nesrečno posegla v zunanjo in notranjo podobo mesta Domžale, zlasti če primerjamo višine in način oblikovanja teh gradenj npr. z Radovljico, kjer ni višje zgradbe od štirih nadstropij. Obseg pozidanosti z bruto etažnimi površinami teh stavb v centru Domžal je bil že takrat - tako kot pogosto še danes - diktiran predvsem z interesi gradbene industrije in projektantov, ne pa z dejanskimi potrebami mesta in njegovih prebivalcev. V centru Domžal je zraslo nekaj tisoč stanovanj, ki niso imela ustreznega življenjskega prostora s potrebnimi javnimi parkovnimi površinami, zelenicami, otroškimi igrišči, zadostnim številom novih prostorov v otroških vrtcih, šolah in podobno. Evropski urbanistični strokovni normativ je 270 - 300 prebivalcev na 1 hektar površine. Poglejmo si samo SPB-I, kjer je 590 stanovanj in 119 poslovnih prostorov oz. lokalov. Nova soseska Bistra se gradi na 2 hektarih površine in bo imela na koncu 240 - 270 stanovanj, kar je že rahlo čez rob. Tipičen primer nadaljevanja prejšnje prakse in načrtovanja Domžal brez ustreznega upoštevanja vseh zelo različnih potreb dosedanjih in novih prebivalcev je bila v 90-ih letih zgrajena soseska C-12 (pri Kebruj. Zato je bila odločitev občinskega sveta leta 2002, da na predlog omenjene projektne skupine sprejme dolgoročno opredelitev javnih vsebin, potreb in funkcij, ki morajo biti zagotovljene pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji centra Domžal, zelo pomembna. Naj zato povzamemo navedena ključna programska izhodišča za nadaljnji razvoj centra Domžal, kot jih je soglasno sprejel občinski svet: 1. Promet: 1.1. Urediti vhode v Domžale (križišče Kamniške ceste in križišča G10, Karantanska - Savska, Ljubljanska); 1.2. Urediti promet skozi center Domžal; 1.3. Zagotoviti ustrezno število javnih parkirnih mest v centru mesta (700-900 PM), pri čemer je potrebno poskrbeti, da vsak investitor v centru za potrebe svoje dejavnosti zagotovi ustrezno število PM - izgradnja ustreznega števila parkirnih hiš; 1.4. Urediti površine za pešce in kolesarske steze skozi mesto; 1.5. Urediti skupno železniško in avtobusno postajo. 2. Parki in zelene površine: 2.1. Zagotoviti ustrezne parkovne in zelene površine znotraj mestnega centra in zavarovati obstoječe pred novimi P0' segi, ureditev parka ob tovarni Univcrzale; 2.2. Zagotoviti nove ustrezne proste površine za šolska, športna in otroška igrišča in zavarovati obstoječe obšol- ske rezervate: 2.3. Zagotoviti povezavo obstoječih zelenih površin v mestu z rekreacijsko osjo ob Kamniški Bistrici in zelenim okoljem Sumberka; 2.4. Pripraviti program za oživitev Šumberka (»Domžalski Rožnik«). 3. Urbana ureditev: 3.1. Ureditev osrednjega trga na območju sedanjih makadamskih parkirišč v centru (pri Vele); 3.2. Izgradnja Kolodvorske ulice v Domžalah; 3.3. Ureditev (tlakovanje) obstoječih parternih površin, p°" enotenje urbane opreme; 3.4. Zagotoviti prostor za osrednjo mestno kavarno; 3.5. Revitalizacija SPB (ureditev pritličja) in nadkritje glavne pasaže; 3.6. l/gradnja osrednje mestne živilske tržnice; 3.7. Pregledna ureditev in poenoteno oblikovanje informacijskih tabel in označbe javnih ustanov. 4. Kulturne ustanove 4.1. Zagotoviti nove prostore za knjižnico; 4.2. Zagotoviti prostore za novo večjo mestno galerijo; 4.3. Nov kulturni dom v najožjem centru, z ustreznimi pr(lS' tori za gledališke predstave in simlbnične koncerte ter druge kulturne prireditve; 4.4. Zagotoviti prostore za mestni muzej. 5. Šolstvo in zdravstvo: 5.1. Izgradnja več namenskih prostorov za potrebe vrtcev in športnih površin; 5.2. Zagotovitev prostorskih možnosti za gimnazijo in višjo oz. visoko šolo; 5.3. Urediti zdravstveni dom (fasade) in ohraniti oziroma zagotoviti ustrezne površine za zdravstveno varstvo občanov. 6. Drugo: 6.1. Gradnja nove mestne hiše v centru; 6.2. Selitev motečih dejavnosti iz. centra Mesta (Metalka, Kovinar, Gradbenik - Kurivo); 6.3. Ureditev območja Univerzale z novo mestno zasnov" prostora z ohranitvijo upravne stavbe in stare hale; 6.4. Zagotoviti odkupe zemljišč in objektov za javne potrebe (javni parki, kulturne ustanove). stran T Gasilska zveza Domžale praznuje 50 LET GASILSKE ZVEZE DOMŽALE 50 let ustvarjalnega dela Nadaljevanje s 1. strani Slavnostna akademija V nedeljo, 23. oktobra 2005, je bila v hali Komunalnega centra Domžale osrednja prireditev ob zlatem jubileju Gasilske zveze Domžale, katere se jc udeležilo več sto gasilcev iz občin Domžale ler Trzin, ki sta združeni \ Gasilski zvezi Domžale, med številnimi obiskovalci pa je bilo tudi veliko gostov iz domovine in tujine, ki so se ob petdesetletnici njihovega ustvarjalnega dela želeli veseliti z. jubilanti. Slovesnost so polepšali številni prapori. Marjan Slatnar: Pet desetletij dogodkov, ki bodo ostali zapisani v zgodovini Po slovenski in evropski himni, ki ju je zaigrala Godba Domžale, jc predsednik Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar, pozdravil vse prisotne, posebej predsednika Gasilske sabljanja, vedno modernejšo opremo, preventivno dejavnostjo, predvsem pa takšno organiziranostjo Gasilske zveze Domžale, da v njenem okviru prostovoljna gasilska društva v občinah Domžale in Trzin ob vsakem trenutku zagotavljajo pomoč vsem, ki jo potrebujejo. V gasilski zvezi je več kot 2X00 članov in članic, od katerih posamezne desetine spadajo med najbolj usposobljene v Sloveniji in tudi v tujini, o čemer pričajo številna priznanja na republiških tekmovanjih, predvsem pa na gasilskih olimpijadah. Med članstvom je tudi 320 pionirjev in pionirk, ki v okviru društev Mladi gasilec po znanju in spretnostih spadajo med najboljše v državi. Zaustavil se jc tudi pri sodelovanju med gasilci v okviru Slovenije (zlasti z OGZ Lendava in I )ravogrnd. PGI)) ter posebej pri uspešnem skupnem delu z Vatrogasno zajednico Koprivnica, ki na osnovi Listine o pobratenju poteka že od leta 1983, pohvalil pa je ludi sodelovanje z gasilci iz Avstrije. Posebej je za po- Se trenutek In Cveta Zalokar Oražem, župan Občine Trzin, In Uroš Slavlnec, novi prapor Gasilske zveze Domžale. zveze Slovenije, Hrnesta Eorvja, ter županjo Cveto Zalokar Oražem, oba častna občana ter številne goste iz domovine in tujine. Na kratko je pogledal v petdesetletno zgodovino < la-silske zveze Domžale ter se zaustavil ob najpomembnejših dogodkih, ki so zaznamovali pet desetletij dolgo uspešno pot, tlakovno s plemenitostjo, predanostjo, prizadevnostjo, številnimi oblikami izobraževanja in uspo- župan|a Občine Domžale, Anton Peršak, predsednik Uprave Hellosa, bodo razvili moč in sodelovanje pohvalil obe občini - Domžale in Trzin ter Gasilsko zvezo Slovenije, veliko besed pohvale pa jc našel predvsem za skupno delo z vsemi prostovoljnimi društvi tako na terenu kot v podjetjih, ter s profesionalnimi enotami v Centru požarne varnosti. Na kratko je predstavil program ob praznovanju zlatega jubileja, se zahvalil vsem za sodelovanje in prisotnost ter jim zaželel prijetno nedeljsko dopoldne ter veliko prijetnih trenutkov tudi na vseh drugih slovesnostih. Ernest Eorv, predsednik Gasilske zveze Slovenije Po pozdravu vseh prisotnih je tov. L6ry spomnil na predhodnice današnjih gasilskih zvez - gasilske župe ter okrajne gasilske zveze, predvsem pa se je dotaknil uspešnega dela gasilskih zvez. med katerimi je bila tudi Gasilska zveza Domžale, ustanovljena v letu 1955. Opozoril jc na zmanjševanje števila industrijskih gasilskih društev ter na kar nekaj večjih požarov v industriji ler na odgovornost in organizirano varstvo pred požari in naravnimi nesrečami v vseh okoljih. Izrazil je prepričanje, da bo področje požarnega varstva kmalu zakonsko urejeno, hkrati pa pohvalil dober odnos med lokalnimi skupnostmi in gasilsko zvezo, tudi v primeru nakupa gasilske avtolestve. Zahvalil se je za vse sodelovanje ter posebej čestital tov Sandiju Rihtarju, edinemu od ustanoviteljev gasilske zveze, hkrati pa le-tej zaželel tudi v prihodnje tako uspešno in ustvarjalno delo, da bi se gasilska organizacija razcvetela ter tudi v prihodnje varovala in če bo potrebno, reševala človeška življenja ter premoženje v naravfiem in bivalnem okolju. Predsedniku Marjanu Slatnarju je ob čestitkah ob jubileju izročil gasilsko odlikovanje Gasilske zveze Slovenije prve stopnje. Županja Cveta Zalokar Oražem: Ponosni smo na vas V slovesnem nagovoru je županja Občine Domžale, Cveta Zalokar * 'nižem, opomnila na pel desetletij dolgo uspešno delo gasilske zveze na vseh področjih, posebej je poudarila, kako se občani in občanke počutimo varne ler smo ponosni na organizirano gasilstvo v občini. Za opravljanje požrt- vovalnega in plemenitega poslanstva se je zahvalila vsem generacijam gasilcev. Ob 50. rojstnem dnevu jim je zaželela, da se to, kar je dobro, obdrži, listo, kar je lahko še boljše, pa sc dodatno razmahne in razvije. Župan Tone Peršak -Gasilstvo pri nas je nekaj posebnega Zupan Občine Trzin, Tone Peršak, je poudaril, da je gasilstvo v Sloveniji nekaj posebnega, del slovenske in-dentitete in da niso gasilci prav nikjer tako vpeti v življenje in delo lokalnih skupnosti kot pri nas. čestital je ob jubileju ter zaželel tudi v prihodnje tako zgledno sodelovanje. Razvitje In blagoslovitev novega prapora Kratkemu nagovoru in čestitkam in najboljšim željam za nadaljnje uspešno delo Uroša Slavinca. predsednika t Iprave HBLIOS, je sledila slovesnost ob razvitju novega prapora, pri kateri so sodelovali županja Občine Dom- žale, Cveta Zalokar Oražem, župan Občine Trzin, Anton Peršak. Uroš Slavinec. predsednik Uprave Helios, in Marjan Slatnar. predsednik Gasilske zveze Domžale. Nato smo prisluhnili najboljšim željam in iskrenim čestitkam ob jubileju, ki jih je izrekel domžalski župnik Janez Šimenc in blagoslovil prapor, ki ga je z besedami zahvale vsem, ki podpirajo gasilsko dejavnost, in z obljubo, da bodo vedno ob vsakem času na mestu, ko bo to potrebno, Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, izročil praporščaku Cvetu Florjanu Rihtarju. Gostje - čestitke in hvala za uspešno ter prijetno sodelovanje Sledili so številni nagovori gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki Vatrogasne zajednice Koprivnica ki so se zahvalili za vse prijetne trenutke v družbi s pobratenimi gasilci in si zaželeli dolgo spominjanje in še boljše sodelovanje. Ob tej priložnosti so izročili priznanja svoje zveze: Aleksandru Rihtarju, soopodpis-niku listine o pobratenju, Cvetu Florjanu Rihtarju, Nandetu Starinu, Janezu Šte-betu. Slavku Grčarju, Hermanu Brezniku, Tonetu Pavlicu. Marjanu Lenarčiču, Marjanu Ručigaju, Janezu Breceljniku in Marjanu Slatnarju, gasilski zvezi pa ob umetniški sliki izročili tudi album s fotografijami s srečanj. Čestitke in pozdrave ter zahvalo za triletno sodelovanje ter želje, da se sodelovanje nadaljuje, so prinesli tudi predstavniki Gasilske zveze Lendava ter Marjanu Slatnarju. Marjanu Ručigaju in Janezu Breceljniku izročili spominske plakete; Gasilski zvezi Domžale pa so čestitali tudi predstavniki vseh sosednjih gasilskih zvez, nekaterih društev, o prijateljskih vezeh pa so govorili tudi predstavniki Gasilske zveze iz Dravograda, gasilci PGD Libe-liče, kjer poteka uspešno usposabljanje mladih domžalskih gasilcev ter gasilci iz avstrijskih Potoč, kjer so mladi vsako leto dobrodošli. Sledila je podelitev priznanj vsem, s katerimi se je Gasilska zveza Domžale zahvalila vsem, ki so z njo uspešno sodelovali v petih desetletjih ter prispevali, da se vsi njeni člani in članice s ponosom ozirajo v svojo zgodovino ter z velikimi pričakovanji v prihodnost. V kulturnem programu so poleg godbe sodelovali pevci Okteta Tosama in flavtistka Petra Cerar. Za konec še akademija, veteranski prapor In zbornik S slavnostno akademijo pa prireditev ob zlatem jubileju naše gasilske zveze še ni konec. Sledili sta jima namreč tradicionalna akademija v oktobru - mesecu požarne varnosti v Ihanu ter srečanje veteranov in razvitje veteranskega prapora v Žejah, spomladi pa bodo jubileju namenili tudi poseben zbornik. Več o teh prireditvah pa v prihodnjih številkah Slamnika, ki se pridružuje številnim čestitkam ob 50 obletnici Gasilske zveze Domžale. Vera VOJSKA Foto: Viljem Majhenič Priznanje ustanovnemu članu Gasilske zveze Domžale ter podpisniku Listine o pobratenju med gasilskima zvezama Domžale In Koprivnica. Aleksandru Rihtarju Vatrogasna zajednica Koprivnica Je pobrateni Gasilski zvezi Domžale ob njenem jubileju Izročila umetniško delo Kaj smo doslej že uresničili? Od teh programskih izhodišč so bili predčasno že izvedeni naslednji projekti: ' izgradnja nove javne knjižnice nad novim trgovskim centrom Mercator, * odkup in ureditev javnega parka pri tovarni Univerzale, ' izdelani so projekti za ureditev novega osrednjega mestnega parka pri Osnovni šoli Domžale (predvidena izvedba v letu 2006), 1 v zaključni fazi je izdelava lokacijskega načrta za izvedbo projekta »Rekreacijska os Kamniške Bistrice« (njegovo uresničevanje je predvideno v obdobju po letu 2006), * osrednji športni stadion je praktično popolnoma nov z prvim delom tribun in novo tartansko atletsko stezo, obnovljena in bistveno povečana je 1 lala komunalnega centra. Za predvideno bistveno spremembo in zagotavljanje možnosti za uvedbo novih dejavnosti v centru Domžal za namene višjega oz. visokega šolstva in ustanovitev cestnega muzeja Domžale je zelo pomembno dejstvo, da je Banka Domžale d.d. Pred kratkim odkupila celoten kompleks bivše tovarne Univerzale. Na ta način je Ugotovljena začetna možnost, da bo to območje namenjeno novim, za Domžale 111 občino pomembnim izobraževalnim in kulturnim programom (visoko šolstvo, ^csini muzej Domžale). ^o sedmih letih mukotrpnih priprav se končujejo priprave za vpis etažne lastni-ne in ureditev lastniških razmerij v SPB-I, kjer pričakujemo investitorski vpis do konca januarja 2006. Končuje pa se tudi priprava projektov za začetek pre-n°ve parterja in nadkritje glavne pasaže SPB-I, nakar bi v letu 2007 lahko sledil •^četek dejanske prenove enega glavnih urbanističnih in arhitekturnih grehov domžalskega urbanizma sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ''ripravljena je idejna zasnova prenove in povečanja veleblagovnice VELE in zabaviščnega centra TUŠ v ožjem centru, ki bo omogočila tudi rešitev problemov mirujočega prometa (parkiranja) z najmanj 1000 parkirnimi mesti v Karažah, kakor tudi gradnjo nove mestne tržnice in osrednjega mestnega trga j1" bodoči osrednji mestni promenadi od nekdanje .lanežičeve (sedaj Maj-^eničeve) vile do upravne stavbe Univerzale. V okviru začetka postopka za "Prejem lokacijskega načrta za povečanje veleblagovnice VELE bo moral biti slovito urejen tudi promet v ožjem centru z ureditvijo križišča Karantenske s savsko in Ljubljansko cesto (krožišče) in promet po ulici Matije Tomca. S Jfrni projekti se bližamo najbolj vitalnim in ključnim odločitvam o bodoči d°lgoročni ureditvi ožjega centra Domžal, ki bodo dolgoročno zaznamovale Podobo Domžal. Zato bi bilo prav, da sc v to razpravo vključi čim širši krog strokovne in splošne Javnosti, da bi bile končne rešitve in odločitve čim bolj premišljene in v interesu Prebivalcev Domžal. v zadnjem prispevku v naslednji številki Slamnika pa nekaj več o preostalih od-Plih vprašanjih urejanja ožjega in širšega centra Domžal. Franci Gerbec, Predsednik Odbora za prostor Občinskega sveta ■ Center požarne varnosti Domžale Oktober - mesec požarne varnosti V oktobru, ki je najbolj znan kot mesec požarne varnosti poteka v poklicnih in prostovoljnih gasilskih enotah največ dejavnosti, ki smo jih organizirali tudi v Centru požarne varnosti Domžale. Tradicionalna prireditev je dan prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, ko smo pripravili tekmovanje v gasilskih veščinah okoliških otrok in otrok, katerih starši so zaposleni v Heliosu. Nestrpni mladi tekmovalci so morali čim hitreje premagali ovire in prenesti dele gasilske opreme k pripadajočemu kosu. Primeri: gasilsko čelado je bilo potrebno priložiti k gasilski obleki; ročnik k cevi; karabin k reševalni vrvi; hitro do vedrovke, na katero so po večini pritiskali starši, tekmovalec pa je z vodnim curkom zbil tarčo in ustavila seje štoparica časa. V predavalnici CPV so tekmovalci risali gasilce in gasilska vozila, ki jih je ocenila stroga gasilska komisija. Za ves trud in prizadevanje so vsi tekmovalci prejeli lepa gasilska obeležja z reliefom zavetnika gasilcev sv. Florjana in čokolado, v vsaki skupini pa so prvi trije dobili še posebne nagrade, to so bile avto lestve za dečke in plišasti medvedki za deklice. Ženske in moški stari nad petnajst let so oblečeni v prave gasilske delovne uniformo gasili ogenj z ročnim gasilnim aparatom C02- 5kg. Pomemben je bil čas gašenja in prihod do ciljne črte. Metali so še torbico z reševalno vrvjo v cilj. Najboljši trije so za nagrado prejeli ročne gasilne aparate na prah, ki naj bi imeli v vseh gospodinjstvih in v osebnih avtomobilih tudi. Vsem zmagovalcem je čestital in izročil nagrade mag. Marko Vresk. najboljši pa so bili: med deklicami do devet let: Neja KAVČIČ. Katjuša TRDIN in Špela SKALA; med deklicami od 9 do 15 let: Ajda PRE-LOVŠEK, Lara JUTR-ŠEK in Tjaša HRO-VAT Med mlajšimi dečki je zmagal Matic KERŽAN pred Dominikom GRCARJEM in Anžetom NOVAKOM, Grega PRELOVŠI.K je zmagal med starejšimi dečki pred Juretom SVETLINOM in Juretom SLAPARJEM. Med ženskami je bila najboljša Aleksandra KEMPRL pred Julijano SLAPAR in Ano GER-ČAR; med moškimi pa je zmagal Sandi MI-KLAVČIČ pred Gašperjem GOLOBOM in Juretom MILANOVIČEM. V oktobru se je v CPV zvrstilo šestnajst večjih organiziranih skupin otrok iz vrtcev in domžalskih šol, ki so bili najbolj navdušeni, ko so s pomočjo gasilca lahko škropili z vodnim curkom daleč pod nebo ter si pogledali delovanje gasilske avtolestve. V letošnjem letu so se poklicni gasilci CPV udeležili petega državnega prvenstva imenovanega FIRE COMBAT - to je povzetek tekmovanj ameriških gasilcev. Tekmovanje je bilo 21. oktobra v Celju, tekmovale pa so dvojice v popolni delovni obleki, kar pomeni, da so tekmovalci opremljeni tudi z dihalnimi aparati in masko na obrazu. Tekmovalci so morali pokazati veliko spretnosti ter znanj. Tudi tokrat seje pokazalo, da so tekmovalci iz CPV Domžale odlično pripravljeni, saj so dosegli naslednje rezultate: v kategoriji 30 - 40 let sta bila Martin Jutršek in Robert Zaviršek tretja, Jani Jeraj in Milan Petere četrta; v kategoriji 40 - 50 let pa sta bila Jože Jarc in Viktor Svetlin tretja. Tekst In loto Viktor Svetlin, CPV IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 8 Dobrodelni koncert Skupaj na poti 2005 »Joj, če si lačen, si čisto drugačen in čisto drugače gledaš na svet«. Navedene besede Toneta Kuntnerja so bile osrednji moto letošnjega dobrodelnega koncerta »Skupaj na poti 2005«, ki ga je organizirala Župnijska karitas Domžale v sredo, 28. septembra, v Dvorani komunalnega centra v Domžalah. Povezovalca koncerta, ga. Blaženka Mali in g. Jure Sesek, sta ob besedah lakota, pomanjkanje in skrb za bližnjega opozarjala na stiske, ki se pojavljajo med ljudmi in na drugi strani na dejstvo, da smo tisti, ki imamo sredstva ali čas, poklicani k temu, da se na te stiske odzovemo. Po uvodnem pozdravu častnih pokroviteljev koncerta, generalnega tajnika Slovenske karitas in direktorja Škofijske karitas, nastopajočih in vseh poslušalcev, so se na odru vrstili glasbeniki. Začela sta najmlajša nastopajoča. Jure Zaje in Anže Šuštar, nečaka pokojnega glasbenika Nika Zajca, ki sta iz harmonik izvabljala prijetne tone. Sledila je ljudska pevka Silva Kosec, ki z zbiranjem in prepevanjem slovenskih domačih pesmi ohranja besedila in jih ob različnih priložnostih posreduje mlajšim rodovom. Ansambel Toneta Rusa, ki je letos praznoval petletnico delovanja, je vedno bolj priljubljen, kar so potrjevali tudi prisotni v dvorani. En starček, ki rad poje. kakor je bil napovedan Florijan Zavnik, je dodal koncertu primorski naglas, za bolj ubrano petje pa gaje spremljala korepetitorka Mila Živulovič. Cerkveni mladinski zbor Amen je predstavljal področje, kjer deluje tudi Župnijska karitas, to je, Župnijo Domžale. Častni pokrovitelj koncerta, g. škof msgr. Andrej Glavan, je prisotne nagovarjal, naj bomo pripravljeni na dobrodelnost, še posebno je opozoril, da smo kristjani k temu še posebej poklicani, moč za ta dejanja pa naj črpamo iz evharistije. Predstavniki drugega častnega pokrovitelja Občine Domžale, se zaradi zasedenosti koncerta niso udeležili. Kantavtor Adi Smolar nas je z besedo in pesmijo nagovarjal k dobrodelnosti. Še posebej je nagovorila »Rolica papirja«. Kako lahko nam pride prav droben košček papirja ali pa na drugi strani droben dar. Pevke ansambla Vesele Štajerke so prinesle na oder in v dvorano kar nekaj dobre volje in razigranosti. Žal zaradi bolezni v ansamblu tega niso prinesli Slapovi, kar pa so z dodatnim programom nadoknadili ostali. Malo mini, ki nam je zelo potreben, pa je bilo eno od sporočil Ženske vokalne skupine Oda iz Moravč, ki je tako navdušila vse, da so poleg napovedanega programa zapele še dodatne pesmi. V sklepni besedi se je domžalski župnik zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi koncerta nastopajočim in povezovalcema ki so se odpovedali honorarju. Besede zahvale so bile izrečene sponzorjem, ki so finančno podprli koncert, še posebno generalnemu pokrovitelju Banki Domžale d.d., in tudi vsem obiskovalcem, ki so lahko prisluhnili dobri glasbi in obenem prispevali za pomoči potrebnim. J. Kastelic TVD Partizan Domžale Prijetno športno-delovno srečanje Sredi oktobra, na lepo jesensko soboto, smo se člani Športnega društva TVD Partizan Domžale zbrali na športno - delavnem srečanju na TRIM stezi Šumberk. Pod vodstvom Ivana Šraja je potekala akcija z namenom, da uredimo TRIM stezo. Uredili smo poškodovane vadbene naprave in oznake na stezi, spraznili koše za smeti ter pospravili še druge odpadke, ki smo jih našli na TRIM stezi. Primož Košak in Polona Šmuc pa sta poskrbela za športni del srečanja. Izvedli smo test hoje na dba kilometra, s pomočjo športne ure POLAR, in ugotovili, da so naši člani zelo dobro fizično pripravljeni. Na voljo je bilo tudi spoznavanje z vse bolj priljubljeno športno rekreativno vadbo v naravi - nordijsko hojo. Vsi, ki smo se prvič spoznali s to vrsto rekreacije, so bili navdušeni nad lahkotnostjo in hitrostjo hoje po TRIM stezi. V zabavnem delu pa smo se spomnili starih časov in se preizkusili v hoji na hoduljah. Večina je na koncu priznala, daje za hojo na hoduljah po- trebno kar nekaj spretnosti, čeprav na pogled izgleda precej enostavno. Brez tekmovanja pa tudi na tem srečanju ni šlo. Pomerili smo se v metu medicinke (malo težja žoga, da ne bo pomote), pravila pa so bila brez omejitve in vsak jo je lahko vrgel, kakor mu je najbolj ustrezalo. No, ker imajo prednost ženske, si je na koncu glavno nagrado primetala Irena Osolin. Ker je takih srečanj ljubiteljev športa in rekreacije zelo malo, smo se sklenili, da izpeljemo še kakšno srečanje s podobnim programom, saj je ta naša TRIM steza res enkraten športno-re-kreacijski objekt, ki ob dobri družbi udeležencem pusti lepe spomine na doživetja v naravi. Košak, TVD Partizan Domžale Rdeči križ Domžale Podelitev priznanj darovalcem krvi Eno izmed področij kjer je zelo dejavno Območno združenje Rdečega križa Domžale, je zagotovo krvodajalstvo. Letno je po občini organizirano več krvodajalskih akcij, kjer pa je opaziti, da je darovanje krvi v preteklem obdobju upadlo. Konec oktobra je po dveh letih Območno združenje Rdečega križa Domžale podeljevalo priznanja »zvestim«, večkratnim darovalcem krvi. Vse zbrane je pozdravila predsednica OZRK Domžale Emilijana Srebotnjak, priznanja pa sta podeljevala Božo Stupica, predsednik Odbora za krvodajalstvo, in članica odbora Nevenka Narobe. Na podelitvi v Moravčah so priznanja prejeli: Viljem Kralj iz Mengša, Franc Bajde, Milan Kovačič, Vojko Lavrinc in Jakob Rokavec vsi iz Moravč, Srečko Gerčar iz Lukovice, Albin Hribar in Janez Kotnik iz Radomelj ter Srečo Rihtar in Jože Videmšek iz Domžal so prejeli priznanje za petdesetkratno darovanje krvi. Za šestde-setkratno udeležbo so prejeli priznanje Milan Podgoršek iz Vodic, Predrag Zebec iz Ljubljane ter Franc Lipovšek iz Domžal. Sedemdesetkrat sta kri darovala Stanislav Prosenc iz Moravč in Franc Herauer iz Domžal. Kri je osemdesetkrat daroval Peter Mišvelj iz Ljubljane, zaposlen v Helios, devetdesetkrat Viktor Jenič iz Doba, zaposlen v Tosami. Posebno priznanje pa je dobil gospod Andrej Cerar iz Radomelj, zaposlen v Karton Količevo, ki seje krodajalske akcije udeležil že stokrat. Območno združenje Rdečega Križa Domžale se vsem darovalcem, ki pomagajo krvodajalstvu k svetlejši prihodnosti in rešujejo življenja, iskreno zahvaljuje in jim čestita. Navsezadnje ste vi najboljši ambasadorji krvodajalskih akcij. MC FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mitjam ŠPAN Kersnikova 27. 1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 Obveščam javnost, da je dne 1.11.2005 pričela poslovati odvetniška pisarna odvetnice Suzane Miklič Nikič na naslovu Ljubljanska cesta 102,1230 Domžale Tel.: 01 7219-724, lax.: 01 7219-725 Iz Društva upokojencev Vir Balinarji veterani z Vira najboljši V sekciji za balinanje Društva upokojencev Vir smo na občnem zboru za predsednika izvolili Janeza Novaka. Bil je glavni inicia-torza vadbo balinanja upokojencev. Treningov smo se udeleževali dvakrat tedensko. Ob slabem vremenu smo zamenjali nepokrito balinišče s pokritim baliniščem Budničar Količevo. Po celoletnem treningu so bili rezultati več kot vidni, zato smo 3. oktobra organizirali balinarski turnir. Sodelovalo je šest moških in dve ženski ekipi. Prvo in drugo mesto so zasedli veterani Društva upokojencev Vir, na tretje mesto pa se je uvrstila ženska ekipa. Turnir je zelo dobro uspel. Rad bi se zahvalil Janezu Novaku za njegov trud pri celoletnem čiščenju igrišča in za dobro izvedbo turnirja. Hkrati pa bi se zahvalil vsem nastopajočim. Vabim vse člane Društva upokojencev Vir, da se v čim večjem številu udeležujejo treningov, ki potekajo ob ponedeljkih in četrtkih. Prispevek napisal častni član Društva upokojencev Vir in najstarejši balinar veteran Budničarja Količevo Jože Vodlan Revija pevskih zborov domžalske dekanije Čeprav je bila nedelja, 16. oktobra ena izmed redkih v tem letu, ko je sonce prav lepo ogrelo naravo, so se člani cerkvenih pevskih zborov podali v Mengeš, kjer je bila v cerkvi sv. Mihaela pevska revija domžalske dekanije. Žal pa so mnogi, ki bi lahko prišli in prisluhnili petju svojih zborov, lepo nedeljo izkoristili za vse kaj drugega in priložnost zamujena, ne vrne se nobena, pravi stari rek. Vendar nastopi zborov niso bili zaman, saj jim je poleg nekaj obiskovalcev prisluhnila tudi Martina Batič in pa njihovi pevski prijatelji iz drugih župnij. Tudi tokrat smo prisluhnili zborom iz različnih župnij in zato lepo po vrsti naštejmo vse, ki so svoje pevske sposobnosti pokazali na tokratni reviji. Na reviji so se zbrali dekliški, fantovski in mešani pevski zbori iz župnij domžalske dekanije, in sicer Mladinski pevski zbor sv. Mihaela Mengeš, Fantovski zbor Dob, Moški pevski zbor župnije Moravče, Žen- ski pevski zbor Jutro iz Ihana in Male Loke ter Mešani pevski zbori sv. Jožefa Vir, Moravč, Jarš, Marije vnebovzete na Brdu, Šentvida pri Lukovici, sv. Jurija Ihan, Domžal, Doba in Mengša. Predstavitev zborov je bral Erik Košak, misli pa je prebirala Ida Leveč in kako lepo so se podale k petju. Na koncu so zbori zapeli skupaj še dve pesmi, in sicer Sattnerjevo Kot po mrzli studenčini in Hribarjevo Med nami Jezus bivaš pod taktirko mlade Martine Batič za orgelsko spremljavo je poskrbel Boštjan Čeme. Čeprav revija nima tekmovalnega značaja, je Martina Batič, med tem ko so bili ostali pevci deležni dobrot gospodinj iz, Mengša, podala nekaj ocen dela v zborih. Če strnem ocene le na nekaj besed, se je v glavnem pohvalno izrazila tako glede na sodelovanje, predvsem mladih, v zborih, kakor tudi z delom v zborih. Iz. njenega nagovora je bilo razbrati, naj zbor ne bo samo druženje pri pevskih vajah in ob svetih mašah, ampak naj bo tudi drugače kakor ena velika družina. Za tokratni nastop so zbori prejeli knjigo z naslovom Zvonovi so zapeli, ki jim bo pri njihovem delu še kako prav prišla. Naj ta zapis končam z besedami, zapisanimi na predstavitvenem koncertnem listu: Bog povrni z milostnimi darovi vsem pevcem in pevkam, zborovodjem, organistom, kantorjem... - vsem,ki razdajajo svoje talente in moči za lepo bogoslužje v naših cerkvah, mi pa jim prihodnje namenimo malce več pozornosti tudi z obiskom podobnih prireditev v naši dekaniji. DJD Anketa Vtisi z Raba Pred kratkim je Zveza društev vojnih invalidov Slovenije pripravila za svoje člane na Rabu letovanje, ki se ga je udeležilo 45 članov iz vse Slovenije, med njimi tudi deset iz Društva vojnih invalidov Domžale. Bivali so v Počitniškem domu rudarjev Trbovlje in se po sprehodih in ogledih mesta zapeljali tudi do taborišča Goli otok in do Grgurja. Ogledali so si tudi nekdanje koncentracijsko taborišče ter pokopališče kam por, kjer jc bila komemoracija, vmes pa so se pomerili tudi v različnih športih, kjer so bili Domžalčani posebej uspešni, saj so prejeli zlato medaljo. Povprašal sem udeležence iz Društva vojnih invalidov Domžale po njihovih vtisih: Angelca Novak z Vira: Rada sc družim s prijatelji in sotekmovalci, s katerimi dosegamo lepe uspehe. Osvojili smo že veliko medalj, pokalov in priznanj za prva, druga in tretja mesta v različnih regijah pa tudi na republiških tekmovanjih. Če bo zdravje dopuščalo, bom z delom v športnih sekcijah nadaljevala. Letošnje desetdnevno letovanje na Rabu je bilo enkratno, vsi smo zelo zadovoljni. Ostali mi bodo lepi spomini na dobro hrano, prijetno bivanje in naša tekmovanja. Tudi naslednje leto se bom odločila za Rab, saj je za starejše zelo primeren prav v mesecu septembru. Edvard Završnik iz Trzina: Letovanje na otoku Rabu je bilo za vse člane odlično organizirano, ravno pravi čas, tudi po ugodni ceni. Najraje se bom spominjal vožnje z ladjo, obiska Golega otoka, ob katerem smo se spominjali grozot nekdanjega taborišča. Udeležili smo se tudi komemoracije na pokopališču Kampor ter se spomnili trpljenja Slovencev med dru- go svetovno vojno. Na desetdnevno druženje so mi ostali lepi spomini. Če bo le zdravje, se bom drugo leto ponovno odločil za obisk Raba. .lože Kveder z Vrhpolja: Letovanje na Rabu je bilo koristno za vse člane. Ostali mi bodo lepi spomini na vsakodnevno druženje s prijatelji in izmenjavo izkušenj o delu posameznih društev. Prijetne so bile športne igre, obiski najzanimivejših delov otoka Raba in njegovih znamenitosti. Spomnil se bom tudi ribiškega kosila na ladji. Ob tem naj povem, da smo na komemoraciji na pokopališču Kampor položili tudi spominski venec, srečali pa smo se tudi s preživelimi taboriščniki. Vse v domu je bilo zelo dobro in mi bo ostalo v prijetnem spominu Prihodnje leto na svidenje. Zorko Muzctič iz Dornberka: Letos sem na letovanju na Rabu drugič v apartmajskem naselju Mavrica. Cena je primerna, vreme zelo ugodno, tudi za kopanje, sončenje in vožnjo z ladjo do bližnjih otokov. Sodeloval sem v športnih igrah in prejel priznanje ter srebrno medaljo za drugo mesto v balinanju. Veseli me, da sem spoznal veliko prijateljev, kar mije še v posebno zadovoljstvo. Če bom zdrav, se bom naslednje leto spet prijavil za letovanje. Pogovarjal In fotografiral Jože Novak SLAMNIK - november 200S stran 9 Turistično rekreativno društvo Turnše, Cešenik Lickanje, tako, za dušo! IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ »Samobitnost in duhovna moč nekega naroda se največkrat merita prav po tem, kakšen odnos ima ta narod do svoje naravne, predvsem pa do kulturne dediščine!« Misel, kiji ne gre kar tako oporekati. Prej nasprotno; misel, ki ji velja prisluhniti. In jo, če je le mogoče, upoštevati. Jo skušati približati vsem, zlasti pa tistim, ki prihajajo za nami. Tudi, ali pa predvsem zato, smo se Turnšanke in Češnčani, Češnčan-ke in Turnšani, stari in mladi, pa še skoraj vsi tisti, ki so vključeni v delo in snovanje Turistično-rckre-ativnega društva Turnše Čcšenik, ponovno zbrali na tradicionalnem »lickanju«, na Škandrovem ranču v Turnšah, pri prijaznem gostitelju g. Janku Jeraju, ki je s pomočjo nekaterih članic in članov društva, predvsem pa z enkratno zavzetostjo svoje družine, vsem nam pripravil srečanje, oziroma večer, ki zlepa ne bo šel v pozabo. Koliko dobrot so napekle pridne roke naših žena in deklet... In to dobrot, ki bi jih »tudi angelčki jedli, samo če bi imeli...« no, naprej pa veste, kaj ne ? Da si oblizneš vse prste, na roki in na nogi... Sicer pa je lickanje koruze že zelo star običaj (nekateri zgodovinarji ga umeščajo celo v prvo polovico 18. stoletja, v naših krajih), ki ga dandanašnji le še redko ohranjajo pri življenju. Kar pa je svojevrstna škoda, saj druženje ob tovrstnem delu predstavlja ne le nekakšno spoštovanje tradicije, temveč ponuja tudi priložnost za prijateljski pogovor, za pripoved o časih, ki so že skoraj utonili v pozabo, za dragocene nasvete tistih, ki vedo kaj je to - življenje, za »učno uro« o slamnikarslvu, ki je v preteklosti ljudem našega konca omogočalo dostojno preživetje. Pa tudi za pesem. Za lepo, domačo, slovensko ljudsko pesem.. In naS večer ob lickanju je bil - ena sama pesem. V goste smo povabili »Prifarske muzikante«, zasedbo, ki igra in prepeva z dušo, ne le s telesom. Zasedbo, ki zna in zmore začuti preprostega človeka, mu prisluhniti in skupaj z njim zapeti. Tako, po domače. Preprosto. Vsako pesem, pa naj bo žalostna ali vesela, radostna ali razposajena. Pogled na številne ličkarice in lič-karje, na otroke, ki so se nagajivo zagnali na velika kupa neoličkane koruze in z očkami, polnimi radovednosti in nekakšnega tihega, milega občudovanja mamic in babic (no, ja, pa tudi očkov in dedkov, se razume) iskali priložnost, da tudi oni pokažejo, kako že znajo, kako hitro se učijo, pogled na ljudi, ki niso bili več le posamezniki, temveč neka trdna skupnost, kjer vsak sicer ostaja samosvoj in neponovljiv, pa vendar nerazdružno, spontano pri-paden celoti, pogled v radostne oči vseh tistih, ki smo ličkali, hkrati pa v oči muzikantov, ki so igrali, kakor da igrajo iz srca in iz duše istočasno, samo za nas in hkrati samo zase, do bolečine čudovite pesmi, ki so jih med nas radodarno trosili neumorni »Prilarci«, tako, da smo peli z njimi, pa domače klobase in zelje, brez česar seveda ne gre (da o vincu, »ki srce razjasni in oko«, sploh ne izgubljamo besed, kakor tudi ne o sveže sprešanem jabolčniku, pa slastnih, sveže pečenih kostanjih tudi ne), vse to in še veliko več je ta, neke nerazložljive ljubezni poln oktobrski večer naredilo enkratnega in do konca neponovljivega. Razšli smo se pozno. Ker se nam nekako - ni šlo. Domov. Je bilo prelepo. Otroci so rajali in se veseli, mi, starejši, pa smo bili - srečni. ' Kako malo je potrebno, da se človeška duša naužije vsega tistega, kar dandanašnji vsi skupaj še kako pogrešamo - čistega, neobremenjenega, prijateljskega druženja, ko s ponosom udejanjaš nekaj, česar še sam ne veš dobro, čutiš pa, daje pomembno. In daje tako - prav! Ko življenje postane pesem. In pesem, ena sama ljubezen. R.K. »Za soorganizacijo večera se zahvaljujemo Kulturnemu društvu »Mojteater« ^r As Društvo izgnancev Domžale Priprava na sklic občnega zbora r»____i ■___i, ,__» ___X,___;_________ o -J----1___->nnc U„ -L. I i Pred kratkim je Društvo izgnancev Slovenije pripravilo posvet, katerega sta se za Krajevno organizacijo Društva izgnancev Domžale udeležila predsednik Jože Kveder in tajnica Vera Vojska. Posvet je vodila Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, namenjen pa je bil pripravi na občne zbore posameznih organizacij, pogovarjali smo se o finančno-materialnem poslovanju ter financiranju skupnih aktivnosti, dana pa je bila tudi informacija o mednarodnem kongresu o starejših ljudeh, ki je bil v Sloveniji. Ob tej priložnosti bi radi vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale povabili na dva aktivnosti: 8. decembra 2005 bo ob II. uri v CEKINOVEM GRADU v Ljubljani odprtje razstave o zgodovini izgnanstva, namenjeno predvsem obeležitvi 60 letnice vrnitve slovenskih izgnancev v domovino; 20. decembra 2005 pa bo v Gostišču Kovač na Količevem OBČNI ZBOR ter tradicionalno novoletno srečanje domžalskih izgnancev, o čemer boste še posebej obveščeni, že sedaj pa vas vabimo, da si rezervirate torek in se pridružite številni družbi. Prijetne prve zimske dni in veliko toplote v srcih. D. I. Predsednik domžalskih Izgnancev, Jože Kveder. na seminarju ' »Jttmm Praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica Nagrajenci in nova himna krajevne skupnosti Bogat program, ki so ga Krajevna skupnost Jarše - Rodica ter društva in organizacije pripravile ob letošnjem krajevnem prazniku, se je pričel z gasilsko vajo, v kateri so člani PGD Jarše - Rodica prikazali svojo pripravljenost za gašenje morebitnega požara na železniški postaji. Po uspešno opravljeni vaji so se krajani in krajanke zbrali v dvorani Kulturnega doma Groblje in slovesnost se je lahko začela. Mešani pevski zbor Groblje je pod vodstvom pred kratkim diplomiranega glasbenika Petra Pogačar-ja zapel Zdravljico, za njim pa je spregovoril Anton Košenina, predsednik Sveta KS Jarše - Rodica, ki je med drugim poudaril pomembnost sodelovanja ljudi tako v okviru svoje domovine kot občine in KS, predstavil letošnje uspehe ter spregovoril tudi o prostovoljstvu, ki ga v KS ne manjka, žal pa se v njem vedno znova srečujejo eni in HiUOS OBČINA DOMŽALE,TURISTIČNO DRUŠTVO IHAN in HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE ČISTIH SLOVENSKIH VODA vas vabijo na slovesnost ob odprtju obnovljenega vodnjaka pri župnijski cerkvi v Ihanu v soboto, 12. novembra 2005, ob 10. uri s kulturnim programom in nagovorom sodelujočih. Vodnjak stoji tik ob ihanski cerkvi in župnišču. Globok je 10 m. Najverjetneje je bil zgrajen med leti 1725 in 1738. Vaščanom Ihana je služil za oskrbo z vodo do izgradnje vodovoda. Obnovljeni vodnjak bo dodatna turistična popestritev obiskovalcem pešpoti proti Brdu in Goričici ter spomenik ohranjanja kulturne dediščine. Obnovo je vodilo Turistično društvo Ihan s pomočjo Občine Domžale in Heliosovega sklada, pri čiščenju pa so sodelovali gasilci. V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga ustanovila poslovni sistem He-lios in Ministrstvo za okolje in prostor RS, je to žc 37, obnovljeni vodnjak v Sloveniji. Po končani slovesnosti ste vabljeni na klepet ob dobri kapljici in sladkih dobrotah. Občina Domžale Županja Cveta Zalokar l »raženi Turistično društvo Ihan Predsednik Nande Starin Helios Domžale, d.d. Tržne komunikacije Nataša Hajdinjak isti krajani. Govoril je o dragoceni dediščini, ki jo s svojim delom zapuščajo zanamcem, pa tudi o prijetnih domovih, ki s svojo urejenostjo lepšajo celotno KS. Njegovim pohvalam se je pridružila županja Cveta Zalokar Oražem. ki je govorila o dobro organizirani društveni dejavnosti, pridnem vodstvu KS, posebej predsedniku, ki stalno vzpodbuja Občino Domžale ter jo opozarja, kar bi bilo potrebno v KS še storiti. Zahvalila se je za sodelovanje ter vsem krajanom čestitala ob prazniku KS ter jim zaželela, da bi tudi v prihodnje ohranjali tradicijo praznovanj, da bi s pridnim delom v društvih krepili kvaliteto življenja ter tudi z druženjem ter prijateljskimi odnosi prispevali k prijetnejšemu življenju na tem območju občine Domžale. Nato je skupaj s predsednikom Sveta KS Antonom Košenino podelila priznanja KS za dolgoletno uspešno in predano delo. ki so jih letos prejeli naslednji najpridnej-ši krajani: Kristina Orehek. Stane Kramberger in Jože Ručigaj. Sledila je podelitev priznanj najlepšim domačijam, ki so jih letos prejeli: Slavka Breznik, Sp. Jarše; Franc Nahtigal, Zg. Jarše in Martin ter Lidija Lebar z Rodice, ki je ob zahvali poudarila, da k najlepši domačiji prispevata tudi njen tast in tašča. Ža zaključek slovesnosti, na kateri je nastopila tudi flavtistka Tjaša Križnar, smo slišali himno Krajevne skupnosti Jarše - Rodica avtorice Marjane Kovačič, v kateri so pevci Mešanega pevskega zbora Groblje peli o tem, da so doma med Mengšem in Domžalami pod Kamniškimi Alpami, kjer teče Mlinščica ter himno zaključili: Jaršani. Rodičani vsi, prijatelji bodimo vsi Si složno v roke sezimo, le skupaj močni smo Prav ta kitica najbolje pove. zakaj je v tej krajevni skupnosti prijetno živeti. O delu in življenju v tej KS pa je bilo govora tudi v prijateljskih klepetih, ki so se razvili v okviru družabnega srečanja po uradnem delu osrednje prireditve ob prazniku KS Jarše - Rodica. V. Vojska PGD Jarše-Rodica Gasilska vaja in dan odprtih vrat Člani PGD Jarše - Rodica so pripravili »Dan odprtih vrat«, na katerem so operativni gasilci pokazali opremo gasilca, opremo novega gasilskega vozila GVC 16/25, pravilno postopanje pri pozam... Po končani predstavitvi so obiskovalci lahko poskusili pogasiti ogenj z gasilnim aparatom, najbolj navdušeni pa so lahko poskusili pogasiti ogenj s hitro napadalno cevjo iz novega gasilskega vozil«. Ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše Rodica smo gasilci PGD Jarše - Rodica pripravili gasilsko vajo na železniško postajo Rodica. Pri tej gasilski vaji smo preverili tudi psihično in fizično usposobljenost gasilcev, ki ne sodelujejo na večjih vajah. S prikazano vajo smo bili zadovoljni, potekala je brez večjih napak, analizo vaje pa je podpoveljnik Franc Koščak predal predsedniku KS Tonetu Košenini. Martina Kristan Člani Turističnega društva Domžale na izletu Vsi izleti, ki jih je Turistično društvo Domžale organiziralo doslej, so se odlikovali po izjemno visoki udeležbi. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo se v soboto, 15. oktobra, ob 8. uri zbrali na parkirnem prostoru ob blagovnici Vele v Domžalah. Trije polni avtobusi so nas odpeljali proti Dolenjski. Mimo Trebnjega in Novega mesta smo prispeli v Ždinjo vas ob vznožju Trške gore. To je bil naš prvi postanek in v gostilni 1'ugelj smo se okrepčali z izdatno malico. Gostilna se ponaša s 60 - letno tradicijo in lahko sprejme kar 280 gostov hkrati. Slovi po "pečeni kuri" (specialiteta gostilne), domačih kolinah, štrukljih in ribjih jedeh. Seveda nas je moral predsednik društva in vodja izleta, gospod Drago Burja, kmalu spomniti, da čas beži in da moramo spet na pot. Odpeljali smo se proti Kostanjevici na Krki. Naselje je pravzaprav olok, saj jo z vseh strani obkroža reka Krka. Kol trg se omenja v letu 124') in leta 1252 postane kraj mesto. Danes živi v kraju okoli 700 prebivalcev. Kostanjevica na Krki je v celoti zaščitena in uvrščena kot kulturni spomenik prve kategorije. Odpeljali smo naprej in ustavili pred obzidjem znamenitega samostana cistercijanskega reda iz 12. sto-lelja Samostan je leta 1234 ustanovil Koroški vojvoda Bernard Speinliamski. Danes se v lepo obnovljenih prostorih nekdanjega samostana nahajajo zbirke, ga- lerije in stalne razstave znanih slovenskih slikarjev in kiparjev: Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja, Zorana Didka, Janezi Boljke in drugih. Na travnikih okoli samostana so razstavljene skulpture iz hrastovega lesa ki ga pripeljejo iz bližnjega Krakovskega gozda. Ta les že od leta 1961 vsaki dve leti, v okviru kiparskega simpozija forma vive (živa oblika), oblikujejo domači in tuji kiparji iz vsega sveta, ki svoje umetnine ustvarjajo predvsem v lesu. Med slovenskimi kiparji so v tem obdobju na kosta-njeviški Formi vivi sodelovali Stane Jarm, Dragica Čadež, Tone Lapajne. Dušan Tršar, Tone Demšar, Negovan Nemec in Boris Zaplatii. v novejšem času pa tudi večje število kiparjev mlajše generacije. Ob zelo zanimivi razlagi naših vodičev o zgodovini samostana ter ogledu galerij in stalnih zbirk je čas spet kar prehitro mineval. Polni prijetnih vtisov smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se mimo Dolenjskih toplic in Dvora pri Žužemberka pripeljali na Muljavo V znani gostilni Pri Obršča-ku je bilo že vse pripravljeno za začetek skupščine društva. Zbrali smo se v osrednjem prostoru in prisluhnili predsedniku društva, g Dragu Burji, ki je podal izčrpno poročilo o delu društva v zadnjih dveh letih, s poudarkom na zaključnih delih (adaptaciji) našega objekta na Ljubljanski cesti v neposredni bližini bencinskega servisa IVtrol. Vodenje skupščine je nadaljeval gospod dr. Janez Vasle, po- ročilo nadzornega odbora pa je v odsotnosti predsednika odbora, g.Vita Habjana, podal član Janez Mežan. Pred zaključkom skupščine je predsednik podelil priznanja lastnikom najlepše urejenih objektov v občini Domžale. Sledila je pogostitev in tudi dobre domače kapljice ni manjkalo. Po kosilu smo se odpravili na ogled rojstne hiše pisatelja Josipa Jurčiča, ki je danes preurejena v muzej. Za hišo je obsežen prostor, letno gledališče, kjer vsako leto potekajo gledališke predstave, posvečene Josipu 'Jurčiču in njegovim literarnim junakom. Tu nas je pa čakalo presenečenje! Iz gozda je prihJačal pravi pravcati Krjavelj s svojo znamenito kozo Šeko. 1 ludo se je jezil nanjo, ker mu je spet ušla. Potem pa nam je v narečju, ki ga še danes nekateri, zlasti starejši domačini, govorijo tod okoli, razkladal svoje doživljaje, zgode in nezgode, o katerih smo nekoč že brali v Jurčičevem romanu Deseti brat. Po koncu predstave smo mu bučno zaploskali in predsednik društva nam je Krjavlja še posebej predstavil: mož, ki nam je tako živo predstavil lik Jurčičevega Krjavlja, je poleg te njegove vloge tudi župan občine Ivanina Gorica in ravnatelj osnovne šole v Ivančni Gorici. Malo smo še posedeli pri prijetnem pogovoru, nekateri so se tudi zavrteli ob glasbi in že je bilo treba vzeti pot pod noge, proti domu. Še dolgo bomo obujali spomine na ta lep, zanimiv in jesensko obarvan izlet. Dobitnike priznanj za najlepše urejene domačije bomo objavili v naslednji številki. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Kongres Liberalne demokracije Slovenije Novi predsednik je Jelko Kacin \ soboto. 18. oktobra, s pričetkom ob 10. uri je bil v Ljubljani, v hotelu Domina GRAND Media, kongres Liberalne demokracije Slovenije. Udeležili so se ga 404 delegati. Glasovalo se je tudi o spremembi statuta, tako da se je število podpredsedniških mest skrčilo od pet na dva, pri čemer sta zastopana oba spola, mandat podpredsednikov pa bo vezan na mandat Sveta LDS. Za podpredsednika sta bila tako izvoljena Zdenka Cerar in Matej Lahovnik. Na kongresu je spregovoril tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik države in dolgoletni vodja LDS. Poudaril je pomen dobre in močne opozicije za dobro celotne države in pozitivno zgodovinsko vlogo stranke. *LDS LIBERALNA OEMOKRACIIA SLOVCMIIC Anton Rop. dosedanji predsednik LDS, predsedniški kandidati in drugi so načelno zelo poudarjali liberalno usmeritev stranke, ki dopušča različna mnenja in iz tega črpa svojo moč. Predlog predsedujočega Antona Anderliča, da predstavitvi predsedniških in podpredsedniških kandidatov sledi takojšnje glasovanje, pa ni bil najboljši. Predstavili so se vsi trije kandidati za predsednika: Ivo Vajgl je v umirjenem tonu izrazil optimizem glede prihodnosti stranke, med svojimi prednostmi pa je, kot že med kampanjo, izpostavil svoje diplomatske sposobnosti in poudaril, da bi kot predsednik vnesel več poli- tične kulture. Kandidat Jelko Kacin je k sodelovanju pri prenovi stranke, ki se bo z izvolitvijo novega predsednika šele začela, povabil vse člane. Spregovoril je tudi o napakah, ki so LDS pripeljale v opozicijo. Najboljša pa je bila njegova misel, da se sedaj ljudje bojijo politike in ne obratno, saj so zamenjave sposobnih ljudi že ustaljena praksa pozicije. Sposoben retorik, evropski poslanec, je omenil tudi neuravnoteženo gospodarsko in socialno politiko vlade. Kot zadnji od kandidatov je na govorniški oder stopil Jožef Školč in pozval k vrnitvi k izvirnemu liberalnemu programu stranke. Predstavil je načrt, kako stranko prenoviti do naslednjih državnozborskih volitev. V ta namen je potrebno biti trda in neizprosna opozicija, se temeljito pripraviti na lokalne volitve pnhcKlnje leto in temeljito reorganizirati stranko. Evropski poslanec Jelko Kacin je dobil 220 glasov in zmagal v prvem krogu z absolutno prepričljivo večino. Delegatom je sporočil, da se bo popolnoma posvetil novemu poslanstvu, strnil vrste in oblikoval konceptualne reforme, ki bodo prevetrile stranko, jo notranje prenovile in poenotile. Delegati na kongresu iz Občinske organizacije LDS Domžale smo bili Toni Dragar, Saša Kos in Vinko Juhart. Saša Kos MKC z vidika drog in vprašanje preventive Problem uživanja droge je eden najbolj perečih družbenih problemov, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da se ljudje tega zadovoljivo tudi zavedamo. Ob droga h se najprej spomnim na vrsto preventivnih programov »v boju proti drogam,« kot da bi bilo omenjeno področje nekaj zunaj nas, proti čemur se je sploh možno boriti. Prav vsi ti primarni preventivni programi temeljijo na vrednoti odpovedi določeni substanci. Odpoved kot (od(rešitev, torej. Ne smemo tudi pozabiti, da gre za eno temeljnih krščanskih zapovedi, kakor jo lahko razumemo glede na novo-zavezno izročilo. Ob vsem tem, pa se zastavlja vprašanje, ali je obstoječa rešitev neustruzna, zato ker je pač krščanskega izvora in kot taka v vsakdanjem praktičnem umu ljudi v najtesnejši povezavi s cerkvijo, kar je pri nas še vedno nekaj negativnega, ali morda ravno zato tudi ustrezna, če si evangelij dovolimo razlagati nekoliko po svoje. Prav v obeh primerih, pa je kot sleheren preventivni cilj na področju delovanja z mladostniki precej zgrešena, saj gre za vrednoto, ki ji marsikatera odrasla oseba ni kos ravno zlahka. Vsi tisti, ki imate svoje otroke najbrž veste, da je za njih odpoved kaki stvari, ki si jo le-ti sami vbijejo v glavo, praktično nemogoča, pa naj jih še tako vzgajate v nasprotno smer. Zaradi tega so marsikateri starši pogostokrat nesrečni, ko njihovi najstniki (ali pa morda tudi nekoliko starejši) ne delijo z njimi pogleda na določene »življenjske zadeve«. In ravno na teh točkah (nerazumevanja, ponavadi v življenje mladih posameznikov vstopijo razne droge in njihov blagodejni učinek, v katerega žal pogostokrat kolektivno verjamejo. Dejstvo je pač, da je »življenje tam zunaj« vsak dan bolj kruto in precej neperspektivno, zlasti za mlade. Kako torej ne že vnaprej pričakovati, da je določena stopnja uživanja raznih drog (alkohol, marihuana pa še marsikaj drugega), praktično nujna etapa na življenjski poti slehernega mladega človeka? Zakaj živeti v lažni iluziji, da bo prav vaš otrok tisti, ki bo ostal čist? Pri vsem skupaj pa tudi pozabljamo, da sleherna »buma reakcija« s strani družbe in raznih vzojnih instanc (starši, šole, zavodi), pri najstniku nemalokrat izzove še večji revolt, da le-ta svoje uživanje še stopnjuje. Pri tem sploh ne gre toliko za vprašanje morale, kolikor za stopnjo hipokrizije, ki je v neki širši skupnosti prisotna v tistem času in prostom. Kako bo denimo kak mladostnik, verjel staršu, ki se naliva z alkoholom, daje trava nekaj slabega ter da zanj ni dobro, če jo uživa? Kako bo isti maldostnik verjel svojemu učitelju, ki mora izpolnjevati čedalje bolj zahteven učni program, kjer ni ravno veliko prostora za improvizacijo in je gluh za težave posameznika? Podobno velja za večino profesionalnih pedagoških poklicev, ki zaradi obstoječe situacije, niti ne morejo biti kos zahtevni nalogi, ki je v mnogih primerih kar preprečitev odvisnosti. Sredstvo za odpravljanje od-visnoti se torej nikakor ne more identificirati s končnim ciljem, ki je praviloma ne-odvisen posameznik. Nihče pa se ob-tem niti ne vpraša, če je to sploh mogoče. Suma šumarom; dokler odrasli ne bomo znali svojih potreb zadovoljevati bolj zmerno in z večjo obzirnostjo in potrpežljivostjo do prihajajočih generacij, tudi zanamci ne morejo biti precej drugačni. Torej, poleg tistega obstoječega primarno-preventivnega programa ki temelji na preprečitvi uporabe (ne pa tudi zlorabe, kar je v kontekstu razumevanja te zahtevne problematike tudi nekako najbolj smiselno), lahko kot dolgoročni cilj predlagamo tudi skupno med-generacijsko abstinenco ali pač zgolj zmernosti uživanja če ne gre drugače, vendar se tukaj gibljemo že na zelo spolzkem terenu, saj se jih takoj najde nekaj, ki jim stvar »nikakor ne more škodovati.« Obenem pa to tudi pomeni, da je udejanjanje vrednote odpovedi, ki sem jo omenii uvodoma, stvar celotne družbe in nikakor ne samo posameznika. Seveda je na omenjeni poti marsikatera ovira, vendar je vsaka stvar, ki družbi kot celoti potencialno lahko prinese obilico koristi, vselej tvegana. Tu pa Se kako do izraza pridejo individualne zgodbe, ki zaradi osebne življenjske situacije, pogosto spreminjajo svojo zunanjo podobo, začutimo pa jih vsakič, ko nas nekdo vpraša: »Kako si?« Vprašanju pa ponavadi sledi prav tako predvidljiv in enoznačen odgovor: »Dobro. Gre« Zkja CamernK predsednik 00 SO Domžale SDS Domžale podpira začetek postopka za ustanovitev Mestne občine Domžale V Sloveniji je trenutno 11 mestnih občin. V SDS Domžale menimo, da bi tudi občina Domžale lahko bila ena od mestnih občin, seveda ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev za pridobitev statusa naziva »Mestna občina«. Zastavlja pa se seveda vprašanje, kaj bi pravzaprav s tem sploh pridobili? Vsekakor bi bila s pridobitvijo tega naziva olajšana pot do koriščenja dodatnih finančnih sredstev za razvoj občine, lažje bi se tudi urejalo prostorsko načrtovanje in uveljavljanje interesov na regionalnem območju in še bi lahko naštevali. Ob tem pa se je potrebno vprašati, ali in v kakšni meri bi to znali izkoristiti, kar pa je (tudi) že čisto politično vprašanje. Ob tem na žalost ugotavljamo, da sedanje občinsko vodstvo verjetno ne bi bilo sposobno uresničiti prednosti, ki bi jih pridobili s statusnim nazivom mestne občine in bi bila zato potrebna temeljita sprememba politične oblasti v občini (podobno, kot je to bilo narejeno na državni ravni na zadnjih državnozborskih volitvah). V preteklem obdobju, koje bila LDS vladajoča stranka, so se tudi na tem področju (imenovanje mestnih občin) sklepale »kravje kupčije« in tako so naziv »mestna občina« prejele tudi občine, ki nikakor niso izpolnjevale vseh pogojev za pridobitev takšnega naziva. S spremembo politične oblasti na državnem nivoju pa se stvari sedaj urejajo na bistveno bolj pošten način če izpolnjuješ pogoje, da, drugače nc. Menimo, da je takšna odločitev, da se striktno upošteva zakonodajo, vsekakor pravilna in je povsem na mestu. Domžale kot občina sedaj skoraj v celoti izpolnjujejo pogoje za pridobitev naziva »mestna občina«, zato vsekakor pozdravljamo odločitev, da se gre v postopek pridobitve tega naziva. Seveda pa bo morala sedanja občinska uprava ponuditi tudi rešitev za izpolnjevanje pogoja, ki ga še ne izpolnjujemo - to je, da moramo imeti v občini najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. V SDS Domžale menimo, da sedanja občinska uprava, z županjo vred, ni storila skoraj nič, da bi se zadostilo temu predlogu. Tudi če pogledamo občinske proračune v preteklih letih, lahko vidimo, da je bilo v vseh teh letih zelo malo storjenega (in tudi podkrepljenega s proračunskimi financami), da bi se v naši občini ustvarjalo nova delovna mesta. Tudi županja, ki bi lahko marsikaj naredila v tej smeri tudi na državni ravni (saj je bila poslanka v vladajoči koaliciji in celo podpredsednica nekda- nje največje politične stranke LDS), je na tem področju storila bore malo, vsekakor precej manj, kot bi lahko. V SDS Domžale zato ocenjujemo, da ni dovolj samo vložiti predloga za ustanovitev Mestne občine Domžale, kar vsekakor pozdravljamo, temveč bo potrebno narediti še precej več, da se bo zadostilo pogoju, ki nam do pridobitve tega naziva še manjka. Ne zdi pa se nam smiselno, da bi se z morebitno spremembo zakonodaje (bodisi glede števila prebivalcev občine bodisi glede števila delovnih mest v občini) sedaj šlo v spreminjanje pogojev in bi kar naenkrat lahko v Sloveniji (na podlagi SDS zmanjšanja kriterijev) bilo (hipotetično) 80 ali celo 100 mestnih občin, saj bi to vsekakor razvrednotilo pojem »mestna občina«. Po naših ocenah bi bilo v Sloveniji, ko se bo gospodarsko stanje uredilo, prostora za največ do 15 občin, ki bi lahko imele naziv »mestna občina«. Zelo bomo veseli in smo pripravljeni storiti vse, seveda v okviru obstoječe zakonodaje, da bi naša občina tak status tudi pridobila. Vendar pa hkrati ob tem tudi opozarjamo, da izpolnjevanje pogoja glede števila delovnih mest v občini ne smemo jemati kot neko coklo za pridobitev tega naziva, ampak zgolj kot neko novo razvojno opcijo in možnost, v katero moramo zagristi, saj bomo s pridobitvijo dodatnih delovnih mest zmanjšali stopnjo nezaposlenosti v naši občini (delno tudi v sosednjih), na ta način bi povečali socialno varnost naših občanov ter pridobili dodatna finančna sredstva v naš občinski proračun. V SDS Domžale zato namero, da Občina Domžale postane Mestna občina Domžale vsekakor pozdravljamo, moramo pa narediti vse, ne glede na politično pripadnost, da zadostimo tudi pogoju oz. kriteriju o številu delovnih mest, ki trenutno veljajo in katerih po naših ocenah ni potrebno z.nianl sevati ali povečevati. Ker naj bi bile mestne občine centri bodoče regionalizacije, se še toliko bolj splača potruditi za dosego takšnega cilja. Janez Stlbrič, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Dr. Bajuk: "Velike možnosti za NSi na lokalnih volitvah 2006" V soboto, 22. oktobra 2005, je bil v Laškem posvet predsednikov regijskih in občinskih odborov Nove Slovenije. Delovnega srečanja z vodstvom stranke se je udeležil tudi dr. Marko Starbek, predsednik (K) N.Si Domžale. NSi "Uresničitev za razvoj Slovenije se je začela oblikovati še pod vodstvom prejšnje vlade, dokončno izpeljala pa v našem obdobju. Ce hočemo na Slovenskem uresničiti lizbonsko strategijo, moramo vpeljati korenite spremembe. To je program o reformah, ki je trenutno v javni razpravi, ki bo pokazala v katero smer moramo iti. Ce hočemo uresničiti strategijo razvoja in če res hočemo doseči, da bo Slovenija veliko bolj podobna stari Evropi, moramo imeti čim hitrejšo gospodarsko rast. Brez sprememb pa to ne bo šlo," je opozoril predsednik dr Andrej Bajuk. Na vprašanje, ali bo vnovič kandidiral za predsednika stranke, je Bajuk odgovoril, da svoje kandidature formalno še ni vložil, vendar bo kandidiral. Glede morebitnih kandidatur drugih članov stranke pa je dejal, da pozdravlja vsako kandidaturo. O evropski poslanki Ljudmili Novak, ki o kandidaturi razmišlja je Bajuk povedal, da jo ima zelo rad, spoštuje njeno delo, članstvo stranke pa bo odločilo o tem, kdo bo predsednik stranke. Ljudmila Novak je pri tem pojasnila, da njena morebitna kandidatura ne pomeni kandidature proti Bajuku. Dodala je tudi. da nekateri člani stranke menijo, da so pomembne spremembe in v tem kontekstu razmišlja o svoji kandidaturi za predsednico N.Si. Predsednik sveta stranke, Alojz Peterle, pa je pojasnil, da ne namerava kandidirati proti Bajuku in da se v tem trenutku bolj ukvarja s prihodnostjo stranke, njeno prepoznavnostjo in podobo. "Sam se bom o kandidaturi dokončno odločil po zaključku te razprave o prihodnosti stranke, ki ima za glavni namen opredeliti zelo jasno smer, ki bo jasna pred vsemi volivci. 8. novembra je naslednje zasedanje sveta stranke, kjer bomo to debato zaključili. Upam, da s pravimi odločitvami in glede na te odločitve se bom odločal za zadnjo besedo," je dejal Peterle. Po oceni podpredsednika stranke in ministra za delo. družino in socialne zadeve, mag. Janeza Drobnica, je dobro, da ima stranka veliko kandidatov za predsednika. Sam še dosti ne razmišlja o kandidaturi, saj ima na ministrstvu veliko dela in ga želi opravljati korektno. Drobnič je tudi pripomnil, daje še vedno dovolj časa za morebitno kandidaturo. Operativne priprave na lokalne volitve in v zvezi s tem oblikovanje nacionalnega in lokalnih volilnih štabov je dopoldne predstavila glavna tajnica N.Si, Maruša Novak, o pripravi lokalnih vsebin in izbiri kandidatov pa je spregovoril član izvršilnega odbora Nace Polajnar. Predsednik NSi in finančni minister Andrej Bajuk je govoril o spremembah na področju javnih financ in vplivu na lokalno samoupravo. Ključne vsebine, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, pa so v popoldanskem delu srečanja predstavili, poslanska skupina pod vodstvom Alojza Soka in evropska poslanka Ljudmila Novak. O glavnih spremembah na področju dela, družine in socialnega sistema je poročal minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Drobnič, o odpiranju univerzitetnega prostora, povezovanju gospodarstva univerz in inštitutov pa minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Jure Zupan, ter državna sekretarka na šolskem ministrstvu, Alenka Šverc. Srečanje, ki se je končalo ob 17. uri, sta sklenila pravosodni minister Lovro Šturm in poslanka Mojca Kucler Doli-nar, s predstavitvijo položaja notariata v Sloveniji. V naslednji številki Slamnika pa seveda vse o kongresu Nove Slovenije, ki bo 19. novembra v Novi Gorici. Iz OO N.Si Domžale se ga bodo udeležili: podpredsednica Sonja Heine, Janez Limbek in Vincenc Pogačar. Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.Si. Domžale Bo za večji posluh potrebna lastna občina? Jakob Rado Smolnikar o problematičnih temah s področja okolja in prostora Je že tako, da večina v občinskem svetu ponavadi preglasuje domače svetnike - četudi so združeni »vseh barv« - ko se glasuje o posege v prostor na določenem območju občine. Zato se ne gre čuditi pobudam, da bi se odločanju o domačih krajih in okolju veliko boljše pisalo, če bi se deli sedanje občine Domžale preoblikovali v svojo občino. Ob vseh izpostavljenih vprašanjih zagotovo vredno razmisleka. Predeli občine Domžale, ki ne sodijo v ožje strnjeno urbano središče, imajo kar tradicionalno občutek, da so deležni mnogo manjše pozornosti predvsem v smislu postavk občinskega proračuna - kot center Domžal. Iz tega izhajajo mnoga vprašanja občanov. Pri posegih v prostor ima ključno vlogo, žal dokazano, kapital. Ob tem prizadetemu prebivalstvu, ki se mora ponavadi hočeš ali nočeš sprijaznili z »razvojem«, skoraj nikoli ne omogoči vseh možnosti za zmanjševanje posledic teh sprememb v njihovem okolju. Pričakovali bi, da jim bo ob takih dogajanjih s strani investitorja ali občine vsaj obnovljena, če že ne modernizirana osnovna infrastruktura: ceste, pločniki, vodovod, kanalizacija, talne komunikacijske povezave,... Ce se že ne moremo izogniti pozidavi strnjenih kmetijskih zemljišč, četudi »manjvrednih«, bi morali zagotoviti med sedaj obstoječimi naselji in novimi predvidenimi industrijskimi conami vsaj 200 metrski »zeleni pas«, saj gre za popolnoma nove dejavnike v okolju. Kako dobra je dejansko pogodba z dolgoletno koncesijo za distribucijo plina v Domžalah in okolici? lahko bi več pozornosti namenili novim tehnologijam in obnovljivim virom ter s tem odprli možnosti za koriščenje okoljskega denarja ki ga ponuja naša nova širša domovina. Evropska unija. Dvomim, da se ni bilo smiselno, ob sicer že pripravljenem projektu v Dobu, približali želji krajanov in se odločiti za centralno kurilno napravo na biomaso s toplovodom. Poseg v prostor bi bil glede gradbenih del podoben kol plinifikacijo, z vidika udeležbe krajanov pri sofinanciranju pa mnogo manjši. Da ne omenjamo, da bi bila v individualni hiši topla voda kot medij nedvomno veliko varnejša, kot plin ali kurilno olje. Ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da ob obilici domače surovine (lesa) uvažamo energente, pri Slovanska ljudska mtranka čemer imajo največ koristi prav trgovci in naftni mogotci. Do sedaj še nismo uspeli ponuditi občanom, ki nimajo kanalizacije, možno-sli skupne gradnje lokalnih bioloških čistilnih naprav. Se premalo poznamo problematiko pronicanja fekalij na občutljivem kraškem območju. Zato bi bilo po mojem mnenju smiselno v občini Domžale pripraviti in izpeljati vsaj poskusni (pilotski) pro|ekt za čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev na biološki način. Žal ne uporabljamo dovolj takšnih, sorazmerno poceni rešitev, ki se poleg vsega tudi odlično vključujejo v okolje. Še vedno pa, posebej kmetovalce, tare uvedba dajatve na nezazidana stavbna zemljišča. Kot je znano, ta ukrep še ni prav nič pospešil prodaje in prometa na področju stavbnih zemljišč, kot je bilo obljubljeno oz. zaželjeno. Vsekakor se bo potrebno vprašati o poš-lenosti in pravičnosti tega davka, saj mnogi plačujejo tudi za svoj vrt, ki ga sploh ne nameravajo pozidati. Še bolj nesmiselno pa je plačevanje nadomestila za parcele, preko katerih potekajo komunalni vodi ter za zemljišča, ki so v naravi ozki, več deset metrov dolgi pasovi, sicer slavbnih zemljišč, kjer je gradnja nemogoča. Predvsem kmetje pa smo opazili, da so nam med stavbna zemljišča vključili tudi dvoriščne površine, ki jih neobhodno potrebujemo za osnovno dejavnost manipulativna dela s kmetijsko mehanizacijo Spel drugi pa so »spoznali«, da so jim bila med stavbna zemljišča na novo dodane njihove kmetijske površine brez njihovega privoljenja. Mar nc gre spet za primere, da so si vplivni posamezniki na ta način zagotovili nove lokacije za svoje vikende in hiše? Ob tem pa z davkom še prisilili kmeta, da parcele čim prej proda. Moderen način nacionalizacije pač. Jakob Rado Smolnikar, občinski svetnik In predsednik 00 SLS Domžale IZJAVA Svet zavoda Mladinski kulturni center Domžale se distancira od vseh neuradnih in poluradnih izjav o delovanju in javni podobi MKCD ter hkrati poziva vse politične stranke in njihove podmladke k nadaljnji konstniktivni debati na dotičnem področju. Svet zavoda MKCD SLAMNIK - novembar 200S stran 11 NAŠI POSLANCI Zakaj smo v LDS zahtevali preiskavo prodaje delnic Mercatorja? Teden v Evropskem parlamentu Po mnenju številnih strokovnjakov je bila prodaja Mercatorjcvih delnic izvedena na netransparenten način in na škodo državnega premoženja. Če so podatki, ki so se pojavljali v medijih, da sta državna sklada Kad in Sod prodala delnice Mercatorja /.a ceno 38.000 tolarjev točni, smo bili državljani in državljanke z omenjeno prodajo delnic po naši oceni oškodovani /a približno 29 milijard tolarjev. To pomeni, da je višina škode enaka gradnji najmanj 2904 stanovanj za mlade družine. Predstavniki države v Kadu in Sodu. ki nadzirajo poslovanje in potrjujejo pogodbe o prodaji, so javnost dolžni seznaniti z relevantnimi elementi pogodbe 0 prodaji delnic. Predsednik uprave Kada je na novinarski konle renči 7. septembra 2005 izjavil, da je do prodaje delnic prišlo, ker ni bilo ponudbe za večji delež. Direktor Soda pa je javno zatrdil, daje prišlo do prodaje delnic, ker je znani kupec v danem trenutku pokazal največji interes. Ker ne prvi ne drugi javnosti nista posredovala tehnih argumentov, smo prepričani, da morata to storiti pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Po zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave se sklicujemo tudi na mnenje predsednika uprave Mercatorja, g. Zorana Jankoviča, ki meni, da je prodaja nesmiselna, saj predstavniki obeh skladov trdijo, da delnice prodajajo zaradi manjših donosov, obenem pa obljubljajo, da bodo podjetje dokapitalizirali. Na podlagi dejstev, dostopnih v medijih, je moč sklepati, da nadzorniki pri prodaji deležev v Mereatorju niso upoštevali, da so bili v prvem polletju prihodki večji za 7,6 odstotkov v primerjavi Z enakim obdobjem lani, da seje dobiček povečal za 47 odstotkov in da so se prihodki od prodaje povečali za 26,4 odstotka (v prveni polletju 2005). Zato je treba pridobiti odgovor na vprašanje, ali so nadzorniki pred potrditvijo prodaje delnic sploh prebrali polletno poročilo poslovanja Mercatorja in pogodbo o prodaji (po nekaterih informacijah se z. njo sploh niso seznanili; podano jim je bilo zgolj poročilo). Na podlagi v javnosti objavljenih podatkov menimo, da sta Kad in Sod iztržila za prodajo 30-odstotnega deleža Mercatorja zgolj 38.000 SIT za delnico, kar je za 29 milijard manj, kot bi lahko, če primerjamo iztržek, ki sta ga dosegla npr. ob prodaji državnih deležev v Leku. Pri tej prodaji sta namreč dosegla kar 81-odstotno prevzemno premijo Prodaja deležev države v Mereatorju bi morala biti tako opravljena po primerljivih prodajnih (prevzemnih) premijah Leka (81 odstotkov). Pivovarne 1 Inion (77 odstotkov) in SKB banke (76 odstotkov). Po ocenah, ki se pojavljajo v javnosti, pri prodaji deležev v Mereatorju prodajna (prevzemna) premija spioh ni bila iztržena (po besedah ekonomista dr. Hogomirja Kovača je bila prodajna oziroma prevzemna premija v zadnjih dveh letih na Ljubljanski borzi od 30 do 40 odstotkov). Država oziroma davkoplačevalci so zato znatno oškodovani. Sporno je tudi dejstvo, da je vlada prek svojih predstavnikov v obeh skladih kršila veljavno zakonodajo. Tako tudi član strateškega sveta in predsednik Vladnega odbora za reforme, dr. Damijan, meni, da je država kršila prevzemno zakonodajo, saj je prodaja deleža v Mereatorju povezanima kupcema presegla 25-odstotni delež lastnine. Navajamo: »Z vidika davkoplačevalcev, z vidika prilivov v proračun, z vidika transparentnosti. z vidika konkurenčne zakonodaje zadeva ni bila dobro izpeljana. Mislim, da bi država morala tukaj imeti en strateški razmislek, še enkrat razmislili o tem, ali požegnat to odločitev Kada in Soda. Se pravi, preko teh mehanizmov, ki obstajajo, preko upravnega odbora in nadzornega sveta Kada in Soda. In potem se mogoče še enkrat lotiti tega postopka. Kot se ve, sta oba subjekta, ki sta skupaj kupovala delež v Mereatorju, se pravi Istrabenz. in Pivovarna Laško, med sabo lastniško povezana« Nekdanji predsednik vladnega strateškega sveta, dr. Mičo Mrkaič, pa meni, da bi tovrstne prodaje morali izpeljati bolj transparentno. »Izbrati bi morali širok krog ponudnikov, ki bi konkurirali za najboljšo možno ceno. Prav zaradi tvtransparentnosti prodaja v primeru Mercator ne more biti smiselna.« Mnenje predsednika Ljubljanske borze in koordinatorja skupine za privatizacijo ter razvoj finančnega sektorja vladnega odbora za reforme dr. Marka Simonetija pa je naslednje: »Kot državljan in poklicni ekonomist pa sem zelo zaskrbljen. Upamo, da transakciji ne bo odobrena. Upam, da bo nazadnje le pravladal odgovorni odnos nove oblasti do pravic do ostalih delničarjev in do transparentnega umika iz gospodarstva.« Gre torej za popolnoma nepregleden in za državno premoženje škodljiv način umika drŽave iz gospodarstva, kot ga je sicer vladujoča koalicija napovedovala že pred volitvami in si ga zapisala tudi v koalicijsko pogodbo, na katero se pogosto in selektivno sklicuje. Predlagatelji zahteve smo pričakovali, da bo vlada seznanila poslanke m poslance ter javnost z navedeno prodajo deležev Kada in Soda v Mereatorju in odvrnila sume škodljivosti prodaje. Vendar tega ni storila. Ker se lako na parlamentarni Komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financah ni bilo mogoče seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi o prodaji, ki bi ovrgli sum oškodovanja državnega premoženja, snio primorani, da zahtevamo odreditev parlamentarne pnskave, kar je povsem legitimno sredstvo političnega nadzora opozicije nad delom aktualne vlade. Cveta Zalokar Oražem, poslanka v Državnem zbor RS Da bi bralci Slamnika in širša javnost lahko bolje spoznali delo poslancev Evropskega parlamenta, navajam utrinek iz življenja in dela poslanke dr. Romane Jordan Cizelj iz meseca oktobra. V Evropskem parlamentu (EP) enkrat mesečno potekajo plenarna zasedanja v Strasbourgu. medtem ko se vse ostale dejavnosti odvijajo v Bruslju. Običajno v tednu pred plenarnim zasedanjem poteka delo političnih skupin. Gre za usklajevanje politik, stališč in glasovanj vezanih na posamezne tematike, ki se obravnavajo. V tednu po plenarnem zasedanju pa poteka delo parlamentarnih odborov. Teh je v EP kar 20 in pokrivajo področja delovanja parlamenta, kot npr. zunanje zadeve, človekove pravice, razvoj, okolje, kmetijstvo, industrijo, raziskave in energijo in druga. Vmes se zvrsti seveda kopica drugih dejavnosti, bodisi bolj politično ali strokovno naravnanih, pa tudi številna neformalna srečanja akterjev evropskih politik. V tednu'od 10. do 16. oktobra 2005 je delo poslanke dr. Romane Jordan Cizelj potekalo kot sledi. V soboto, 22. 10. 2005 smo na Srednji šoli Domžale uspešno zaključili letošnjo prvo, skupaj pa že tretjo omrežno zabavo, tokrat organizirano tako za dijake šole kot tudi za vse ostale, ki jih je to zanimalo. Skoraj 30 udeležencev je tudi tokrat dobrih 12 ur uživalo v igranju omrežnih računalniških iger in medsebojnem druženju. Kljub temu, da so na podobnih prireditvah še vedno najbolj pri-bljubljene strelske igre (in je bilo tako tudi pri nas), se je razvilo kar nekaj kakovostnih bojev tudi v strateških simulacijah, kakršna je Age of Empi-res. ni pa manjkalo niti športnih tekem, predvsem košarke in nogometa. Sama zabava je bila očitno zanimiva tudi za opazovalce, saj je sodelujoče obiskalo kar lepo število dijakov in profesorjev šole, ki so imeli kaj videti - precej udeležencev seje namreč lahko pohvalilo z impresivno spretnostjo igranja. Torek 11. oktobra je bil ves dan namenjen zasedanju Odbora za industrijo, raziskave in energijo ITRE. kjer je poslanka polnopravna članica in ji pomeni jedro njenega srokovno političnega delovanja. Obravnavali so poročilo listine o malih podjetjih v EU kot tudi točko o upravljanju satelitskega in navigacijskega sistema Galileo Vmes seje odvijal še sestanek delegacije za odnose EU s Kanado, kot tudi seja odbora za proračun. V primeru, ko se sestanki različnih področij medsebojno prekrivajo, poslancem na pomoč priskočijo njihovi pomočniki, ki potem poslanca podrobno seznanijo z dogajanjem. Dan seje zaključil pozno zvečer z delovno večerjo, kjer so razpravljali o širitvi jedrskega programa na Finskem. Sreda 12. oktobra je bila namenjena delu delovnih skupin. Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati, katere članica je tudi stranka SDS, ki ji pripada poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, je v okviru delovne skupine B obravnavala aktualne teme s področja industrije, raziskav in energije, v okviru delovne skupine C pa proračunske zadeve. Pred popoldanskim nadalje- Izvedbo omrežne zabave je Srednji šoli Domžale tudi tokrat, že tretjič, pomagalo omogočiti domžalsko računalniško podjetje Dar-Computers, ki je zagotovilo infrastrukturo računalniškega omrežja. Fantje iz Dara so postali, po- vanjem aktivnosti je poslanka opravila še intervju s študentko s Poljske, ki so jo zanimale izkušnje, ki si jih je poslanka pridobila, kot tudi prioritete, ki si jih postavlja pri svojem delu. Popoldne je bil na sporedu bruseljski dan plenarnega zasedanja, dr. Jordan ' 'izljeva pa se je popoldne srečala še s skupino Seniorjev SDS iz Slovenije, ki si je prišla ogledat Evropski parlament in se seznanit z najpomembnejšimi dejstvi. Večer se je zaključil v sproščenem druženju poslanke z obiskovalci iz Slovenije. V četrtek 13. oktobra se je nadaljevalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta in popoldne zaključilo z glasovanji. Dr. Romana Jordan Cizelj pa je takoj po glasovanjih odpotovala na strokovno ekskurzijo v južno Francijo, ki se je je udeležila na povabilo in v organizaciji Evropskega foruma za energijo. Delegacijo poslancev odbora ITRE je že zvečer istega dne sprejel visoki komisar za nuklearno energijo Francije, kije članom priredil delovno večerjo z razpravo o prihodnosti jedrske energije v EU. V petek 14. oktobra se je ekskurzija nadaljevala z obiskom Centra Marco-ule. ki je v glavnem namenjen predelavi in razgradnji izrabljenega jedrskega goriva. Udeleženci so si ogledali muzej VISIATOME, posvečen informiranju javnosti o odlaganju jedrskih odpadkov moderne družbe. V nadaljevanju je delegacija obiskala kompleks ATALANTE, kjer so bili seznanjeni z raziskovalnim delom in si ogledali kapacitete visokokvalitetne dolgoročne hrambe odpadkov, potem pa so se zapeljali še do Centra PF1ENIX in si ogledali prototipni reaktor za izvajanje eksperimentalnih programov s ciljem doseganja možnosti pretvorbe visoko radioaktivnih snovi v stabilne elemente. Delovni teden seje zaključil s poznovečernim povratkom poslanke v Slovenijo, misli pa so že uhajale k pripravam za naslednji teden s številnimi novimi obveznostmi. Darko Rodi leg dveh predanih profesorjev šole, ki jima je postavitev podobnih prireditev še vedno v velik izziv, nepogrešljivi del šolske igričarske kulture. Za vsako izvedbo se bolj potrudijo in tokrat so zagotovili res kakovostno opremo, kar je pomenilo, da udeleženci niso imeli nobenih težav pri priklopu v omrežje. Prireditev je bila še "'posebej zanimiva zato, ker smo v šolo uspeli privabiti nekaj udeležencev, ki niso dijaki šole, ter nekaj bivših dijakov, ki jih na šolo vežejo prijetni spomini. Ker postajajo omrežne zabave na Srednji šoli Domžale že tradicija, upamo, da bodo še pridobivale na kakovosti, hkrati pa se jih bo udeleževalo še več prijateljev računalniških iger - če bi se naslednje zabave radi udeležili tudi vi, včasih zavijte na spletno stran šole ter pobrskajte za obvestili. Volodja Šfškovlč Iščemo vodjo vrtnega centra ki izpolnjuje naslednje pogoje: diplomirani ali univerzitetni diplomirani inženir agronomije ali ekonomije ali ustrezne naravoslovne smeri z vsaj tremi leti delovnih izkušenj s področja prodaje. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Arboretum Volčji Potok. Volčji Potok 3. 1235 Radomlje do konca novembra 2005. Ustanovitev komisije DZ za pregled domnevnega oškodovanja družbenega premoženja Nedavno vložena zahteva za ustanovitev parlamentarne preiskave za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil v zvezi z domnevnim oškodovanjem družbenega premoženja pri prodaji deležev KAD in SOI) je močno razburila predvsem opozicijski LDS in(ZL)SI). Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker s to komisijo želimo pregledati in preveriti vse primere morebilnih sumov na netransparent-Be, v nekaterih primerih pa celo nezakonite prodaje deležev v preteklosti. To pa nikakor ni všeč predvsem LDS-u, saj hi se izkazalo, da so oni v preteklosti z veliko žlico počeli ravno to, kar sedaj (brez argumentov in dokazil) očitajo sedanji vladni koaliciji. Že ob obravnavi suma oškodovanja v primeru Mercator, ki ga je obravnavala komisija '•a nadzor proračuna in drugih javnih financ, smo v SDS Predlagali amandmaje k posameznim predlogom sklepov, vendar jih opozicija ni bila pripravljena podpreti. Na slabo, pristransko in nekorektno vodenje komisije (ki jo vodi LDS) smo opozarjali na vseh sejah komisije za nadzor na temo suma oškodovanja v leni mandatu, vendar predsednik Bi nit i želel prisluhniti koaliciji, kaj šele, da bi vsaj poskusil Spremeniti ravnanje Zato smo vložili omenjeno zahtevo za ustanovitev preiskave, v kalen pa se ne bi ukvarjali samo s trenutno najbolj zlorabljeno zahtevo - Mercator. ampak Stno Utemeljeno predlagali, da se preiskava razširi na vse Prejšnje podobne primere, ki so jih izvedla prejšnja vodstva °beh skladov (Slovenska odškodninska dnižba - SOD in Kapitalska dnižba - KAD). Prepričani smo, da je v interesu državljanov tudi, da se prekine z medijskim nastopaštvom v posamičnih primerih, v katerih so bili očitno prizadeti in- POSLANSKA PISARNA NSi Nova Slovenlla Mag. Franc Capuder Poslanec Državnega zbora RS Uradne ure: vsako prvo sredo v mesecu od 18. do 19. ure Na sedežu OO NSi Domžale Ljubljanska cesta 70 II. nadstropje Domžale Tel.: 01/721 12 34 V prejšnji številki Slamnika je prišlo Jo nenamerne pomote: namesto Roman Capuder bi moralo pisati Prane Capuder. Poslancu Nove Slovenije v f)Z se iskreno opravičujemo. Hvala za razumevanje. lercsi dela opozicije. V SDS in v vladajoči koaliciji želimo, da se tematike lotimo celovito, resno, da se ugotovi dejstva in pripravi ustrezne zaključke. Ne želimo, da nastopašlvo in obrekovanje postane temelj slovenske politike Komisija za nadzor proračuna bi se lahko posvetila še nekaterim najnovejšim projektom, ki so prišli v javnost v zadnjih dneh in v katere so vpleteni pomembni funkcionarji LDS, recimo, poslovanju stanovanjskega sklada. Proučila bi lahko vsaj nakup zemljišč v Vižniariali. Samo v tem poslu je izginilo več kot 500 mio SIT. Podoben primer je prodaja delnic EUTELSAT, ki jih je pred dnevi, po pisanju medijev, visoko pod ceno prodala RTV. Morda je bil prav zaradi tega za izpeljavo te transakcije potreben referendum o RTV, da bi pridobili čas in bi sedanja l Iprava in organi RTV v miru izpeljali posel Za razliko od prejšnje vladne koalicije (LDS in (Ž.L)SD) seje sedanja vladna koalicija dela lotila resno, dogajajo se pomembne konceptualne spremembe, sprejeta je strategija razvoja Slovenije, pripravljen je predlog reform. Nastopašlvo in obrekovanje je pravzaprav edini odgovor užaljenih nekdanjih oblastnikov Naj omenim še nekaj v preteklosti zelo spornih dogodkov oz. prodaj, zaradi katerih domnevamo, da sedaj v LDS in (Z.L)SD nasprotujejo ustanovitvi komisije ter reviziji prodaj v preteklih letih, sa| bi se verjetno iz.kaz.alo, da so jih izpeljali na nepregleden način. Tako je npr. Kapitalska družba (KAD) tako rekoč čez noč prodala Gorenju velik delež časopisa Delo, DZS (direktor Bojan Petan je član LDS)je lam od KAD-a s pogajanji odkupila pomemben delež družbe Dnevnik (torej prevzem nadzora I I )S-a nad lema omenjenima časnikoma), v IVI ('je nekdanja vladajoča elita posameznikom omogočila miljardno premoženje, LDS in (ZL)SI) sta z dogovarjanjem prodali ljubljanski LEK, na isti način tudi v novomeški Kevoz, delež. so. kljub nasprotovanju vodstva, prodali tudi v ajdovskem Fructalu, podobne zgodbe so se odvijale še v številnih slovenskih podjetjih - ColOf Medvode, Hoteli Palače, Mercator, Kolinska, Kras Sežana, Pivovarna I Inion, ...in še bi lahko našteval. Najbolj zanimivo pri tem pa je, daje sedaj nekdanji predsednik vlade, Anton Rop (LDS), sedaj' najglasnejši pri preprečevanju revizije prodaj državnih deležev v podjetjih in je očitno že pozabil, da je bilo ravno pod njegovim vodstvom prodanega večina državnega premoženja na nepregleden način in z dogovori. Lahko se samo vprašamo, kje je bil takrat Drago Kos (LDS) in »njegova« Komisija za preprečevanje korupcije? To je še dodatni argument, da se takšna komisija ukine, saj je bila sestavljena povsem politično in brez pristojnosti. Zato se mora takšna komisija razpustiti in ustanoviti nova v okviru Državnega zbora, ki ho na podlagi zakona imela bistveno večjo moč in bo lahko temeljito izvajala protikorupeijsko delo. V nasprotju s staro je nova komisija, ki jo predlagani zakon predpisuje, že glede na sam način njenega imenovanja bistveno bolj Objektivna, bistveno bolj nevtralna in bistveno bolj politično uravnotežena, mnogo bolj verodostojna in zaupanja vredna Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Dr. Brejc za izboljšanje plačilne discipline Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) v Evropskem parlamentu je soglasno sprejel poročilo o predlogu Uredbe o evropskem plačilnem nalogu, ki ga je kol poročevalec odbora LIBE pripravil dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED). EP se je s tem poročilom odzval na širšo raziskavo Komisije, ki je pokazala, da zaradi neplačevanja ali prepoznega plačevanja propadajo predvsem mala in srednja podjetja, kar ovira konkurenčnost nacionalnih gospodarstev, tudi slovenskega. Postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga je alternativa sodnemu postopku, saj je hitrejši, postopek teče avtomatsko na standardiziranih obrazcih, vloga pa se lahko odda tudi preko interneta. S sprejetjem te uredbe bo tako lahko na primer podjetnik iz Slovenije, ki ima dolžnika v Nemčiji, hitreje in lažje prišel do poplačila svojega zahtevka. Uredba namreč omogoča, da upnik lahko vloži zahtevek za plačilni nalog, v katerem navede dokaze, dolžnika pa se o vložitvi obvesti. Če dolžnik zahtevku ne ugovarja, bo avtomatično, na podlagi izvršljivega plačilnega naloga, moral plačati svoj dolg. V kolikor se države članice odločijo, se lahko ta postopek prenese tudi v nacionalno zakonodajo, kar bi pomenilo, da bi tak postopek lahko uporabljali tudi v Sloveniji, kar bi seveda pripomoglo k boljši plačilni disciplini in zmanjšanju sporov pred sodišči. Dr. Brejc seje v svojem poročilu zavzel za večjo učinkovitost postopka za plačilo nespornih terjatev, ki se lahko po njegovem mnenju doseže z avtomatsko obdelavo podatkov in oddajo vloge preko interneta, saj bi se tako lahko postopek zaključil v najkrajšem možnem času, ki pa po mnenju dr. Brejca ne bi smel biti daljši od treh mesecev. Zaradi praktičnih izboljšav, ki jih bodo prinesle rešitve, zapisane v poročilu, je le-to zbudilo veliko zanimanje, tako v EP, kot tudi v nekaterih državah članicah. Dr. Brejc bo poročilo odbora LIBE o evropskem plačilnem nalogu predstavil tudi na novembrskem plenarnem zasedanju EP v Strasbourgu. Več informacij o delu dr. Brejca v Evropskem parlamentu lahko najdete na spletni strani vvvvvv.mihabrejc. si. Vljudno vabljeni k ogledu! Nataša Šuštar Omrežna zabava na Srednji šoli Domžale CENTRU ZA MLADE Ljubljanska 70 tel.: 722-66-00, e-mail: c/m a siol.net. www.i-rose.si November 2005 TORKOVI KULTURNI VEČERI Torek, 15. novembra, ob 20.00 uri odprtje razstave »Raj na zemlji« akademskega slikarja Vojka Aleksiča. SOI l ZA SI VKSI - vsako tretjo sredo v mesecu. Vodijo prof. Lili Jazbec. Sreda, 23. 11., ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale. Nosilna tema predavanja bo MOID VC1JA ZA UČENJI. Sledi diskusija in izmenjava mnenj. Torek. 29. 11., ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale predavanje z naslovom »JEZEN SEM! KAJ SEDAJ?« Predavala bo gospa Pavla Klinar. univ. dipl. soc. ped. ČL r RT KOVA SV ETOVALNH \ - vsak zadnji četrtek v mesecu Četrtek. 24. 11.. med 17.00 in 19.00 uro v CZM Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA za srednješolce napovedujemo za december. Zbiramo prijave. TEČAJ ŠPANŠČINE V letu 2005/06 nadaljujemo s tečaji španskega jezika. Nadaljevalni skupini se bosta srečevali po utečenem urniku, in sicer: 1. skupina: petek od 14.00 do 15.30 ure, 2. skupina: petek od 15.45 do 17.15 ure. Oblikuje se skupina za začetni tečaj. Inf.: 722-66-00. Vodi Irena Grmek. BOLŠJAK Za tradicionalni decembrski »bolšji sejem« zbiramo stvari. Izkupiček bo namenjen projektom. Informacije in zbiranje v CZM, Ljubljanska 70. V VBILO MLADIM l STVAR.IALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...). se odzovite našemu vabilu. USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Vsak torek potekajo delavnice za vse mlade, ki želijo na ustvarjalen način svoj prosti čas preživeti v družbi vrstnikov. Med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let in od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 14 do27 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se srečujejo in ustvarjajo mladi s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. Vodi Mateja Absec. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. Rojstni dan Centra za mlade Domžale cb 21.CC Ka\a KI' Svetniki v Občinskem svetu so se pred desetletjem odločili, da ustanovijo center, kjer se ho prepletalo življenje mladih in starejših. Ustanovljen je bil Center za mlade Domžale, ki ga od samega začetka vodi Lili Jazbec. V teh pionirskih letih se je razvil zavod, ki vam ga predstavljam. Zavod vodite deseto leto. Vam je bil to nov izziv? Vsekakor. Predhodne izkušnje sem si nabirala v Vzgojno varstvenem zavodu Domžale, OŠ Rodica in Zavodu RS za šolstvo. Odprtje Centra za mlade Domžale je bil velik izziv, saj smo bili med prvimi mladinskimi centri v državi. Vzorcev za delovanje nismo imeli, tako da smo se morali kar takoj postaviti na dobre temelje. K ciljem pa so nas pomagali usmerjati tudi občinski svetniki, ki so s kvalitetnimi predlogi brez dvoma prispevali k viziji. Po poklicu ste profesorica defektologije za motnje vedenja, osebnosti in domske pedagogike. Ali ste kdaj opravljali to delo? Pri vsakem delu pridejo prav najrazličnejša znanja pa tudi veščine, pretekle izkušnje ... Izobrazba ki sem jo pridobila se nanaša na prepoznavanje simptomov pri ljudeh, ki se znajdejo v težavah. Seveda pa znanja pridobljena samo v času študija, ne zadoščajo. Ves čas skrbim, da se izpopolnjujem, dodajam nove stvari in se povezujem z drugimi strokovnjaki. Opravila sem dvoletni študij in pridobila mednarodni certifikat terapevta kontrolne terapije, letos pa sem zaključila študij za družinskega mediatorja. Novosti prebiram tudi ob pomoči strokovne literature in z aktivno udeležbo na seminarjih in drugih izobraževalnih oblikah neformalnega izobraževanja. V centru se srečujete z različnimi problemi mladih kot tudi starejših. Kako lahko pomagate? Ugotavljamo, da se mladi zaradi stila življenja ki je bistveno drugačen od tistega v katerem so odraščale naše generacije, težje orientirajo. Vse preveč je motečih faktorjev, ki imajo močan vpliv na odraščajočo osebnost. Mladi se srečujejo z iskanjem svoje identitete, z učnimi problemi, prvo zaposlitvijo oz. iskanjem pripravništva doživljajo stiske, ki jih s seboj prinaša morda neurejeno družinsko življenje, eksperimentirajo z alkoholom in drogami, posnemajo slabe zglede v družini in seveda tudi v družbi. Vsakdo ima možnost potrkati na naša vrata, poklicati ali zaprositi za anonimni odgovor na elektronski naslov. Pri nas jih znamo poslušati in jim pomagati pri ozaveščanju tovrstnih težav. Skušamo jih razbremeniti ali obremeniti glede prevzemanja določenih obveznosti in odgovornosti, ter jih učimo obvladovati njihovo situacijo. Zato so včasih potrebni večkratni razgovori ali terapije. Oblik dela je kar nekaj, od individualne do družinske in dela v manjših skupinah. Vsega ne zmoremo sami, zato imamo tudi zunanje strokovnjake, ki sodelujejo pri tem kurativnem programu. Šola za stres Bo vsako tretjo sredo v mesecu. Vodi jo prof. Lili Jazbec. Nosilna tema novembrskega srečanja bo MOTIVACIJA ZA UČENJE (Predavanje z diskusijo in izmenjava izkušenj) Srečanje v novembru bo v sredo, 23. 11., ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale. Vabimo na predavanje z naslovom JEZEN SEM! KAJ SEDAJ? v torek, 29. novembra ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale Predavanje in diskusijo bo vodila gospa Pavla Klinar, univ. dipl. soc. ped. Vaša dejavnost je zelo različna. Povejte mi kaj več o tem! Naše delovanje je usmerjeno predvsem v preventivo, deloma kurativo, manj je programov, ki se nanašajo na aktivno preživljanje prostega časa. Z animiranjem mladih želimo vzpodbuditi njihovo kreativnost. Naša ciljna populacija so osnovnošolci in srednješolci, medtem ko so študentje prisotni v vlogi prostovoljcev. Na voljo so jim ustvarjalne delavnice, s straši se lahko udeležijo medgeneracijskih delavnic, imamo slikarsko kolonijo »S čopičem na podeželje«, vsako leto izvedemo poletni tabor »Morski gaj« za otroke iz socialno ogroženih družin, skozi celo šolsko leto poteka Šola za starše, tečaj španskega jezika učna pomoč, v obliki delavnic se mladi poučijo o tehnikah učinkovitega učenja. V torkovih kulturnih večerih damo mladim možnost, da predstavijo svoje slikarske, literarne in glasbene talente. Vsi, ki smo kakorkoli vključeni v naš center, se večkrat družimo in poveselimo na piknikih in izletih. Tako povezujemo več generacij pri skupnih igrah in zabavi. Sodelujete tudi z ostalimi različnimi službami v naši občini. Si izmenjujete izkušnje? Za sodelovanje smo odprti ves čas. Sama menim, da je sodelovanje nujno potrebno, pogost zaviralec tega procesa pa je pravzaprav čas, ki ga je potrebno najti za predstavitev problema in seveda tudi za dogovore. Naše sodelovanje je usmerjeno predvsem na sorodne zavode, kot sta oba vrtca in osnovne šole. Zdravstveni dom, Center za socialno delo. Mladinski kulturni center Akumulator, Policijska postaja idr. Omenila bi tudi Planinsko društvo in taborniško organizacijo, pa seveda Knjižnico, ki nam prijazno pomaga pri iskanju gradiv in z. uporabo večnamenskega prostora. Če s kritičnim očesom prevetrim sodelovanje, moram priznati, da bi ga bilo potrebno bolj razvijati in negovati. Ne gre pa prezreti sodelovanj tudi izven meja naše občine. S svojimi programi smo zaželeni tudi v sosednjih občinah, kjer vsekakor drug drugemu lahko naredimo marsikaj koristnega. Imate tudi različne delavnice, izdajate knjige, vodite tabore, svetujete in vodite šolo za starše. To je delo, ki zahteva več kot osemurni delavnik. Sem mnenja da danes za marsikoga odpade delavnik v izpolnitvi osmih ur. Tak način dela me spremlja vsa leta mojega službovanja. Včasih je delo tudi precej naporno. Predvsem v tem smislu razpetosti med povsem različnimi delovnimi nalogami. Včasih mi predstavljajo težavo prav ti preskoki od ene aktivnosti k drugi. Pomagam si z vajami za urjenje koncentracije. Moja delovna naloga ni zgolj vodenje zavoda. Ocenjujem, daje tega dela morda le trideset odstotkov. Vsa oslala opravila se nanašajo na individualne obravnave, vodenje skupin, pripravo predavanj in novih programov itd. Posebnost mojega dela je tudi delo v vitalnih urah dneva. To je čas po četrti uri popoldne, ki se večkrat tedensko potegne do desete zvečer Torej lakral. ko mladi končajo s šolo in starši s službo. Pogosto o nalogah razmišljam v prostem času. Te dni sem bila v Kančevcih, kjer sem doživela zelo prijetno hišo, v katero bi rada peljala starše skupaj z. njihovimi otroki. Rada hi z. njimi podelila lepote < ioričkega z. dodatkom družabnosti in duhovnosti. Ste zadovoljni z rezultati, ki jih dosegate? Bi kaj spremenili? Sem mnenja, da ni dobro posedali na lovorikah. Imamo se z marsičem pohvaliti, to vsekakor. Vendar se vedno da stvari izpeljati še boljše. Dobronamerne in kreativne kritike smo vedno pripravljeni sprejeti. Navadili smo se svoje delo pogosto evalvirati, na stvari pa večkrat kritično pogledamo tudi s časovne distance. V 10 letih seje nabralo kar pet zajetnih fasciklov, kjer imamo kronološke zabeležke naših dogodkov. Naša dejavnost je vezana tudi na znanja, sposobnosti, število zaposlenih, vsekakor pa tudi od prostorskih zmogljivosti. Prav v času centrovega desetega rojstnega dne pa se nam obeta selitev v večje prostore. In že smo polni novih načrtov. Še dobro, daje naše delo vezano na mlade ljudi, ti pa so vizionarji in polni idej. laz se včasih počutim kot nekdo, ki upravlja s temi balončki idej, ki jim je potrebno dati krila ali pa jih prizemljiti. Pojavijo se trenutki, ko z rezultati nisem zadovoljna. Potem pa vzamem kroniko in se ob njej tudi jaz »prizemljim« in ugotovim, da vsega ni mogoče udejanjiti. Od zaposlenih, pa tudi od sebe, zahtevam veliko. Lahko se pohvalim z dobro ekipo in klimo, ki vlada v centru. Rečem lahko, da smo z delovanjem zadovoljni. Težavna je tudi merljivost rezultatov. Saj kadar so ljudje zadovoljni in so rešili svoj problem, takrat jih ni več k nam. Ljudje, ki pa ne najdejo poti iz težav, pa ostajajo z nami. Rada bi videla čim več zadovoljnih družin in manj mladih, ki bi tvegali svoja življenja v smislu nezdravega stila življenja. Kako se odziva vaša družina? Vas pri vašem obsežnem delu podpira? Včasih se mi zdi, da na trenutke (tedne?) svojo družino tudi zanemarjam. Pri nas vlada veliko tolerance in svobode. Brez moževe in sinove podpore, mnogokrat čisto praktične, mi gotovo ne bi uspevalo zdržati tega tempa in vedno težjih primerov. Kako preživljate prosti čas? Se morda ukvarjate s kakšnim športom, da se razbremenite? S športom se ukvarjam zgolj rekreativno. /,a vsakodnevni meditativni sprehod poskrbi naša psička za kratko rekreacijo pa kolo, ki me razen v dežju in snegu pripelje v službo. Kolo je odličen rekvizit. (Imogoča več neposrednega stika z. okolico in ljudmi, kijih medpotjo srečujem. To pa je za moje delo zelo pomembno. Čutiti ljudi, čutiti utrip našega mesta. Sicer pa so moja strast popotovanja v kraje, kjer ljudje žive neokuženi z evropskim tempom življenja. Všeč mi je prvobitnost, neposrednost m čim manj okrnjena narava. Zelo rada tudi fotografiram. Pri tem prav tako doživljam zelo lepe trenutke in kasnejša podoživetja ob pogledu na posneto. Hvalu za pogovor direktorici Lili Jazbec in veliko uspeha. Saš* Kos Razkošje na tradicionalnem jajčnem pikniku Svet je lep, če lahko nekomu nekaj daš. Svoj čas, samega sebe ... Te misli že drugo leto zapored spremljajo vse zaposlene v Centru. Zato so se odločili in kot leto poprej, organizirali jajčni piknik, ki se je zgodil pod razkošnim kozolcem v Dragomlju. Povabljeni so bili vsi mladi s starši ter mladi po srcu, ki so kakorkoli povezani s Centrom. Vsi pa so s skupnimi močmi pripomogli, da je bil popoldan kljub toplemu, jesenskemu dežju igriv, zapeljiv, bogat ... Omamni vonj dobrot se je širil po odprtem prostoru narave. Veliko jih je prineslo s seboj svoje specialitete. Palačinke so dobivale svoje nadeve (marmelada, čokolada, limona). Razigrana telesa pa so se razgibala ob plesu in igrah, ki so bile deležne veliko smeha. Ugotovili so, kako malo je potrebno, daje človek srečen. »Centrovcem« pa je bilo v zadovoljstvo prav pogled na tri generacije. Vnuk, ki pri igri vzpodbuja babico in navija za mamico. Vsi skupaj, vsi povezani. Že to, da seje piknik prevesil v trdo, zvezdnato noč, nam pove vse. Pa šc deževati je prenehalo. Avtor teksta: Mojca Grli) Avtor fotografij: Mateja Absec Z glavo na zabavo tudi v Domžalah Fundacija Z glavo na zabavo, ki že peto leto ozavešča mlade o škodljivi rabi alkohola, je v soboto, 22. oktobra, s svojimi prepoznavnimi aktivnostmi navduševala številne obiskovalce Mercator Centra v Domžalah. Glavne lokacije njihovih zabav so sicer povečini pivska okolja, torej popularni lokali, odmevne javne prireditve in nekatere šolske prireditve. Tradicionalna zbirališča mladih so jeseni dopolnili šc s prireditvami v Mercatorjevih centrih, ki jim predstavljajo idealen prostor za širjenje pozitivne filozofije zabave brez alkohola še v družinsko okolje S tem želijo spodbuditi pogovore glede škodljive rabe alkohola tudi med starši in otroki. Temu je prilagojen program, ki je izjemno privlačen predvsem za najmlajše. Posebna vloga na teh zabavah pripada čarodeju Sam Sebastijanu, ki otroke očara s hoduljami, žongli-ranjem in zabavnimi čarovnijami. Poleg njega so izpostavljeni tudi hudomušni voditelj in raper Pižama, kantavtor Peter s kitaro in simpatični DJ Zok. Ostali člani Generacije Nulanula so medtem obiskovalcem predstavljali ostale mehanizme promocije treznosti - poučne nagradne ankete, tekmovanje za najhitrejši reakcijski čas na mini vozilu »stop-ko«, kjer je predhodno potrebno dokazati treznost in nagradno spodhu- janje prodaje brezalkoholnih pijač. Ja, prav nagrade so za udeleženec poseben magnet, saj jih najbolj trezna ekipa žurerjev na vsaki prireditvi podeli kar za pol milijona tolarjev Dodano vrednost predstavljajo še poučni praktični prikazi pod imenom Vozimo pametno, kijih izvajajo izšolani demonstratorji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Tehtnice za prikaz, naletne teže vozila in posebne priprave za demonstracijo pravilne namestitve otroških avtomobilskih sedežev sta le dve izmed njih. Poleg množice navdušenih obiskovalcev so bili del sobotnega dogajanja tudi nekateri najvidnejši predstavniki fundacije Z glavo na zabavo, med njimi mag. Franc Hočevar, pa Saš K ni vos in dr. Zdenka Čebašek Travnik. Pridružila sta se jim še županja Domžal, Cveta Za-lokar Oražem, in predsednik uprave generalnega pokrovitelja fundacije, podjetja Droga Kolinska d.d., mag-Robert I erko. Bilo je zares prijetno in če ste Z GLAVO NA ZABAVO zamudili v Domžalah, imate šc veliko možnosti, da obiščete katero od drugih prireditev in se prepričate, da je program resnično raznovrsten in da prav vsi s tovrstne zabave domov odhajajo zadovoljni, z novimi znanji in prepričanjem, da je življenje tudi brez alkohola lepo stran 13 Osnovna šola Venclja Perka Teden otroka V tednu otroka že vrsto let učencem naše šole ponujamo drugačen pouk in organiziramo popoldanske aktivnosti. I * 11 pouku se posvečamo tematikam o prometni varnosti na poti v šolo in iz nje, o otrokovih pravicah, o medsebojnih odnosih ter širjenju prijateljstva med nami v krogu zaupanja, z mrežo prijateljstva in z zapestnicami prijateljstva. V šolo lahko učenci pripeljejo svojega hišnega ljubljenčka ali prinesejo najljubšo igračo ter jo predstavijo sošolcem. Ob lepem vremenu učenje poteka zunaj. V nekaterih oddelkih učenci in učitelji zamenjajo vloge in učenci pripravijo idealno učno uro ali pa pripravijo test, ki ga rešujejo učitelji. V času podaljšanega bivanja so si mlajši učenci v šolskem kinu ogledali risanke in otroške filme. Vse naštele in tudi druge dejavnosti so se odvijale znotraj posameznih oddelkov. I Ičcnci so v tednu otroka malicali po svojem okusu. sa| so icdilnik pri uri gospodarstva pripravili sami Obroki malic morda niso bili najbolj zdravi, so bili pa dobri. Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja v prostem času radi listajo po knjižicah, ki si jih sposojajo v šolski knjižnici. Že dlje časa si želijo razredno knjižnico, zalo so učenci - predstavniki v skupnosti učencev šole organizirali zbiralno akcijo slikanic ter drugih knjižic, ki jih učenci naše šole doma ne potrebujejo več. /brali smo jih kar zajeten kupček, ki bodo našim najmlajšim krajšale zimske urice v podaljšanem bivanju. V tem tednu je bilo zelo živahno zaradi kandidature in volitev predsednika za šolski otroški parlament. Trije kandidati so se predstavili po ozvočenju ter s plakati, ki so bili razstavljeni v kotičku skupnosti učencev šole. Osebno so se pokazali tudi mlajšim učencem in se jim vsak na svoj način poskušali prikupiti. Demokratične volitve so potekale v petek. l'o zbranih in preštetih glasovnicah jc volilna komisija ugotovila, da so vsi kandidati imeli skoraj enako številčno podporo, zato je bil izid zelo lesen, l'o večkratnem preštevanju glasov je komisija ugotovila da je predsednica šolskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2005/06 Sara Eorbck. V popoldanskem času pa smo v šolo povabili poleg učencev tudi slarše in druge njihove najbližje. V ponedeljek in torek se je odvijalo šolsko šahovsko prvenstvo, ki so se ga udeležili učenci od l. do 9. razreda. IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL Najuspešnejša šahista sla Ajda Stina Turek med deklicami in Aleš Klandcr med dečki. Skupina učiteljic seje odločila za sodelovanje v mreži prostovoljcev v organizaciji UNICEF, v humanitarni akciji. S sloganom POSVOJI PUNČKO IN REŠI OTROKA, so v dveh popoldnevih z. učenci in s starši izdelale preko 40 punčk. Vsaka punčka zagotovi cepljenje enega otroka v državi v razvoju proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Cepivo stane 4.100 sit in ravno toliko stane »posvojitev« punčke. Vabljeni sle na Ogled kataloga UNICEF-ovih punčk ter na posvojitev ene izmed njih. Učenci radi obiskujejo keramične delavnice, kjer ustvarjajo iz gline. V tednu otroka je bila lema ustvarjanja domžalska hiša kol obesek na ogrlici, ki ho reprezentančno darilo gostom naše šole. Na jesenskih delavnicah je med smehom in obilo dobre volje nastalo strašilo. Oživele so poljske buče, ozaljšane z jesenskimi plodovi. Izdelki, nastali na jesenskih delavnicah, so razstavljeni na hodnikih šole razredne stopnje. V tednu otroka je odprla vrata tudi dramska dejavno* SKOČI V SVET GLEDALIŠKE IMPROVIZACIJE pod mentorstvom Maje Dckleva. Namenjena je predvsem učencem 8. in 9. razreda, ki želijo razvijati igralske veščine in jih preizkusiti na odru. Napeto je hilo v sredo, ko seje, po uradnem odprtju velike telovadnice zaradi novega poda, odvijala košarkarska tekma med učenci in učitelji naše šole. Med navijači so bili tudi ugledni gostje, županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Anton Dragar ter izvajalec del, gospod Simon Razdevšek iz Omege. Učitelji so zmagali za tri točke, a učenci so že napovedali povratno tekmo. Teden otroka je bil poln raznovrstnih dejav nosi i. vsakdo je zase lahko našel nekaj, kar ga veseli. Z zadovoljstvom smo opazili, da so se vključevali tudi starši. Teden otroka je namenjen temu, da vsem otrokom povemo in pokažemo, da so dragoceni, pomembni in da so lahko takšni, kakršni so, med seboj različni Do tega imajo celo pravico, kar pravi letošnji slogan VSAK OTROK IMA PRAVICO IX) DRUGAČNOSTI. Karlina Strehar, OŠ Venclja Perka Obisk iz ministrstva za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg Osnovna šola Domžale gostila gospoda Štefana Wolla Osnovna šola Domžale je pred kratkim gostila gospoda Štefana VVolla z Ministrstva za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg v Nemčiji. Na podlagi sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in /vezno republiko Nemčijo iz. leta 1993 in pred šestimi leti dodatno podpisanega pro-lokola na področju izobraževanja se je času od 9, do 15. oktobra na izobraževalnem bivanju v Sloveniji mudila skupina učiteljev iz nemške zvezne dežele Brandenburg. Nemško delegacijo je vodil gospod Štefan VVoll, ki na Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Hrandenburg deluje na Področju mednarodnega sodelovanja in izobraževalnega bivanja učiteljev v tujini, Na slovenski sirani ima za večletno, plodno in uspešno sodelovanje zasluge višja svetovalka Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, gospa Dragica Motik. Na OŠ Domžale smo gostu pripravili Program v skladu z. njegovimi strokovnimi cilji, željami in pričakovanji na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. Gospod Štefan VVoll je na šoli spoznaval delovni dan učencev, učiteljev in Ostalega Strokovnega kadra, prisostvoval pri pouku nemščine in angleščine, si ogledal šolske prostore ter se seznanil s pogoji dela. Na okrogli mizi gaje ravnateljica, mag, Jožica Pofatnc, podrobneje seznanila z organizacijo življenja in dela na naši Soli. V formalnem pogovoru je dobil odgovore na vrsto vprašanj, ki so bila usmerjena predvsem na organizacijo pouka, priprave nanj, delo strokovnega učiteljskega 'hora, financiranja, obremenitve učite ■ (jev, dela svetovalne službe, strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, prevozov »trok v šolo, šolske prehrane, učbenikov itd.. Navdušen je bil predvsem nad dobrimi delovnimi pogoji, dobro organizirani in zdravi šolski prehrani in močnim socialnim čutom, ki so j.-a deležni naši učenci. Na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije je gosta na delovni sestanek povabila podsekre-laika iz. službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve gospa Melita Steiner. Sodelujoči so v pogovoru analizirali kvaliteto dosedanjega sodelovanja na področju izobraževalnega bivanja slovenskih in nemških učiteljev ter ugotovili, da jc le-to kvalitetno in plodno, zatorej ga jc potrebno ohranjati in nadgrajevali. Dobre priprave na izobraževalno bivanje učiteljev, tako slovenskih kot nemških, bodo vodile v realizacijo skupaj postavljenih ciljev. V času bivanja v I )oinžalah so gospoda VVolla prisrčno sprejeli tudi na OŠ Roje in v Vrtcu l Irša, kar mu je omogočilo vpogled v skrb za otroka na različnih nivojih izobraževanja. TLden izmed pomembnih ciljev strokovnega programa jc bil obisk OŠ Vižmarje Brod. ki že več let sodeluje z brandcnbiir.ško šolo na področju izmenjave učencev. Na omenjeni šoli so mu predstavili zgodnje fakultativno učenje nemščine. Kljub natrpanemu delovnemu programu se je ob koncu ledna odzval povabilu na ogled vrtca in OŠ Milojkc Štrukelj V Novi Oorlci, navdušen pa je bil tudi nad mediteransko očarljivostjo pokrajine in mesta Piran, ki si ga je ta dan spoloma ogledal (»ispod Slefan VVoll je na podlagi pestrega in raznolikega programa strokovnega obiska v lormalnih pogovorih z vodstvi različnih vzgojno-izobraže-valnih institucij spoznal značilnosti predšolskega in osnovnošolskega sistema, v neformalnih pogovorih z. učitelji in vzgojitelji pa je spoznaval njihov vsakdan v slovenskih vrtcih in šolah. Na OŠ Domžale se zavedamo, daje z vstopom Slovenije v Evropsko unijo potrebno poglobiti meddržavno sodelovanje tudi na področju vzgoje in izobraževanja. V zadovoljstvo nam jc. da smo z obiskom nemškega gosta uspešno zuornli ledino na področju mednarodnega sodelovanja na naši šoli. Ker smo se letos vključili tudi v druge pro-jekte mednarodnega sodelovanja, nam je bila organizacija tedenskega bivanja gospoda VVolla na naši šoli pomembna izkušnja za nadaljnje delo. Helena Turlnek, pomočnica ravnateljice In koordinatorica mednarodnega sodelovanja Otroci iz vrtca Mlinček prvi v novi knjižnici V vrtec smo dobili prijazno vabilo za sodelovanje pri slovesni otvoritvi novih prostorov Knjižnice Domžale. Prijetno presenečeni smo bili nad organizatorjev u izvirno idejo potovanja knjige iz starih v nove prostore. Otroci, vzgojitelji in starši smo z veseljem sodelovali pri otvoritvi, saj se tudi v vrtcu zavedamo potrebe po ustreznih prostorih, ki so namenjeni za spoznavanje prave otroške literature. Po prijetnem kulturnem programu smo si prostore knjižnice tudi ogledali in bili enotnega mnenja, da je to tisto, kar smo pogrešali. Velika, prostorna, vsebinsko bogata knjižnica bo prav eotovo prispevala k še večjemu zanimanju za branje. Še posebej nam je bil všeč otroški oddelek, kjer je lahko vsak malček našel nekaj zase. Verjamem, daje nova knjižnica dobra vzpodbuda staršem in vzgojiteljem, da še večkrat popeljemo otroke v svet domišljije. Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Mlinček Zasebni vrtec Mali princ Praznovali smo mednarodni dan miru Otroci iz skupine Oblački zelo radi poslušajo in listajo pravljice in slikanice. Že v lanskem šolskem letu smo se vključili v projekt Knjigobube, z njim pa nadaljujemo tudi letos. V okviru njihovega programa Korenine in Brstiči in na pobudo dr. Jane Goodall. ambasadorke OZN za mir. so nas povabili k praznovanju mednarodnega dneva miru, 24. september. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili pravljici Palček pohajalček, ki nam je služila kot osnova za pogovor o miru, prijateljstvu, drugačnosti. Zgodbico so otroci tudi zaigrali. Izdelali smo si ptice, bele ptice kot simbol miru. Vsak otrok si je iz papirja izdelal svojo ptico, s skupnimi močmi pa smo izdelali še veliko ptico iz blaga. Bno dopoldne so se ptice igrale z nami, potem pa so jih otroci odnesli s seboj domov. Velika bela ptica je otroke čisto prevzela in niso dovolili, da bi odletela drugam. Še vedno je v naši igralnici in otroci velikokrat povedo, da nas opazuje kako so pridni in prijatelji med seboj. Vzgojiteljica Jana Dolenc Oktober v Palčku Mesec oktober nam je namenil nekaj več sončnih dni, zato smo jih izkoristili za druženje na prostem. Tako smo se odpeljali pod Vršič, kjer smo obiskali Kefcca Bedanca, Pehto in Brinclja. Skupaj smo preživeli res lep jesenski dan in se vživeli v pravljično vzdušje v prelepi naravi. Brincelj je bil kar bolj »koruzen«, kei smo bili v tako veliki skupini in smo skupaj ugnali Bedanca v tek. I kali smo tako močno, da je Brinclja takoj spustil in zbežal v gozd. Kekec se nas je zelo razveselil, da smo prišli na obisk. Zaupal nam je skrivnost, ki je nikomur ne izdamo, tudi vam ne Skupaj s Kckccm smo se napotili še k teti Pehti na obisk. Bila je zelo prijazna in nič se je nismo bali. Postregla nam je z zeliščnim čajem, v katerega je dala še malo »korajže«, še celo pecivo nam je spekla in nas povabila v svojo hiško. Kar prehitro jc minilo in že smo morali nazaj v vrtec Na naše vabilo sta v vrtec prišli ga. Stana in ga. Ivanka, ki sla kol predstav niči društva kmečkih žena iz Lukovice predstavili del naše kulturne dediščine in lako popestrili naš projekt » VČASIH Ji; I,USTNO B'LO«. Predstavih sta pletenje kit iz slame in ličkanja, šivali copatke in predpražnike iz ličkanja ter vabili otroke, da so se preizkusili v pletenju kit. Otroci so bili kar vztrajni in ob koncu smo se vsi skupaj razveselili, ko sta nam v vrtcu poslih nekaj izdelkov, da jih bomo lahko pokazali tudi drugim. Skupaj s starši smo se srečali na KOSTANJEVEM PIKNIKU, kar je bila Vrtec Urša Na obisku svetovalec iz Nemčije 11. oktobra smo zaposlenii v Vrtcu Urša pričakovali gospoda Štefana VVolla, svetovalca na ministrstvu za šolstvo v deželi Brandenburg v Nemčiji. Gospa Helena Turi-nek, pedagoginja na OS Domžale, je gospoda VVolla po obisku OS Domžale pospremila do našega vrtca, od koder se je po obisku spet vrnil v omenjeno OŠ. (iost nas je presenetil s svojo preprostostjo, simpatičnim pristopom Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od s kosov naprej, ione mdi ga fiAHi iiki domačo poiuo. ročno kdeiane domače piškote in ostale slasiuc Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.*0 ure in veliko odprtostjo za sprejemanje izkušenj in spoznanj s področja predšolske vzgoje. Zanimalo gaje veliko stvari, med drugim tudi to: kdo nam postavlja normative za število otrok v skupini, sočasnosti zaposlenih, plačilu staršev - delež sofinanciranja občine, plače zaposlenih, poslovalni čas vrtca, sodelovanje vrtca s starši. Navdušen je bil nad prehrano v vrtcih številom toplih obrokov, ki jih otroci dobijo tekom dneva, saj je tO V tujini bistveno drugače. Otroci hrano prinašajo s seboj, zajtrke pa pripravlja vsak teden ena družina. Razlikujemo se tudi po izobrazbi zaposlenih in številu svetovalnih delavk, ki pripadajo na določeno število otrok. V Sloveniji morajo imeti vzgojiteljice sedmo stopnjo izobrazbe, v Nemčiji je dovolj le peta. Gost si je ogledal vse starostne skupine otrok, se pogovarjal z zaposlenimi, se fotografiral z otroki v skupini Tatjane Gambirože in Majde Logaja. Otroci te skupine so mu pripravili kratek kulturni program (peli, plesali, pripovedovali, narisali risbe). Erika Omejec, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Urša, pa je bila ves čas naša prevajalka. Pred leti je v Nemčiji končala vzgojiteljsko šolo in bila nekaj časa tudi zaposlena v vrtcu Izmenjali smo si darila in gospod VVoll je še pripomnil, kako lepa je Slovenija. Jaz pa sem razmišljala o tem, kako dobro je v Sloveniji poskrbljeno za predšolske otroke in njihove družine. Zvonka Doberšek. pomočnica ravnateljice zelo prijetna popestritev našega sodelovanja s starši. V vrtec smo povabili dva dedka ki sta pekla kostanj na star način. Pri njiju je bila vrsta za kostanj najdaljša, saj na tak način pečenega kostanja ni bilo potrebno luščiti. Poleg peke kostanja smo pripravili še delavnice. V eni delavnici so starši skupaj z otroki izdelovali klobuke in jerbase iz kostanjevih listov, druga skupina pa je izdelovala izdelke iz koruze in kostanja. Nastali so zanimivi in lepi izdelki. Tretja skupina pa se je s pomočjo raznih zabavnih rekvizitov s Petro razgibavala oziroma zabavala na igrišču. Kar prehitro je nastopil večer in že smo se morali ločiti. Obiskal nas je tudi Jure, ki ima polno zanimivih prijateljev - živali, ki nam jih je prinesel pokazat. Tako smo lahko opazovali in pobožali kuščarja, želve, žabico regico, udava in celo bele podgane. Celo najmlajši otroci se niso zbali in so z zanimanjem opazovali do zdaj njim neznane živali. Obiskali smo vrtec Cicidom, kjer smo se družili z vrstniki, se razgibavali v njihovi telovadnici ter ustvarjali zanimive zmajčke. Otroci so pokazali veliko vneme za delo in telovadbo, tako da smo se zelo težko ločili. Dogovorili smo se, da se kmalu ponovno snidemo, a naslednjič v našem vrtcu. Mesec oktober je tudi mesec požarne varnosti, zato smo povabili k nam gasilce. Radi so se odzvali in so nam pripravili pravo gasilsko tekmovanje. Na glave so nam poveznili čisto prave čelade, v roke so nam dali gasilne cevi, potem pa smo gasili. Se sprašujete kako? Ja. gasilci so pripeljali s seboj tudi brentače, v katere so nalili vodo, pomočniki so iz njih črpali vodo, naši mali gasilci pa so s curki vode s podstavkov zbijali pločevinke. Joj, kako smo navijali. Ob koncu tekmovanja in predstavitve opreme ter gasilskega vozila so nas gasilci povabili še na tekmovanje v CPV (center požarne varnosti), kjer smo se pomerili na spretnostni pisti, pobarvali pobarvanko. za nagrado pa smo dobili medalje. Prijazni gasilci so nas in naše starše celo pogostili. Ob koncu meseca smo preživeli še en zanimiv in pester dan, in sicer smo se skupaj s starši odpeljali proti Radečam, v vas Zagrad, kjer nas je pričakaj čarodej Branko Kavšek. Najprej smo skupaj z njim poklicali klovna, ki je z nami počenjal vragolije, potem snio poklicali indijanca ki nas je povabil v svoj šotor, nato smo priklicali zajčka kije z nami zaplesal ročk n roll. nato pa nas je prišel pozdravil še kralj, ki nam je prebral pravljico o Žabjem kralju. Pridružila se nam je tudi Pika Nogavička, ki je z nami zaplesala. Po tako prijetnem druženju nas je čarodej povabil v » KLUB ČARODEJ«, kjer smo vsa doživetja zlili na papir Po ustvarjanju smo se okrepčali s toplo malico, nato pa nas je čarodej razveseljeval s svojimi čarovnijami. Po predstavi smo ponovno malo zaplesali, nato pa smo se poslovili. Res pester oktober je pri naših malih palčkih pustil mnogo lepih trenutkov. Vrtec Domžale Palčkov! z Vira D« # < m ar STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure [OVEMEER/list 'ECEMBER/ 17Če T8^ So D boja proti nas.nod žen Pe r tilnik. A ušesa. ™ zobje J sol. korenina, W A ^KORENINA Z dihala. R ramena. A roke, K dlani DVOJČKA ™^-oV* cvet MOKRO V pljuča, rt Prsi. želodec, D jetra A ogljikovi hidrati ♦ LIST LEV 0CZID Q srce. £ krvni obtoki «1 arteriie. W hrbet beljakovine PLOD HLADNO Z prebavila. I vranica. trebušna slinavka DEVICA L J sol, korenina, ^ gomolji KORENINA V , Z kolki, "7l|^~~^7 R kovice. *» i/ A menur TEHTNICA maščoba, olje evn MOKRO V O spolni D organi, £ sečevod ♦ KORPIJON ogljikovi hidrati LIST o Q stegna, j: vene J beljakOVm0 PIOD Zaščitno reševalna vaja »Domžale 2005« V soboto, 22. oktobra 2005, je na območju mesta Domžale med Policijsko postajo Domžale ter Gostilno Keber potekala zaščitno reševalna vaja »Domžale 2005«, ki jo je organiziral Štab civilne zaščite Občine Domžale v sodelovanju z Gasilsko zvezo Domžale in Centrom požarne varnosti Domžale. Namenjena je bila preizkusu pripravljenosti enot civilne zaščite ob nesreči z nevarno snovjo, še posebej pa preizkusu pripravljenosti reševanja iz višjih nadstropij poslovno-stanovanjskih zgradb, pri čemer je blizu 200 sodelujočih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite preizkusilo tudi novo pridobitev naše občine - gasilsko avtolestev. Hkrati je bila vaja del slovesnosti ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale. Vaja je temeljila na predpostavki, da seje na Ljubljanski cesti ob 10. uri blizu stanovanjskega bloka C-15 v hudi prometni nesreči osebno vozilo zaletelo v avto cisterno s kurilnim oljem. Pri trku seje huje poškodovala cisterna in kurilno olje je pričelo iztekati iz nje ter se razlivati v kanalizacijo, cisterna pa je začela goreti. V osebnem vozilu, ki gaje odbilo nekaj metrov stran, je voznik ostal ukleščen. Zaradi velike prisotnosti dima in visoke temperature ter prisotnosti vetra, ki je pihal proti stanovanjskemu bloku, je ljudi v njem zajela panika. Dim in vročina sta pričela močno ogrožati stanovanjski blok C-15 in obstajala je verjetnost, daje več oseb ujetih v dimu v različnih nadstropjih v bloku in pri tem zaradi panike različno poškodovanih. Ob 10.10. uri je prišlo do mnogih klicev na 112, ki so poročali o tem dogodku in zahtevali takojšno pomoč ustreznih služb. ReCO Ljubljana je prek telefona takoj poklical poklicno enoto Centra požarne varnosti Domžale (CPV) in jo obvestil o dogodku, ki se je pripetil. Vodja izmene je takoj aktiviral poveljnika poklicne enote CPV, prostovoljna društva Požarnega sektorja Domžale (POS), občinskega poveljnika GZ DOMŽALE, poveljnika POS DOMŽALE, enoti CZ DOMŽALE in zdravstveni dom ter o dani situaciji obvestil županjo Občine Domžale, ki je odredila aktiviranje poveljnika in občinskega štaba civilne SALON POHIŠTVA • KUHINJE • DNEVNESOBE • SPALNICE • OTROŠKESOBE • POHIŠTVENI TEKSTIL [MIHO POHIŠTVA NOVEMBRU Tel.: 051 399 577; OJl n V zaščite. Prometna policija Ljubljana in policija Domžale pa sta bili že obveščeni preko H3. Ob 10.20. uri je vodja intervencije zahteval še dodatno pomoč in preko CPV Domžale aktiviral še društva iz POS VIR in POS RADOMLJE ter enoto iz podjetja Kemis, ki naj bi sanirala razlito kurilno olje. Istočasno je vodja preko operaterja vzpostavil telefonsko povezavo s CCN Domžale-Kamnik v Studi ter jo obvestil naj do preklica preverjajo vodo, ki priteka preko kanalizacije, saj obstaja velika možnost, da se razlito kurilno olje, ki je pred prihodom enot že izteklo v takšni količini, da bi prišlo do čistilne naprave. O nesreči se obvesti tudi upravnika kanalizacijskega omrežja JKP Prodnik, ki je ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi. Na podlagi odredbe poveljnika CZ je dežurni operater aktiviral člane štaba CZ, enoto CZ za PP iz KS Vir ter jamarsko reševalno enoto. Zaščitno - reševalna akcija je potekala praktično brezhibno, izkazala pa se je tudi nova pridobitev - gasilska avtolestev, s katero so iz višjih nadstropij reševali občane in občanke. Po končani akciji so se vsi sodelujoči zbrali pred Centrom požarne varnosti Domžale na Količevem ter prisluhnili oceni vaje, ki jo je podal uradni ocenjevalec. Menil je, da so vsi udeleženci v vaji pokazali dobro pripravljenost in usposobljenost za reševanje. V svojem nagovoru ter oceni vaje je županja Cveta Zalokar Oražem, ki je v vaji tudi sama sodelovala, pohvalila organiziranost in dobro izvedbo vaje, kakor tudi strokovnost pri rokovanju z novo pridobitvijo - gasilsko avtolestvijo. Za uspešno posredovanje se je zahvalila vsem sodelujočim reševalcem in reševalkam - gasilcem in gasilkam. Gasilski zvezi Domžale ter v njenem okviru vsem prostovoljnim gasilskim društvom ter industrij- I A.l I HKK III S NUAa i>i ruMiiA m i *v •=» « v i .Hll IUI »/XISJI *S\ **. KAI .J XX K. C >i * I r-j NAVI1 IAMK ■ t\/lC KOI ll.l/VNI M « KI« > AM< .1 I -» iv/»l ADI IX >l f isi.i<;i I' m JSK II I •-> VANI>I«>V< ! I V <■ >K J\. t..fslI KVIN I tS T I-ilV/M* IMIK (Avn*rl|») viha umik V» O <» i % iv/i **■•»•■» I »*• ri»t»»nll..i r|*.w a f > i> a u SS IK I < >l II -l>ry i-; i i rvi k< .t.in i -i. - ..i. .. SPCLA • IVIXV II .> KH/-M .1 vrxlllol| Iri n<:«riurlf«t po koncertu zabava s ŠTAJERSKIH 7 skim gasilskim društvom ter Centru požarne varnosti Domžale, vsem javnim službam: zdravstvenemu domu, Kemisu, Prodniku, Grasto in Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik ter Policijski postaji Domžale, Rdečemu križu Domžale, Društvu za raziskovanje jam Si- mon Robič ter domžalskim tabornikom, še posebej pa občinskemu štabu civilne zaščite s poveljnikom Francem Anžinom ter strokovnim sodelavcem Petrom Gubancem in poveljniku PGD Domažale-mesto Matjažu Korošcu. V. Vojska NOVOLETNI ninciiMciJ I* IU SZ U IVI IZ H rl^lj^J'jULlJ- Z) VSTOPNICE: PO POVZETJU 051 202 200 DOMŽALE KAMNIK : VELE D. D - ODDELEK TRAFIKA VIDEO KLUB AAETTLM__T PUB POD SKALO HRAM ROŽICE ember Decemb Mm W M torek, 15. november ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK klavirski recital S štirimi leti se je začela učiti klavir pri prof. Zori Zamik, svoj prvi recital pa je odigrala že pri petih, pri dvanajstih je nadaljevala študij na sloviti Julliard School of Musie v New Yorku, kjer je s sedemnajstimi leti tudi diplomirala. l.eta 1955 je bila izbrana za največji glasbeni talent ZDA. Njena pianistična pot jo je vodila po največjih koncertnih odrih vseh kontinentov. Snemala je tudi plošče za velike radijske in televizijske postaje po vsem svetu. Njeno igranje odlikuje tehnična virtuoznost, izrazna jasnost in strastno podajanje, tudi najbolj temačne in težke tone z lahkoto preliva v lahkotne, krhke in igrive. Je tudi dobitnica Prešernove nagrade. Igrala bo dela Frederica Chopina. sreda, 16. november ob 20.00 za IZVEN SNG Drama, Ljubljana ČRIMEKUNDAN ali BREZMADEŽNI tibetanski misterij Igrajo: Petra Govc, Igor Samobor, Polona Juh in Marko Mandić Črimekundan, Ncomadaževani, je tibetansko ime za Vesantaro, princa, katerega zgodba je zapisana v zadnji od 547 džatak, Rojstnic, ki pripovedujejo o prejšnjih Budovih rojstvih in zemeljskih utelesitvah. Njegova zgodba je poveličanje darovanja, kajti zaobljuba, da se odpove vsemu zemeljskemu, z alegorijo pripoveduje o temeljnem spoznanju budizma, daje svet okoli nas le videz, utvara. Da bi izstopili iz večnega kroga rojevanja in umiranja, se moramo odpovedati vsemu, kar nas veže na naše zemeljsko življenje, da bi dosegli nirvano, stanje brezželjnosti, ki vodi v razsvetljenost. Bitja, ki še za življenja dosežejo nirvano, utrnitev vseh želja, in se kljub temu vrnejo nazaj med ljudi, da bi jim pomagali, so bodisatve. In lak hodhisatva je tudi kraljevi sin Črimekundan. četrtek, 17. november ob 19.00 - Galerija Domžale MARIO PETRIĆ slikarska razstava ob avtorjevi 80-letnici Razstava bo odprta do petka, 2. decembra 2005. Vstop prost. Mario Petrić je bil rojen 24. julija 1925 v Sisku. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1953 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Gftbnjelu Stupici. Do leta 1986 je deloval v pedagoškem poklicu. Živi in ustvarja v Domžalah. sobota, 19. november ob 10.00 - za IZVEN Lutkovna skupina Balinkugla Narodna: TRIJE PUJSKI lutkovna predstava Kdo ne pozna zgodbe o dogodivščinah treh navihanih pujskov, ki gradijo svoje hišice, lačni volk pa vsako odpihne, dokler ga ne zaustavi trdna opeka in lonec poln vrele vode. Naša zgodba se prične na gradbišču v času malice, kjer mojster Miha ob pomoči gledalcev iz uporabnih predmetov pričara pravo lutkovno predstavo. Predstava traja 35 minut inje primerna za otroke od 3. leta dalje. nca Bernika četrtek, 24. november ob 20.00 - PREDPREMIERA petek, 25. november ob 20.00 - PREMIERA sobota, 26. november ob 20.00 - za IZVEN Moj teater Milan Grgić: SARMICA komedija Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo lahko ogledali v uspešnici J u hira. prvi uprizoritvi gledališča Mojteater. Aleksandrova mlada zenička seje vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je bilo mnogo. Vesna se je odselila k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton Jeršin - Pištol'ca, veliko prezgodaj upokojeni miličnik, pardon ... detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota. sobota, 3. december ob 10.00 - za IZVEN Teater za vse Metka Dulmin: NERODNA MIŠKA MARJANCA lutkovna predstava V poletni vročini je najlepše zaplavati, seveda če znaš. Mala miška Marjanca ne zna plavati, zato ne sme v ribnik. Nikjer pa ni niti ene luž«, kjer bi lahko vsaj malo počofotala. Mleko v skledi je pravzaprav tudi luža in ker muca Toneta ni v bližini, si Marjanca privošči kopel. Cofota in čofota dokler skleda ne pade na tla. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje. petek, 2. december ob 20.00 abonma ZELENI in IZVEN sobota, 3. december ob 20.00 !!! za IZVEN!!! ponedeljek, 5. december ob 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 6. december ob 20.00 abonma RUMENI in IZVEN sreda, 7. december ob 20.00 abonma RDEČI in IZVEN SNG Drama, Ljubljana Jean-Baptiste Pocjuelin Moliere SCAPINOVE ZVIJAČE komedija režija: Boris Cavaz/a igrajo: Kristijan Muck, Dare Valič, Gregor Baković, Gorazd Logar, Maša Derganc, Mojca Fatur, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Katja Levstik, Blaž Valič Moliere je s tem delom napisal eno najbolj inteligentnih in nadvse učinkovitih situacijskih komedij vseh časov. Njegov Scapin je premeten, nesramen in smrtonosno duhovit plebejec, bravurozen iznajditelj zvijač ter intrig, ki zna voditi svoje in tuje gospodarje. In vendar je v svojem ravnanju ves čas nesebičen in plemenit, saj se na koncu dogodivščine spletejo v ravno pravšen klobčič. Vse, kar počne, je storjeno v skrbi za ljubezen do drugega, za uresničitev tiste najlepše in najsilovitejše želje, ki človeka dviga nad njega samega. S Scapinom in njegovimi zvijačami seje kot režiser preizkusil Boris Cavazza. INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 11 ■ Kulturni dom Franca Bernik Domžale Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10:00 do 12:00, ob sredah med 15:00 in 17:00 (v upravi, Ljubljanska 61, Domžale, vhod i dvorišča) ter uro in pol pred predstavo (blagajna, glavni vhod t Ljubljanske). Vstopnice lahko kupite tudlna vseh Petroiovlh in Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta na www.esiti.com. Nora Nora Prva predstava v sklopu abonmajskega cikla sezone 2005/06 Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je bila uprizoritev Flisarjeve Nore Nore, nagrajene z Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo leta 2004. v izvedi Prešernovega gledališča iz Kranja. Tragikomedija Nora Nora na izviren način tema-tizira ljubezensko razmerje, kot s(p)oj paralelnih kombinacij, ki ne prinašajo posameznikom nič novega kot spoznanje ujetosti v ponavljajoče se vzorce. Flisarjeva igra s pomensko odprtim naslovom in takojšnjo reminiscenco na lbsenovo Noro je igra medsebojnega razmerja dveh parov, ki soobstajata na odru. Ne gre toliko za kakršnokoli izpeljavo ali nadaljevanje Ibsenove zgodbe, pač pa bolj za posledico, ki jo je sprožila Nora s svojo zahtevo po enakopravnosti ter tako tematizirala medsebojni odnos, ki je pri Flisarjevih protagonistih še bolj poglobljen. Osebe se zavedejo »literarno zgodovinskega« ozadja in ga tudi šaljivo sprejemajo, zavedajoč se, da so le ena izmed mnogih različic oz. kombinacij Nore in Helmerja. Na sceni (Sanja Jurca) razdeljeni na višji zadnji del odra z dvodelnim oknom, ki je na skrajni desni strani zamejen z knjižnimi policami in računalnikom, ter nižji sprednji del s kavčem, se odvija zgodba dveh parov (Nore 1 in Helmer 1 ter Nore 2 in Helmerja 2). Če sta Nora 1 in Helmer 1 ravno na začetku svojega razmerja, ki je ravno zato še polno igrivih, strastnih replik, pa je razmerje pri Nori 2 in Helmerju 2 preraslo v obliko zajedljivih komentarjev, kjer: » /.../ ni novih besed. Vse so stare. In utrujene«. Takoj lahko ugotovimo, da sta si para vsaj na začetku diametralno nasprotna. Slovar novih besed, ki ga skuša 1 Iclmcr 1 prodati Nori 1 simbolično zaznamuje svežino, ki jo odpirajo nove besede, ki se bodo kot bumerang izmenjevale med njima, medtem koje isti slovar v razmerju Nore 2 in Helmerja 2 neupo-rahen. saj jima je že davno zmanjkalo novih besed, kljub vztrajnemu poiz-kušanju hipohonderskega I lelmerja, da odkrije svojo novo bolezen. Odnos med Noro 1 in Helmerjem 1 skozi čas, ki preskakuje med urami, tedni in leti, pade v rutino, zaradi česar si morata poiskati nove partnerje, ki so priprav Ijcni sprejeti igro. Paralelna svetova se med seboj prepleteta, a junaki ugotovijo, da zgolj ponavljajo stare vzorce in kmalu se zopet združijo s številčno ustreznim partnerjem. Ravno številke pri imenih nakazujejo, da sta Nori in Helmerja le ena izmed možnih premutacij odnosov, ki imajo izhodišče v Ihsenovi Nori. Odlična interpretacija Nore I je uspela Vesni Pernarčič - Zunič, ki odlično ujame tragikomičnost lika, ki po njeni zaslugi ni pretiran v groteskno figuro. Borut Vcsclko kot Helmer 1 spretno izrabi možnost zapeljevanja in razočaranja, ki jo ponuja drama. Prav tako je prepričljiva Darja Ra-ichman kot Nora 2, ki išče izhod v alternativni nevvageovski »religiji« in vlogo temu primerno tipizira. Upodobitev Roka Viharja je izredno natančna in disciplinirana. V zatrti čustvenosti in togi telesnosti odlično ujame lik Helmerja 2. Režiser Dušan Mlakar predstavo vseskozi osredotoči na široko odprt igralski prostor, kjer kvartet igralcev deluje izredno harmonično. Zanimiva je predvsem pozornost, ki je posvečena spoznavanju Nore 1 in Helmerja 2 preko telefona. Če so prejšnji, dialoško hitrejši tempo diktirale duhovite in cinične replike, je to spoznavanje prikazano v počasnejšem ritmu. V skoraj filmskem vzdušju z subtilno glasbo v ozadju je nakazana iluzionstična predstava o harmoničnem razmerju. Mlakarju in igralski ekipi je uspelo iz obsežnega in pomensko bogatega Flisarjevega teksta (predstava traja skoraj dve uri in pol) ustvariti močno in duhovito predstavo, ki odlično usmerja gledalca skozi preskoke na tem simultanem odru. Predstave se izteče v spoznanju likov, da ponavljajo že znane vzorec in sc sprašujejo: »Se je sploh kaj zgodilo? Smo se kam premaknili?« S tem se tematizira eno od temeljnih vprašanj, ki ga zastavlja Flisarjevo delo: ali obstaja možnost harmoničnega razmerja ali pa gre zgolj za iluzijo o ljubezni in idealnem partnerju? In če sta Nora in Helmer po omejenih različicah še vedno tista Nora in Helmer kot pri Ibsenu, ki jim je usojena ločitev, se je vredno vprašati zakaj pri Flisarju, ti liki iščejo drug drugega? Matjaž Marlnič Likovna razstava v Galeriji Domžale Najnovejša likovna dela Gašperja Jemca Prva otvoritev razstave likovnih del nove sezone 2005/2006 Galerije Domžale v 20. oktobru 2005 je bila zaznamovana z drugačnim pogledom na bivanjsko izkušnjo sodobnega sveta in življenja akademskega slikarja Gašperja Jemca iz Ljubljane: namreč likovna kritika ga uvršča med predstavnike najmlajše generacije slovenske umetnosti, ki množično uporabljajo nove elektronske medije ter z njimi izražajo sodobni prostor in čas. Razstavlja od leta 1999 in je dobitnik domačih ter mednarodnih priznanj in nagrad. Vpogled v najnovejša dela mladega ustvarjalca s serijo Sovereign - Jungle pa vam je domžalsko razstavišče v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale omogočilo do 10. novembra. Gašper Jemec se sočasno ukvarja s slikami, plastičnimi deli in z instalacijami. Barvi, ki jo je še med obiskom v Ameriki, kjer je leto dni ustvarjal in bival v New Yorku in Los Angelesu, uporabljal virtuozno in s samoumevnostjo, so že kmalu sledila dela, pri katerih se je barvi zavestno odpovedal. Začel se je poglabljati v svet črne in bele barve, njunemu tehnično in simbolično obarvanemu kontrastnemu odnosu, igri jasnega in nejasnega pomena. Po ciklih navidezno pretakajočih se barvnih ali črnobelih Kulturni dom Radomlje Fotografska razstava Mimi Pollak V galeriji Dom je Foto kino video klub Mavrica iz Radomelj 17. oktobra pripravil fotografsko razstavo svoje članice Mimi Pollak z naslovom Obrazi dreves. Kot pove že naslov, se je bilo obiskovalcem dano srečati s tisočerimi podobami dreves, ki jih je avtorica ujela v objektiv svojega fotoaparata. Če je v svoji pesmi Ivan Minatti za objekt ljubezni ponudil trave, reko, drevo ali kamen, je za Pollakov o izbira drevo: najbolj živo je; z nogami čvrsto v tleh, z glavo sili pod oblake in nebo. Če je treba, se tudi upogne .. in spet zravna. V lubju, grčah, smoli in drugih sokovih, listih in skri-venčenih vejah ima zapisane mnoge zgodbe, ki jih govori šepetaje, dišeče, šelesteče in nežno, pa tudi bučeče, rohneče in rjoveče. Drevesa, polna sokov, ki odraščajo, drevesa, ki rodijo, ščitijo, samujejo, kljubujejo, se razkazujejo, listno oblačijo, razgaljajo, družijo, upirajo in šopirijo, drevesa, ki umirajo. Drevesa v soncu, zarji, mraku, megli, dežju, kopreni in jasnini. Drevesa kot ljudje. Mimi Pollak je ena od tistih članic Mavrice, ki v klubu poprime za vsakršno delo: enkrat pokaže kot vrhunski snovalec in osvajalci nagrad na razstavah, drugič kot organizator kulturnega dogodka, tretjič kot postavljalec razstave, ki čisti šipe, jih s fotografijami vred obeša na zid in z metrom ugotavlja, če so na pravi višini in četrtič, ko predsedniku prijazno reče: »Saj če nimaš nobenega za pomoč, bom pa jaz prišla.« Pričujoča razstava je že njena tretja samostojna razstava; pred leti je razstavljala v Domžalah in Radomljah. Pollakova je sicer Radomljanka, a jo je ljubezen do moža, gora, Velike planine in mogoče še česa, prestavila v Kamnik, bližje Kamniškim planinam. Poleg fotografiranja ima še druge interese in raznovrstne talente. Poleti je tudi pastirica in majerica na Veliki Planini, kjer na celuloidni trak pridno beleži življenje pastirjev in pastiric v slovenskem etnografskem biseru; življenje, ki izgublja nekdanje poteze in gaje zaradi tega še posebej vredno ohraniti prihodnjim rodovom. Razstavljavka ne fotografira samo za klubske prireditve. Svoje fotografije pošilja tudi na tekmovalne razstave doma in v tujini. Izjemno uspešna je na razstavah, kjer je tematika ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Z nagradami in priznanji, ki jih je dosegla, je zbrala že toliko točk, da je dosegla naziv fotograf 1. razreda, ki ga je Fotografska zveza Slovenije razglasila pred kratkim, svečano pa ji ga je ob odprtju razstave izročil Janez Kosmač, podpredsednik Fotografske zveze Slovenije. Svečano odprtje razstave je bilo celostni kulturni dogodek, ki sta ga s slovensko pesmijo pople- menitila Božo Matičič, virtuoz na harmoniki, in mojster glasu, baritonist Janez Majcenovič. Povsem spontano pa je topel kulturni večer zaključila Dušica Kunaver, kije segla v slovensko besedno ljudsko zakladnico in z obilico primerjav iz našega jezika in književnosti ter slovenskih pregovorov, ki se vežejo na drevje in drevesa, umestila ustvarjanje Mimi Pollak v bogato dediščino slovenskega naroda. Igor Llpovšek Gašper Jemc v pogovoru z direktorjem KD Franca Bernika Domžale MIlanom Marlnlčem, v ozadju avtorjevo umetniško delo. mas s sivinami se vrača k začetkom soočanja s črno-belim motivom. Izginila je bujna barvitost in razgibani nanos, nadomestilo pa ga je nadzorovano delo s čopičem, v tebniki dodajanja ali odvzemanja belih površin. Pravzaprav v včasih naključnih in včasih nadzorovanih črnobelih ne-predmetnih oblikah lahko zasledimo konkretno prepoznavne oblike kot pokrajine, obraze, živali ali druge predmete, a seveda le za kratek čas, saj se po spremenjenem zornem kotu pogleda izgubijo. Hote ali nehote se slikar na takšen način poigrava z gledalčevimi mislimi in fantazijami, ki se sprožajo ob gledanju njegovih slik. Stvari, kijih vidimo v njegovih slikah, so tako relacijsko blizu ali pa zelo daleč. Vprašanje materije je zastavljeno kot ilu/.ionistična uganka, saj se njegove podobe v podobi nenehno spreminjajo iz ene skrajnosti v drugo in posledično Icr problematično pri vseh teh preobrazbah nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, katero je glavno sporočilo v celoti slike. Današnja generacija slovenskih umetnikov v svojih vizijah najbolj neposredno zrcali svoj čas. S svojevrstnim pogledom na sodobno druž- bo in dogajanjem v svetu ter seveda na najbolj provokativen in sodoben način v likovno umetnost uvaja nove medije v digitalnih in prostorskih sferah. Nekateri umetniki pa poleg multimedijskega doživljanja novodobnega sveta le ohranjajo stik z že historičnimi slikarskimi praksami, ki omogočajo primarni stik roke s slikarskim platnom. Mednje sodi tudi Gašper Jemec. Vprašanja in dileme, ki se jih s svojim slikarstvom loteva, sodijo med tista vprašanja človeškega dojemanja, na katera ni vedno mogoče najti odgovora. Gre za filozofsko obarvano videnje lastnega bivanja v sodobnem, urbanem svetu, ki ga spretno prenaša na platno. Prinaša nam pogled na sodobno družbo, prenasičeno z množičnimi mediji kot bo televizija, računalnik in internet ter vsakdanje nekoristnimi informacijami. Pri tem pa vztrajno oblikuje svoj prepoznavni likovni svet s tem, da njegova dela postajajo vse bolj lirična in brezčasna v zmešnjavi današnje družbe, postajajo dokaz suverenosti v džungli ali kaosu globalne kulture in življenja. Katarina Rus Simfonični orkester Domžale-Kamnik na Rakovniku Simfonični orkester Domžale Kamnik je v nedeljo, 23. oktobra, skupaj z združenim mešanim pevskim zborom s Kodeljcvcga in Rakovnika igral v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, kjer je potekala osrednja slovesnost ob Misijonski nedelji pod vodstvom nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana. Za osrednjo idejo slovestnosti so izpostavili pomen misijonskega poslanstva Cerkve, posebej še slovenskih misijonarjev, ki opravljajo svoje delo po različnih območjih sveta. Prisotnih je bilo približno 50 duhovnikov, med njimi narodni voditelj misijonskih družb v Sloveniji Drago Ocvirk, salezijanski inšpektor Lojze Dobravec in 8 sale-zijancev iz Vietnama, ki so prispeli v Slovenijo v čast pokojnemu misijonarju Andreju Majcnu. Sc prijetnejše vzdušje pa so pričarali stavki Mozartove Kroenungs Messe pod vodstvom dirigenta Si- mona Dvoršaka ter s solisti Janjo Hvala, Darjo Vivoda, Marjanom Trčkom in Tadejem Osvaldom. Tudi ta dogodek bo ostal poseben spomin na večletno sodelovanje Simfoničnega orkestra Domžalc-Kamnik z obema zboroma, saj je bila celotna glasbena zasedba le s težavo stisnjena na kor v cerkvi Marije Pomočnice. Ukrali pa so na isti dan dopoldne v enaki, vendar manjši zasedbi, izvajali llaydnovo mašo v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa na Kodeljcvem. Ker se bliža čas novoletnih praznikov, Simfonični orkester sedaj pripravlja svoj glasbeni repertoar za že tradicionalni novoletni koncert. Letošnji bo, podobno kot lanski, 23. decembra v Kulturnem domu v Kamniku in 27. decembra v Hali komunalnega centra v Domžalah. Natančen program pa v že kar pričakovani novoletni obarvanosti ostaja skrivnost in zato vreden poslušanja. Anja Frlšek Recenzija filma Kava in cigarete Omnibus enajstih kratkih zgodbic je kulminacija režiserjeve večletne fascinacije nad zgoraj omenjenima razvadama, ki hkrati predstavljata tudi najširši referenčni okvir prebivalstva znotraj potrošniške kulture. Jim Jarmisch je v tej temi izmed vseh »alternativnih (ne-hollywood-skih) ameriških režiserjev« ie zelo domač in pravi »umetnik možnega,« saj se z omenjeno tematiko spogleduje v domala vseh svojih filmih. Sama zgodba ni nič posebnega in temelji na »verbalnih praznih označevalcih«, ki bazirajo zgolj na tem, da se pogovor nadaljuje ali pač le začne. Pogoje za vzpostavitev tovrstnih debat pa velikokrat spremljata dobrini, katerih ugled temelji na dejstvu, da imata na svojih uzdah v svetovnem merilu največ zasvojencev. Za mnoge sta kava in cigareti obvezen pripomoček vseh družabnih srečanj, pomagata pa tudi (poleg mobitela), v tistih nekaj trenutkih dneva, ko se počutimo osamljene ali zgolj same. Se pravi, koalicija »kofetkarjev in kadilcev« je tako široka, da le-ta lastnoročno premaga katerokoli drugo interesno skupino. Tudi v tej skupini je tako močno razvita vrednota razumevanja, ki pride do izraza zlasti takrat, ko nekdo z nami deli to dlakocepsko razvado. Jarmisch se zanimivo poigrava tudi z vprašanjem o tem, kaj storiti in kako se obnašati, če se po dolgoletnem opravljanju slednjega rituala, odločimo za njegovo ukinitev. Le koliko časa bomo vzdržali brez enega ali drugega? Obenem pa je omenjena - za marsikoga morda tudi banalna - zadeva tudi izjemna priložnost za testiranje lastnega značaja. Zaradi težke premostljivosti navedene ovire, ob odločitvi s prekinitvijo takega ravnanja, pogosto padajo tudi razne stave, ki za poraženca pomenijo določeno kazen. Za vse udeležence je to pač dodatna stimulacija v igri, kjer pa si resnični zmagovalec lahko zgolj sam. Ker pa med drugim tudi zdravja ne cenimo zadosti, dokler ga enkrat ne izgubimo, je vsakršno moraliziranje resnično odveč. Dejstvo je, da sta kava in cigareti ena od najbolj »kulskih« razvad v zgodovini človeštva, pa naj rečejo starši in razne vzgojne instance karkoli, saj je njihov nasprotnik resnično impozanten. V svetu vsebinske izpraznjenosti pa bo na svojem ugledu in moči tako le še pridobival. Kava in cigarete, poleg seksa in alkohola, veljajo namreč za stvari, ki jih je »potrebno čim prej probati.« tako danes ni več nič nenavadnega, če današnji 14-letniki omenjeni ritual opravljajo kar skupaj s svojimi starši. Potrebno pa je dodati, da to ni zgolj slabo, saj je morda prav omenjeno ravnanje priložnost za navezovanje nekega prijatejskega odnosa, ki ga človek s svojimi vzgojitelji praviloma sploh ne more imeti. Kava in cigarete, kol prva stopnička k uspešni komunikaciji, torej. Upajoč, da bo kdaj prišlo tudi do skupne abstinence, pa četudi bo vmes kaka stava. Ljudje kot bitja odvisnosti vselej pokleknemo pred nečim, kar je »močnejše od nas«, žal pa gre v glavnem za stvari, ki imajo poslej kontrolo in nadzor nad nami, namesto, da bi bilo obratno. Po drugi strani pa so za družbo čudaki, ki niso od ničesar odvisni, zanjo tudi nevarni, kajne? Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernik Legendi ameriške ročk glasbe lggy Pop (levo) In Tom Waitts (desno). Likovna razstava v KD Groblje Razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale Bogato kulturno preteklost in sedanjost Domžal že dvaintridcsclo leto kroji Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal. Pod vodstvom akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja se člani društva tedensko srečujejo v OS Domžale, kjer sc izobražujejo in ustvarjajo. Poleg vsakoletne razstave ob koncu šolskega leta pa se letos s svojimi deli predstavljajo tudi v grobeljskem Kulturnem domu. Razstavo slikarskih platen in malih plastik v prostorih Kulturnega doma v Grobljah je s pomočjo Kulturnega društva Groblje priredilo osem članov Likovnega društva Pelra Lobode Domžale: Agata Križnar, Alenka Sovine, Asta Perko Slanic, Danica Smrdel, Ida Rebula, Vinka Končan I Telili, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Za odprtje razstave, ki je potekala 14. oktobra 2005, so pripravili tudi bogat kulturni program s pogostitvijo. Namen razstave pa je gledalcem predslaviti svoj zadnji prispevek likovnih del, s katerimi vdano in zanesljivo oblikujejo vrh ljubiteljske umetnosti domžalskega okolja, likovno društvo je bilo ustanovljeno leta 1973, ko seje pričela likovna šola pod mentorstvom Danijela L. Fuggerja in traja vse do danes. Cilj delovanja društva je učenje risanja in slikanja ter kulturno bogatenje in spoznavanje slikarske umetnosti. Redno obiskujejo slikarske kolonije, ex tempore, pomembne likovne razstave in za svoje slikarske dosežke prejemajo neštete nagrade. Z vztrajnim študijem je vsak član pridobil solidno znanje in občutek za likovno ustvarjanje ler se nam danes predstavlja vsak v svojem lastnem slogu. Katarina Rus Mojteater - vabi na novo predstavo SARMICA Ker smo preprosto teater, ki ima dušo Ljubo doma, kdor ga ima, Pižama za šest, .luhica, so naslovi predstav, ki jih je obiskalo in se ob njih prisrčno nasmejalo več tisoč ljubiteljev gledališča. Če bi nasmejane in zadovoljne obiskovalec povprašali, koga od igralcev ali igralk sc spomnijo, bi se večina najbrž spomnila imen, kot so Roman Koiičar, Maja Končar,... malce več težav pa bi morda imeli, če bi jih vprašali, katera gledališka hiša jih je vzradostila z razposajenimi prizori, ki so sc jim glasno nasmejali. Da ne bi bilo več teh težav, sem za predstavitev gledališča »Mojteater« zaprosila Romana Končarja, umetniškega vodjo društva, ki je lani postal naš občan in, (to bi vam zanesljivo potrdili člani Turistično rekreativnega društva Turnše, Če-šenik), domačin, ki živi in dela, kot bi bil v Češcniku rojen. Zakaj in kdaj »Mojteater«? Kulturno društvo in pod njegovo perutjo delujoče gledališče »Mojteater« je nastalo že pred mnogomi leti v moji glavi, praktično pa leta 2002. Po približno desetih letih zelo intenzivnega ustvarjanja v ljubljanski Drami sem prišel do sila grenkega spoznanja, daje namreč sistem delovanja slovenske gledališke starnosti ena sama, v njej ustvarjajočega igralca hudo omejujoča vsakdanjost. Na lastni koži sem namreč zelo boleče občutil, kako te ta sistem dobesedno predalčka, celo uniformira, te zaradi odsotnosti morale, duha in človečnosti postavlja v pozicijo brezčutnega stroja, ki mu je (skoraj) prepovedano (onemogočeno pa zagotovo) misliti. Z lastno glavo. Čutiti. Z lastnini srcem. To zanj počnejo ravnatelji in režiserji. V »Mojemteatru« pa je dovoljeno, in celo še kako zaželeno, tako misliti, svobodno, kakor tudi čustvovali. Slednje še bolj svobodno. Srce in duša, z roko v roki. Za tiste, zaradi katerih ustvarjamo. Za gledalke in gledalce. Morda na kratko o dosedanjih predstavah, katera je najbolj uspela? Začeli smo tako, kot se začne vsako dobro kosilo - z ».luhico«, fenomenalno komorno komedijo enega največjih hrvaških komediografov, g. Milana Grgiča, polno duhovitih dialogov, tako življenjsko in tako preprosto, da seje dodobra zalezla v misli in občutja naše zveste publike. Še vedno izvablja salve smeha vseh, ki si jo ogledajo. Nadaljevanje je bilo še bolj smelo kol začetek, saj smo na oder postavili delo svetovnega klasika, g.Marea Camolle-tija »Pižama za šest«. In zadeli v polno. Komedija, pri kateri je zelo priporočljivo obiskati kak bližnji WC, preden se vsedeš v dvorano, da bi si komedijo ogledal. V nasprotnem primeru hu-ronski smeh naredi svoje... Zahtevna postavitev, ki pa dodobra razveseljuje vse. ki si jo ogledajo. Potem pa »Ljubo doma kdor ga ima«. Vrnitev h g.Grgiču. Čudovita freska družinskih peripetij med starimi in mladimi, začinjena s prenekatero življenjsko bodico, s prenekaterim spoznanjem... Povedana (in odigrana) na skrajno priljuden, smešnih prizorov, dialogov jn reakcij poln komedijantski način... Žlahtno, to je pravi izraz, ja ... Kateri igralci in igralke nas navadno nasmejejo, čeprav v vaših predstavah ne manjkajo tudi trenutki, ko jc smeh zelo grenak? Res je, v naših predstavah, ki so vse po vrsti izvrstne komedije, je nemalokrat, tako, med vrsticami, povedano tudi marsikaj Irpkega, morebiti, tU pa tam, celo (za koga) neprijetnega, vsekakor pa vedno resničnega. Vse predstave v prvi vrsti črpajo svoj ko- medijantski naboj iz briljantno napisanih tekstovnih predlog, čudovitih »kokatajlov človeških nravi«, kot odslikave našega vsakdanjika. In nas samih, ki smo integralni del vsega tega cirkusa. Kot bi življenju nastavil ogledalo. Maja Končar, Nina Ivanič. Tina Uršič, Nevenka Sedlar, Alida Bevk, Ana Facchini, Rafael Vončina, Goro Osojnik, Konrad Pižorn, Tarek Rashid. In moja malenkost. Mlado in (srednje) staro. To je družina, ki v našem gledališču udejanja svoje igralsko poslanstvo. Srčno, predano, srečno. Ker ji je dano to početi. Kako izbirate predstave? Če bi odgovoril na kratko zelo premišljeno. Upoštevati moram kar nekaj nepisanih zakonitosti. Smo namreč gledališče, ki ni niti s tolarjem subvencionirano. Živimo le od prispevkov sponzorjev in od tega. koliko vstopnic prodamo. Zato je še kako pomembno, da so izbrane komedije zares vrhunske, kajti le take privabijo publiko. Misel na nizke stroške produkcije posamezne predstave mi vseskozi visi nad glavo, kot Damoklejev meč. Zasedbe so bolj komorne, scenografija vsakdanja, daleč od razkošja, kostumi prav tako. Je pa igralska energija zato toliko večja. Neprecenljiva. Pripadnost delu je brezmejna... Intitucionalna gledališča lahko o laki pripadnosti samo sanjajo... Zakaj bi bodočim obiskovalcem in obiskovalkam Mojegateatra priporočili, da si ogledajo SARM1CO. Zato, ker »na vodi« čutim, da bo to najbrž najbolj smešna predstava, kar smo jih do Zdaj naredili. Ker bo en sam smeh in radost in veselje. Pa spet smeh, smeh, smeh... do solz. Pa še malo čez. Sem prepričan. Neverjetno dobro napisan in sila posrečen prikaz človeških značajev, izredna situacij-ska komika, kočljive igralske preobrazbe (in preobleke)... hkrati pa: eno samo. preprosto življenje. Malega človeka. Ki nam je vsem tako blizu. Ker v bistvu v njem vidimo - sami sebe. Le da se tega zavedamo šele kasneje... po predstavi. Brezskrben, s polnokrvnim smehom nabit večer... In kdaj bo premiera, bodo tudi vse nadaljnje predstave v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale? Predpremierna predstava bo v četrtek, 24. novembra 2005, premierna pa 25. novembra 2005, vsakič ob 20.00 uri V »Berniku«. Potem pa pot pod noge. in, kot je to pri nas že ustaljena praksa, na gostovanja, po naši ljubi Sloveniji. Seveda pa bomo ostali zvesti tudi čudoviti dvorani v Kulturnem domu »Franca Bernika«. Z vsemi štirimi uprizoritvami, ki jih imamo na sporedu. Tudi to sezono. Kaj vas je ob prihodu v našo občino najbolj presenetilo - razveselilo ali razžalostilo? Najbolj so me presenetili odnosi med ljudmi. Skrajno pozitivno. V mestu, verjemite, tega ni več. Na žalost. Namreč tega, da bi ljudje »skup stopili« in nekaj ustvarili. Tako, za lasten »gušt«. Tu še nisem slišal, da bi kdorkoli rekel »Hja, ljudje, lole pa ne bo šlo !«. Ravno nasprotno; vse gre, In vse se da! ( e se le hoče. Zato smo vsi, Drejka, Tinkara, Mojka, Liza in jaz srečni, da smo postali del Češenika. In širše okolice... Hvala. Vera Vojska w \ t Koncert Ženskega pevskega zbora »Stane Habe« s prijateljicami Naj živi glasba vseh generacij »Dd deklice do babice« so naslovile svoj koncert pevke Ženskega pevskega zbora Stane llahc Društva upokojencev Domžale ter nanj povabile predvsem pevske skupine, ki jih sestavljajo ženske. V svojem 26. letu petja so pevke Ženskega pevskega zbora »Stane Habe«, pod vodstvom zborovodje Ma-rike llaler, v prijetnem pevskem večeru 14. oktobra v avli Osnovne šole Domžale svoj koncert začele s pesmima Vse mine in Fala, nato pa smo prisluhnili Otroškemu pevskem zboru Glasbene šole Domžale/Mengeš. Vodi ga zborovodkinja Andreja Polancc - Kolene. mladim pevcem pa sla pomagala pianistka Martina Bohte in kitarist llervin .lakončil. Najbolj so navdušili s Šumijo gozdovi domači, ki stajo dve pev- ki pospremili /. violinama. Zbor je že izdal zgoščenko slovenskih ljudskih pesmi. Prav po svoje so zbrane navdušila pevke Ženske vokalne skupine ODA Moravče, kijih vodi zborovodja Milan Kokalj. Ta jih je spremljal tudi na kitaro, pravi narodnozabavni zven pa sta dekletom pomagala ustvariti še harmonikar Jože Vidergar ter kontrahasist Gašper Kokalj. Dodatek Slovenija, od kod lepote tvoje, je bil pika na i kratkega koncerta. Nato je prijetna voditeljica Dragi Jeretina Anžin najavila Ženski nonet VIGRED Mengeš, ki ga vodi Ana Kcšnar. Judi ta /bor s kvalitetno interpretacijo skrbi, da slovenska pesem ne bo izumrla. Ženska pevska skupina Kulturnega društva Domžale Ljudske pevke je pod vodstvom Mare Vilar tudi ta večer potrdila, da s svojim petjem potrjuje poslan- stvo, da starih, že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi, ne bomo pozabili. Menda se dekleta ob številnih nastopih nimajo časa postarati. V svojem drugem nastopu so gostiteljice zapele dve uspešnici Dežne kaplje Icr Suštarski most. Po pozdravnem nagovoru Vinka Juharta. podžupana Občine Domžale, ter zahvali vsem nastopajočim zborom, kar je s šopki rož opravila ga. Ilonka Šare, predsednica Ženskega pevskega zbora »Stane Habe«, so vse pevke, skupaj z obiskovalci, obudile spomin na velikega skladatelja Matija Tomca. Njegova priredba ljudske Pobelelo pole ofeama, katere besedilo je bilo natisnjeno na povabilu za koncert, je zazvenela ob zaključku prijetnega večera, v katerem smo slišali veliko lepih misli o deklicah, o vnučkah in dekletih, mamicah in babicah. Pesem je povezala vse generacije, pevke so sklenile večni krog potovanja od mladosti do starosti, poslušalci pa smo s seboj vzeli pesmi in prijetne trenutke, pa tudi hvaležnost za nepozaben pevski večer. V. Vojska Dekliška pevska skupina Sirene Pridi v svet ljubezni Za naslov kratkega poročila z letnega koncerta Dekliške pevske skupine Sirene, ki deluje v okviru Kulturnega društva .lože Costič Homec, sem si izposodila naslov prve skladbe Pridi v svet ljubezni, ki je sledila šc lepša, Sepetova, Med iskrenimi ljudmi in potem za njo še dve zelo znani slovenski skladbi Dekle iz Zlate ladjice ter Zemlja pleše. Navdušene poslušalce in poslušalke so nato Sirene odpeljale na tuje, zapele so namreč nekaj tujih uspešnic ter nas po krajši pavzi po poti ljubezni vrnile v Ljubljano in nam /apele, naj ne čakamo na maj. Svoj koncert so zaključile z nekaj znanimi črnskimi duhovnimi in za konec pridale še tri dodatne pesmi, saj jih navdušeno občinstvo, ki se je ravnalo po njihovem nasvetu, naj dovolijo, da jim zaigra srce, kar ni izpustilo z odra v Osnovni Šoli Preserje pri Radomljah. I o je bil prijeten večer, k čemur je veliko prispeva la energična dirigenlka 1'elra (iiknian. ki je večino pesmi tudi priredila, nekatere od njih ludi zapela, oh leni pa dala priložnost, da sc izkažejo, celi vrsti članic dekliške pevske skupine, saj smo v vlogi solislk poslušali kar enajst pevk, med katerimi je posebej izstopala mlada F,va Čcrnc. K prijetnemu večeru so prispevali tudi klav■ialurist loma/ 1'irnal. bas kilara je bila v rokali Sama Kališnika. na bobne jc igral Domen Kern, svoje je prispeval kitarist Matic Smolnikar, korepelilorki pa sla bili 1 Irska Pavli in Polona 1'e/dire. Hvala, Sirene, za prijeten glasbeni večer! Vera Vojska Govorica preprostih stvari Knjiga- Simbol modrosti Klasična antika (stari vek) je poznala najprej le knjižni zvitek (volumen). Poleg tega so za krajše zapise uporabljali lesene ploščice ali tablice, ki so jih zvezali v nekakšen zvezek. Ploščice so izdelovali iz lesene klade (lat. caudex) in kmalu se je tudi takšnega zvezka prijelo ime codex. Slovar tujk ta izraz takole razlaga: »zbirka lesenih ploščic; v starem Rimu lesene ploščice, prevlečene z voskom; zvezek, knjiga«. Od 1. stoletja naprej se zvitku pridruži pergament ni kodeks. Po 4. stoletju zvitkov ne srečujemo več. Knjiga je najprej simbol sveta: svet je neizmerna knjiga, piše islamski modrec. Največkrat pa je knjiga simbol znanja, modrosti in piscev učenih spisov. Poseben pomen dobi v krščanstvu, saj znotraj njega že zgodaj nastaja cela vrsta svetih spisov: to so predvsem evangeliji in pisma apostolov, kasneje pa še poročila o mučencih, svetnikih in bogoslužne knjige. Pomembno vlogo ima knjiga v Razodetju (Apokalipsi) apostola Janeza. Omenja se knjiga, zapečatena s sedmimi pečati (Raz 5) v božji roki; odpreti jo more samo Jagnje to je križani in vstali Kristus. To pomeni, da ima le on popolno vednost o vseh skrivnostih človeške zgodovine. Ob poslednji sodbi se bo odprla še druga knjiga - knjiga življenja. V njej so zapisana imena vseh, ki bodo deležni večnega življenja. Na številnih upodobitvah ima Kristus, Vsevladar (gr. Pantokrator), učitelj in sodnik, zvitek ali knjigo v levi roki. desna roka pa je dvignjena v znamenje govorjenja ali blagoslavljanja. Na odprti knjigi sta napisani veliki grški črki alfa in ornega (AO) ali pa daljši napisi kot npr. »Jaz sem luč«, »Jaz sem pot, resnica in življenje«. »Knjiga življenja« iz Razodetja je sredi raja. kjer se enači z Drevesom življenja: listje na drevesu tako kot črke v knjigi predstavljajo vsa bitja, pa tudi vse božje sklepe. Knjigo srečujemo tudi v povezavi ssim-boli štirih evangelistov (Matej, Marko, Luka, Janez). V roki jo držijo tudi apostoli, ki so oznanjali evangelij in sami napisali nekatera pisma, starozavezne preroke pa slikajo z zvitkom v roki Kip apostola Pavla v Rimu predstavlja »učitelja narodov« s knjigo in mečem, ki označuje njegovo smrt. Tudi mnoge cerkvene očete in svetnike, ki so znani po svojih spisih in po učenosti, slikajo s knjigo. Redovni ustanovitelj s knjigo v roki sporoča, da je napisal redovno pravilo za svoj red, kot npr. sv. Benedikt, ustanovitelj zahodnega meništva. Isto velja za sv. Bernarda, ustanovitelja cistercijanov, in sv. Dominika, ustanovitelja dominikancev, ter sv. Brigito Na zahodu so slikarji na svoj način slikali prizor oznanjenja: ko nadangel Gabrijel oznani Devici Mariji, da bo postala Božja Mati, ta premišljevaje bere Sveto pismo in sicer preroka Iz-aija, pri katerem je napovedano, da bo »devica spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel« (7,14) to je Bog z nami. Prerokba se v tem prizoru izpolnjuje. Knjiga lahko nastopa tudi kot samostojen simbol; v tem primeru napis na njej razlaga pomen. Knjigo srečujemo kot atribut še nekaterih drugih svetnikov in svetnic: to so npr. sv. Anton Padovanski, ki je bil velik teolog in pridigar, sv. Tomaž Ak-vinski, velik teolog in zavetnik cerkvenih visokih šol, sv. Ana (svojo hčerko Marijo uči brati), sv. Katarina Aleksan-drijska. priprošnjica za zdravo pamet in modrost (razpravljala je s filozofi). Prvi mučenec sv. Štefan drži knjigo, na kateri so trije kamni - pretrpel je smrt s kamenjanjem. V Fuldi na Nemškem kažejo z mečem prebodeno knjigo, s katero se je sv. Bonifacij, apostol Nemčije v 8. stoletju, hotel ubraniti svojih morilcev. Knjiga nastopa tudi v upodobitvi treh božjih kreposti in sicer skupaj s križem označuje vero (simbol upanja je sidro, simbol ljubezni pa srce). Bogdan Dolenc Naj ne mine dan brez knjige Založba ZRC SAZU je poskrbela za nekaj izjemnih knjižnih izdaj, ki vam jih tokrat predstavljam. AI'LANT je prvi svetovni atlas v slovenskem jeziku. V obdobju 1869 in 1877 je Slovenska matica po listih izdajala zemljevide svetovnega atlasa. Tokrat pa je založba izdala faksimile osemnajstih zemljevidov in spremljajočo znanstveno monografijo, ki vsebuje sedem znanstvenih študij z rezultati poučevanj predvsem političnih in družbenih razmer, ki so vzpodbudile in omogočile njegov izid. okoliščin nastanka, problemov, ki so se porajali ob izvedbi, avtorjevih pristopov k slo-venjenju tujih zemljepisnih imen in kartografskih tehnik, ki so bile tedaj uveljavljene in v uporabi. Prispevki temeljijo na arhivskem in časopisnem gradivu, povezanem z delovanjem Slovenske matice in Matejem Ciga-letom (1819-1889), znanem jezikoslovcu in pravniku, ki je takrat skrbel za izdajo zemljevidov. PODTALNICA LJUBLJANSKI GA POLJA je delo 27 sodelavcev iz osmih ustanov, ki so strnili številne raziskave zadnjega desetletja o bogastvu zalog podtalnice na Ljubljanskem polju kot naravnem viru regionalnega pomena. Bralec se v 13. poglavjih seznani s naravnimi značilnostmi Ljubljanskega polja in podtalnice, spozna naravne razmere, elemente vodne bilance. dinamiko, ranljivost, živalstvo, obremenjenost kot tudi pritiske različnih dejavnosti na njeno količino in kakovost. Knjiga široko javnost seznanja s težavami, s katerimi se Ljubljana sooča pri svoji oskrbi s pitno vodo. Delo DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNAŠANJA V SLOVENIJI govori o mehanizmih in ozadjih rodnostnega obnašanja. Avtor Da-mir Josipovič je analizo utemeljil na treh vzorčnih območjih Prekmurje, Zasavje in območje Upravne enote Domžale, ki predstavljajo tri glavne tipe regionalnogeografske strukture Slovenije s poudarkom na socialnoekonomski strukturi. PRETRGANE KORENINE SLEDI ŽIVLJENJA IN DELA RAJKA LOŽARJA prinaša 23 razprav, ki so izrazito večdisiplinarne in odsevajo značilnosti Ložarjevega intelektualnega delovanja v Sloveniji in izseljenstvu. Rajko Ložar je bil etnolog, arheolog, umetnostni zgodovinar, literarni, likovni in glasbeni kritik, muzejski delavec in publicist. Deloval je v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem kot profesor in zbiralec in raziskovalec etnografskega gradiva in v Združenih državah Amerike kot ravnatelj muzeja. LJUDJE ODPRTIH SRC Slovenski misijonarji o sebi je delo Zvoneta Žigona in govori o misijonarjih. Pomembna vrednost knjige predstavljajo pisma in intervjuji, v katerih misijonarji opisujejo svoje življenje in deio. Jure Gombač v delu ESULI ALI OPTANTI? Zgodovinski primer v luči sodobne teorije govori o migracijskem valu iz Koprskega v Italijo, v času 1954 do 1957. Tatjana Kokalj LJUDJE OB RADOMELJSKI MLINŠČIC Kulturno društvo Mlin Radomlje bo izdalo knjigo UUDJE OB RADOMHJSKI MUNSČHI Avtor Franc« f erar r v dveh letih zbral gradiva /a 172 strani v formatu A4. V knjigi so zbrani predvsem zapisani spomini in pogovori /. ljudmi, ki so živeli in delati ob Mlinščici in većina opisanih se živi Posamezni so že v lelih in zalo bo delček domaće zgodovine luko le ohranjen. Večji poudarek kol opisovanju obratov in delu za vsakdanji kruh knjiga daje temu. kar so opisani počeli v prostem času v različnih društvih in organizacijah V knjigi bo tudi vet barvnih slik in starih dokumentov, Prvo poglavje zajema zgodovino Mlinščice, mlinarstva po svetu in pri nas ter elektrifikacije na&ih krajev Sledi sc 19 poglavij, med njimi je pomembno tudi srednje - Slovenska šola med okupacijo v Vrbičevem mlinu na Skrjančevem Prednaročniška cena 2990 SIT velja do izidi knjige ki bo predvidoma sredi decembra 2005. pozneje bo prodajna cena 3500 SIT. Informacije na 041/940-730 Tekoči račun: 18302-0016738094 sklic 00123 Razvitje prapora v Domžalah 1954. Turški marttkena najtežjih skupinskih vaj. <• ...V,riju Članice TVD Partizan DMžale 1959* TVD Partizan od 1945 do 1960 Takoj po drugi svetovni vojni, v letu 1945, je bilo poleg obnove domovine potrebno nameniti skrb tudi narodovi zdravstveni obnovi, kjer pomaga predvsem organizirana telesna vzgoja. To je bilo poudarjeno tudi v dopisu o nujnosti telesne vzgoje, ki so ga predstavniki Slovenskega Primorja, odseka za prosveto oddelka za telesno vzgojo iz Ajdovščine, 13. decembra 1945 naslovili vsem šolam, društvom in množičnim organizacijam v razpravo. Istočasno s tem pozivom iz Ajdovščine širni Sloveniji je tudi v Domžalah začelo delovati Fizkulturno društvo Domžale, ki ga je pripravljal pripravljalni odbor, izvoljen 19. decembra 1945. Predsednik društva je postal Milan Merhar, imelo pa je moški in ženski odsek, nogometni in smučarski odsek, gospodarski in nadzorni odbor. Poleg predsednika Merharja je imelo Fizkulturno društvo Domžale podpredsednika Antona Varška, tajnika Franca Brojana. blagajnika Milana Flerina in gospodarja Vinka Vidmarja. Fizkulturno društvo Domžale je obudilo bivše sokolske športe že v letu obnove 1946. To dokazuje tudi slikovno gradivo, ki ga je takratnemu Fizkulturnemu odboru podaril referent za planinarstvo Franc Bol-har. Posebno priljubljeni športi, ki so se kasneje vsi združili kot sekcije v TVD Partizan Domžale, so bili atletika, nogomet, smučanje, planinarjenje in seveda telovadba. Največ zaslug za razvoj telesno-vzgojne dejavnosti v Domžalah imajo v povojnem obdobju prav gotovo predvojni člani Sokola Milan Merhar, Vinko Vidmar, Milan Flerin ter odlični telovadci Jurij Vulkan, Pavlin Zule, Ivan Čad, Franc Vidmar, Janko Gabrič, Jernej Bolhar, bratje Steno-vec in Vodopivec, Tihomir Milic in Bogo GaSperin. Načelnik tiste generacije telovadcev je bil v letih 1945-55 Pavlin Zule, kasneje pa gaje nasledil Vinko Vidmar. Da je bilo fizkulturno društvo Domžale, predhodnik TVD Partizana Domžale, zelo aktivno, dokazuje tudi množica aktivnosti v teh prvih povojnih letih. Od teh so bile udeležbe na raznoraznih paradah in zletih še posebno imenitne. V prvem desetletju po drugi svetovni vojni je bil TVD Partizan Domžale nosilec več športnih panog, tako da živahne aktivnosti zasledimo tudi v smučanju, atletiki, košarki, nogometu in planinarjenju. Pri atletiki je bil takrat glavni organizator treningov in tekmovanj Jožko Senica. Vsa tekmovanja so takrat bila podrejena telovadbi, saj atletskega kluba še ni bilo. Tako je Marjan Košir dosegel zavidljive uspehe v skokih v višino in daljino, saj je bil najboljši skakalec daleč naokrog, poleg tega pa je bil aktiven še v telovadbi. Dobri atleti so bili še: Frenk Vulkan v skoku s palico. Niko Belšak je bil sprinter, Vid Zule in Anton Orehek sta bila tekača na 400 m. Brane Matičič pa je bil odličen metalec krogle. Zelo aktivna je bila tudi košarkarska sekcija TVD Partizan. V letih 1946-1950 zasledimo tudi začetek kasneje zelo uspešne telovadne mladinske in članske generacije, kije pri sedmih, osmih letih začela hoditi k telovadbi v okviru TVD Partizan Domžale. To so bili Mirko Marn, Franc Kosirnik, brata Marjan in Lado Pavlic, Franc Jevnikar, Jože Sitar, Franc Černe, Jože Pirš, Bogo Ga-šperin; ta generacija je do leta 1952 osvojila zahtevne prvine telovadbe. Tekmovalci so trenirali v telovadnici, predvsem zvečer. Mnogi so sejim čudili, ko so delali veletoče, salte, kroge v gugu in prvine na sokolskem konju z ročaji. V tistem obdobju, do leta 1955, so tekmovali v partizanskem mnogoboju, ki je poleg telovadbe zahteval še spretnosti pri atletiki (tekih, skokih) in plezanju. Telovadna dejavnost je potekala načrtno z nekdanjimi predvojnimi in povojnimi vaditelji, poskrbljeno je bilo za organizacijo v društvih, za usposabljanje strokovnih kadrov in vodenje tečajev. Veliko se je delalo na organizaciji nastopov, parad, zletov, tako da se je vsestransko razvijala telesnovzgojna dejavnost. Posebno dejavna v telovadbi sta bila načelnika Pavlin Zule in Vinko Vidmar, ki sta skrbela za telovadne vrste orodnih telovadcev in jih pripeljala do lepih rezultatov na okrajni in republiški ravni, posamezni telovadci in telovadke pa so tekmovali celo na državnih jugoslovanskih prvenstvih. Že leta 1952 je vadbo začela nova generacija mladincev (Franc Košak, Dimitrij Lederer, Jože LoČnikar, Dušan Mermal, Žargi, Jakopič, Adolf Zupanek Miro, Zule, Tone Urankar. Ti telovadci so najprej pod vodstvom Pavlina Zuleta in nato Vinka Vidmarja ambiciozno vadili, osvajali nove elemente orodne telovadbe, nastopali na akademijah, zletih in seveda tudi na tekmovanjih po vsej Sloveniji. Prvi glavni nastop teh telovadcev je bil leta 1954, na nizkem drogu na štadionu v Domžalah, ob razvitju prapora društva TVD Partizan Domžale. Ob tem seje starejša generacija Flerin, Merhar, Zule Pavlin in Vidmar zavzela, da bo mladim pomagala po najboljših močeh, da bodo tudi v prihodnje dosegali uspehe njihove generacije. Seveda pa je bilo aktivno tudi samo vodstvo TVD Partizan Domžale.To se lepo vidi iz društvenih poročil. Povojno obdobje do leta 195 I je predsedoval Milan Merhar, potem pa gaje leta 1951 nasledil Stane Rozman. V letu 1952 zasledimo po skupnem blagajniškem poročilu, da so poleg telovadne sekcije v Partizanu Domžale obstojale še nogometna, košarkarska, atletska in namiznoteniška sekcija. Predsednik z najdaljšim stažem v TVD Partizan je bil Milan Flerin, ki je vodstvo društva prevzel leta 1953 in ostal predsednik vse do ponovne oživitve društva v letu 1973. Obdobje 50-let je bilo glede množičnosti in razširjenosti športa za člane društva zelo aktivno, saj so se sekcije poleg akademij in zletov v tedanji občini Domžale udeleževale proslav in tekmovanj po vsej Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Iz poročil, ki so jih na občnem zboru konec leta 1955 podali predsednik, tajnik, načelnik in ostali, je razvidno, da je bilo društvo v minulem letu precej delavno: »Najpomembnejša prireditev v preteklem letu je bila proslava 50-letnice obstoja društva, ki je bila združena s proslavo 10. obletnice osvoboditve. Hkrati s to proslavo je društvo razvilo tudi svoj prapor, ki gaje poklonil in mu kumoval delovni kolektiv podjetja »TOKO« v Domžalah. S temi prireditvami si je društvo pridobilo viden ugled, zlasti pa simpatije naše mladine, katere dotok v telovadnico se vidno veča. Tako je »Partizan« po številu članstva najmočnejši v Domžalah. V društvu se aktivno udejstvuje 361 članov, od tega 223 moških in 138 žensk. Toda čeprav je število mladine v društvu v primerjavi z letom 1954 še enkrat večje, je mladine še vedno odločno premalo. Zaradi tega so na zboru sklenili, da bodo v svoje vrste pritegnili še več mladih ljudi. Uspehi društva pa bi bili nedvomno še večji, če ne bi imelo društvo težav zaradi pomanjkanja prostorov. Društvo nima niti lastne telovadnice, temveč gostuje v gimnaziji. Ta edina telovadnica pa ne more sprejeti vseh tistih, ki želijo telovaditi ali se športno udejstvovati. Društvo si želi zgraditi lastni dom ali pa vsaj primerno telovadnico in druge potrebne prostore, prav tako pa si želi nabaviti vsaj najnujnejše rekvizite.« Na zboru je bila dana tudi pobuda za čim prejšnjo ustanovitev športnega društva v Domžalah, v katerega naj bi se vključili nogometaši, odboj-karji, plavalci in drugi. Tako bi bila športna dejavnost v Domžalah bolj vsestranska. Med sklepi, ki so jih na zboru sprejeli za nadaljnje delo društva, je med drugim tudi odločitev, da bodo v Domžalah takoj pričeli z gradnjo letnega telovadišča, na katerem se bodo občinstvu že letos predstavili s telovadnim nastopom. Ob koncu so izvolili še nov 15-članski upravni odbor, za predsednika pa so ponovno izvolili dosedanjega predsednika, ravnatelja gimnazije, tov. Milana Flerina. Ker se je ekipa članov takrat nekako že poslavljala, so veliko upov polagali v uspeh mladincev. In ne zaman! Po intenzivnih vadbenih urah in uspešnih nastopih so v naslednjih letih dobesedno eksplodirali. V letu 1957 so nastopili v orodnem mnogoboju kot mladinci prvega razreda in pobrali vrsto priznanj. Naslednjega leta 1958 so nastopili že kot popolna članska ekipa, razen Mira Zuleta, ki se je uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco. Tekmoval je na tekmah v Celju, Sežani, Subotici in Zrenjaninu, in sicer proti reprezentancam drugih tedanjih jugoslovanskih republik (Vojvodini, Makedoniji, Hrvaški in Srbiji). V letu 1959 pa so telovadci kot popolna članska vrsta zmagali v orodni telovadbi na republiškem slovenskem prvenstvu. Vrsto so sestavljali: Miro Zule, Jože Ločnikar, Roman Bitenc, Dimitrij Lederer, Peter Seljak in Jože Pirš. Ti tekmovalci so odšli na dr- žavno prvenstvo Jugoslavije v Beograd, kjer so s 5.mestom dosegli velik uspeh. Istočasno pa se je ekipa udeležila še simultanih vaj na zletu v Beogradu, 1959, kar je tedanjim udeležencem še posebej ostalo v spominu. Uspehi so bili plod načrtnega dela in dodatne trenerske pomoči, ki jo je prispeval nekdanji predvojni olimpijce Stane Derganc, ki je na olimpiadi že dobil medaljo v preskoku. Na treningih članske vrste prvega razreda je z dodatnimi elementi, ki so bili v sestavah olimpijskih tekmovanj, precej zvišal kvaliteto vaj in tako tedanji generaciji uspešnih telovadcev dodal tekmovalno piko na i. Zadnja skupna uspešna leta članov te generacije so minila med leti 1960 in 1961, ko seje zgodila vrsta med-društvenih in medklubskih dvobojev. Vsem tekmovalcem je v spominu ostalo rivalstvo z Zagorjem, ko se člani obeh vrst kar nekajkrat pomerili v članski konkurenci- prvem razredu. Aktivnosti in povratni dvoboj so se nadaljevale tako v telovadnicah kot na zunanjih telovadiščih. Prav tako je bila zelo aktivna ženska vrsta, tudi pod TVD Partizan Dom- Na akademiji ob 10. obletnici osvoboditve In 50-letnicl obstoja društva je nastopila mladinska telovadna vrsta pod vodstvom Vinka Vidmarja žale, že od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Vrsta se je odlikovala predvsem po usklajenosti, humanosti in dobrem. Mentorica in vzornica je bila Neda Zule, za čas njene odsotnosti pa stajo nadomeščali Milena Osretkar in Sonja Vuga. Spomini na tedanje čase so med nekdanjimi telo-vadkami, Eli Koširjevi, Anici Bitenc-Komatarjevi, Martini Bukovec, Veri Mesec-Adižes in pri ostalih članicah društva še vedno nepozabni. Kasneje je vodenje ženskih telovadnih aktivnosti prevzela vaditeljica Ela Košir, ki je vzgojila izvrstno vrsto telovadk in drugih športnic v TVD Partizan Domžale, le telovadke so zmagale celo na mnogoboju v Be- ogradu. Nastopale so v teku na kratke proge, skakale v daljavo, skakale čez kozo in sodelovale še v drugih disciplinah partizanskega mnogoboja. Pozneje so se telovadke, pod vodslvom načelnice Ele Koširjeve, lotile predvsem gimnastičnih prvin in tudi tu so se izkazale z lepimi rezultati. Predvsem je med njimi vladalo veliko tovarištvo in prijateljstvo, kar se je pokazalo predvsem v tem, da so vedno še z večjo vnemo nadomestile morebitno odstotno prijateljico na tekmovanjih. Lahko rečemo, da so lekmovale s srcem, za čast in z ljubeznijo do športa. Janez Bizjak Spomini, spomini... 30. obletnica ustanovitve Občinskega štaba TO Domžale Z namenom, da bi obnovili spomine na pionirske čase nastajanja teritorialne obrambe v občini Domžale, ki je zajemala območje sedanjih občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin, smo se odločili, da organiziramo srečanje članov rezervne sestave občinskega štaba TO iz obdobja 1975-1980 in članov stalne sestave TO iz obdobja 1975-1990. Odziv vabljenih članov je bil presenetljiv, saj so se vsi vabljeni, z izjemo treh, opravičeno odsotnih, z veseljem odzvali vabilu. Na srečanje so prišli: Niko Belšak, Edo Golob, Dominik Grmek, Tomaž Jugovic, Franc Jurca, Bojan Končan, Jože Kosmač, Igor Kuzmič, Milan Narat, Slavko Novak, Stane Omahna, Janez Otrin, Ivo Peterca, Martin Planko, Martin Podlipnik, Milorad Popovič, Franjo Roje, dr. Miroslav Stiplovšek, Irena Škerjanc in Peter Skufca. Osnovni cilj srečanja je bil predvsem snidenje starih teritorialcev, stisk rok, kratko medsebojno informiranje o času in usodah posameznikov, ki so nas doletele od naših zadnjih službenih srečanj, ter kratko seznanjanje z nekaterimi vojaško strokovnimi novostmi v Slovenski vojski. Minilo je namreč že trideset let od pomembnega dogodka, ko je bil v občini Domžale ustanpvljen vojaško strokovni organ, ki je bil odgovoren za načrtovanje in izvedbo najrazličnejših aktivnosti s področja obrambnih priprav in obrambnih aktivnosti enot teritorialne obrambe Domžale. Temeljni vzroki za pričetek nastajanja teritorialne obrambe v Republiki Sloveniji pa segajo že v leto 1968, ko so države, članice Varšavskega sporazuma, izvedle napad na Čehoslovaško. Ta zgodovinski dogodek je jugoslovanski politični in vojaški vrh takrat prepričal, da Jugoslavija potrebuje bolj učinkovite oborožene sile. Zato je bila sprejeta doktrina splošne ljudske obrambe. Ustanovljena je bila Teritorialna obramba republik in pokrajin. Glavni štab za splošni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra 1968. V skladu z izkušnjami iz II. svetovne vojne je bila Teritorialna obramba (TO) organizirana predvsem v obliki odredov. V organizaciji oboroženih sil je imela TO vlogo pomožnih sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Poveljeval-ni jezik je bil slovenski. Pripadniki TO so se počutili kot slovenski vojaki in enako jih je sprejemalo prebivalstvo. Tudi v občini Domžale je bilo v celotnem obdobju organiziranja in delovanja teritorialne obrambe tako. OŠTO Domžale je s svojimi starešinami v enotah in štabih, preko najrazličnejših vrst usposabljanja, vojaških vaj ipd., vzpostavil izredno dobre odnose med pripadniki enot TO Domžale in civilnim prebivalstvom na vseh območjih njihovega delovanja. Prvi začetki formiranja teritorialne obrambe, ki so bili skupni za občini Domžale in Kamnik, pa segajo v konec leta 1969. Župan v občini Domžale je bil Jože Pogačnik, v občini Kamnik pa Vinko Gobec. Enota, ki se je že takrat pričela kadrovsko in materialno oblikovati, se je imenovala Teritorialni odred Domžale - Kamnik. Za vodjo priprav pri ustanavljanju in formiranju odreda je bil v soglasju obeh občinskih vodstev določen Miha Bernot, rezervni podpolkovnik JLA, ki je bil tudi vabljen na srečanje, vendar se ga zaradi objektivnih razlogov ni mogel udeležiti. Smernice za njegovo delo so bile samo ustna navodila komandanta teritorialne obrambe Zahodno štajerske pokrajine in starešin iz Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe v Celju. Dejavnost vodje priprav pri ustanavljanju in formiranju štabov in enot TO v obeh občinah je bila povsem samostojna in ločena od upravnega organa za ljudsko obrambo občin, vodja pa je bil podrejen županom obeh občin in Pokrajinskemu štabu TO Celje. Sodelovanje z upravnim organom za ljudsko obrambo občin je bilo samo glede razporejanja starešinskega kadra in vojaške sestave pri formiranju enot TO. Načelnik upravnega organa za LO pa je bil zadolžen tudi za materialno in prostorsko preskrbo za delovanje vodje priprav in delo štaba. In nastopila je jesen leta 1975, ko je bil pri takratni občini Domžale izoblikovan in na novo ustanovljen vojaško strokovni organ, imenovan Občinski štab za teritorialno obrambo Domžale, s sedežem na Ljubljanski 69a v Domžalah, pod neposrednim poveljstvom Pokrajinskega štaba za TO Ljubljana-okolica, s sedežem v Ljubljani. Podžupan občine Domžale, g.Toni Dragar, ki nas je v imenu Občine Domžale prijazno sprejel in nagovoril ob tej naši skupni obletnici, je izrazil spoštovanje dosežkom in rezultatom generacijam teritorialne obrambe v Domžalah in s tem podkrepil znana zgodovinska dejstva, ki so se zgodila kasneje - v letih 1990-1991. Ob tem je pohvalil tudi sedanje dobro sodelovanje med Občino Domžale in Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Ker je bilo časa za vsestransko predstavitev preteklega časa in dogodkov absolutno premalo, smo poveljujoči častniki podali kratke analize ključnih dogajanj v posameznih obdobjih vse do sredine leta 1998, ko je bilo zaradi reorganizacije obsega in strukture Slovenske vojske 55. območno poveljstvo slovenske vojske iz Domžal združeno z 31 OPSV iz Kranja in nastalo je novo 231. območno vojaško teritorialno poveljstvo s sedežem v Crngrobu pri Škofji Loki. Poveljstvo enot za podporo SV iz Kranja nam jc v nadaljevanju zagotovilo avtobusni prevoz v vojašnico Franc Rozman-Stane v Ljubljano, kjer smo bili gostje poveljstva I. brigade slovenske vojske. Tu so nam častniki te enote predstavili sedanjo vlogo in sestavo te enote ter določena tehnična bojna sredstva in opremo. V nadaljevanju smo si ogledali lahki oklepni ko-lesnik VALUK in vozilo Ilummer, predstavljena pa nam je bila tudi oprema bojevnika SV 21. stoletja. V vojaški jedilnici je bilo do veteranov nekdanje teritorialne obrambe Domžale izkazano gostoljub-je /aposlemh SV Po vrnitvi v Domžale smo bili enotni, da se naslednje leto spel srečamo, na drugi lokaciji in ustreznih aktivnostih. Dominik Grmek, predsednik OZVVS Domžale stran 4 pisma bralcev Ob dnevu reformacije Praznovali smo dan reformacije, ki po besedah evangeličanskega Škofa Geze Erniša čedalje bolj postaja praznik vseh Slovencev in ne samo protestantov. Tudi odnosi med Cerkvama, katoliško in evangeličansko, so dobri in skoraj zgledni, odkar je bilo zasejano seme ekumenizma. Sam sem do tega praznika nespo-takljiv, razpoložen, z grenkim priokusom v toliko, ker je bil sprejet po nedemokratični poti: takrat sem bil v samem vrhu Slovenskih krščanskih demokratov in kot dobro informiran to lahko trdim. No, in prav zaradi nekakšne »spotakljivosti« s(m)o mu že tedaj rekli Kučanov praznik, ker Kučan je po poreklu protestant, čeprav se vehementno izpostavlja za ateista, do česar pa ima seveda vso pravico. Pa pustimo sedaj tO, Praznik je tu in naša dolžnost, ki pa niti najmanj ni prazna, je, da ga spoštujemo zaradi njegove bogate izročilnosti. Vedno pa me je motilo in me moti tudi sedaj, kadar politika spregovori 0 reformaciji, ki jo povzdiguje predvsem zato, da »potolči« katoliško Cerkev, kakor da bi bila manjšina nad večino, saj je katoliška vera v našem prostoru večinska. Levo politiko pa na vso moč skrbi, da splošno rečeno - ne bi bile kakorkoli prikrajšane druge, manjše verske skupnosli, kar je naravnost rečeno - zelo blizu hinavščine. Nc more namreč manjšina prevladovati večine, kakor si jc nekdaj manjšinska Komunistična partija prisvajala neomejeno oblast. Naj pa na tem mestu zapišem tudi to, da se mi ne zdi faire, da v oznanilih katoliških cerkva spregledajo dan reformacije, morda z redkimi izjemami. Da pa zaradi komentarja nc bi trpela sporočilnost praznika reformacije, ki bi ga sam raje poimenoval s praznikom slovenskega jezika, naj jasno in glasno povem, da moramo bili hvaležni protestantom za prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem leta 1550 (51), tako da Primoža Trubarja s pridom zaslužno torej, imenujemo OCli SLOVENSKEGA JHZIKA, kar bo še bolj prišlo do izraza ob 500-lelniei njegovega rojstva 2008. Dalje smo leta 15X4 dobili prvo slovensko slovnico, s katero je Adam Bohorič UZAKONIL SLOVENSKI JEZIK in pa istega leta prvi SLOVENSKI PREVOD SVI1 K ,A PISMA, s katerim je Jurij Dalmatin »uslišal« eno od 95-lh Lutrovih tez: Božja besede v domačem jeziku. Znana protestantska pisca sta še Sebastjan Krelj in Jurij Juričič, med drugim. O njih in o razlikah med katoliško in evangeličansko različico krščanstva pa morda ob drugi priložnosti. Ob dnevu reformacije smem, čeprav post festum. izreči vsem cvangeliča-nom zlasti njim, iskreno česlitko v želji, da bi se bogastva njihovega praznika močneje zavedali tudi vsi drugi. In kaj naj rečem za konec'/ Vsem pretiranim povzdigovalcem 31, oklohra želim povedali naglas, da pa je vse protestanlc študirala katoliška Cerkev, tam so si nabirali učenosti. Tudi to je resnica. Ivan Kepic Memlnlsse unlverzale Danes, 11. 11. 2005, je 3 leta, kar so na-povedali smrt za podjetje Univcrzalc. Toda, poglej ga zlomka, kot smo bili navajeni že več zadnjih let njegovega življenja, da smo bili vedno zadnji na vrsti, ko seje delil denar, da smo čakali plačo, regres, plačilo za vožnjo, malico, sedaj čakamo zaključek stečajnega postopka in s tem dokončno smrt ter njegov pokop. Kdor čaka, dočaka, ali pa tudi ne. Kar precej bivših delavcev Univcrzalc končnega stečaja in poplačila terjatev ne bo dočakalo. Mogoče pa se motim. Ob prebiranju časopisa Delo sem zasledila načrt širitve TUŠ-a in zraven obljubo gospe županje, da bodo uredili park, ki se bo navezoval na park pri bivšem 1 Ini-verzalu, toda vmes so šc "univerzalski vrtički" (če jih ni že kdo polastninil). Mogoče bo pa to pospešilo stečajni postopek in ga bom dočakala doma, nc pa pri Sv. Juriju (pokopališče v Ihanu). I Ipam, da ho lako in da se bom obremenjevala s leni. kam bom z denarjem, ki mi po zakonu ob stečaju pripadaj zaostale plače, regres, odpravnina in certifikat, vse z obrestmi), ne pa moji vnuki, ki jih še sploh ni, a upam da bodo. I Ipali smo tudi 1 Inivcrzalci in verjeli, da bomo rešili podjetje, sc trudili in delali na pol zastonj, pa iz tega ni bilo nič. Se bo zgodovina ponovila'.'','/ Pravijo, da upanje umre zadnje, saj je_pol življenja. Kaj pa je dniga polovica? Čakanje na čudež, mogoče? Kdor bi mi znal to povedali, hi pri meni nekaj veljal. Če se bo zgodilo tako, da bo stečaj zelo kmalu, bomo bivši delavci dobili potrdilo, da Univcr/.ila ni več, daje dokončno umrl in da ga lahko pokopljemo. Poleni me mogoče ne bo zbodlo pri srcu, ko se bom peljala mimo Tokrat nagrajuje Študentska založba LITERA iz Maribora Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NA( iRADNE KRIŽANKI' iz prejšnje številke Slamnika: L brezplačen vikend najem vozila HONDACIVK' Ivan ŽIBERT, Domžale. Ljubljanska"! 2. plastična ročka 4 I olja ĆASTROL IVI Egon RfiNER, Domžale, Prešernova ° 3. plastična ročka 4 I olja CASTROLGRX 3 Helena JUVAN, Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 99 4. preventivni pregled vozila z meritvami Leopold I LIS. Domžale. Prešernova 34 Nagrajencem čestitamo, vse pa vabimo, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem Študentska založba Litera iz Maribora poklanja osem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 22. novembra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo PISMA BRALCEV Slamnikarske 4, videla nekaj avtomobilov na našem dvorišču, kakšno prikolico in tovornjak na našem parkirnem prosto-ni in pomislila, da slojijo tam, čeprav jim tega nisem dovolili nc |iz, ne moji bivši sodelavci. Mogoče ne bom videla plevela in že delno zaraslih stavb ter zaprte, lepo obnovljene trgovine. Najbrž me tudi ne bodo motili psički, ki veselo kakajo okoli nasajenih cvetlic v parku (joj, oprostile, saj park ni več naš, so ga prodali občini še pred stečajem, ta pa je porabila veliko denarja za njegovo ureditev). Mogoče bo ravno ta park, ki je bil včasih tudi naš, pospešil dokončni pokop Univerzala in bomo bivši delavci potegnili črto pod tem delom življenja, čeprav z grenkim priokusom, da smo bili izigrani. 1 'panje ostaja, čudeži pa se tudi še dogajajo in vse več jih je, mar ne ?!?. Lep pozdrav vsem skupaj. Marila Pečnlk Domžale cltv Nanizal bi nekaj razmišljanj o mestu, ki bi rado postalo mesto. Premalo je, da se nek kraj z odlokom razglasi za mesto, občina pa za mestno občino. Značilnosti pravega mesta so tradicija, kultura, meščanskost ter urbano okolje. Prav slednje pa je najšibkejši člen v preobrazbi nekdanjega značilno podeželskega naselja v hitro razvijajoče se mesto. V sedemdesetih letih je občina sprejela zazidalni načrt, s katerim so bile začrtane glavne poteze urejanja mestnih površin. Načrt ni bil v celoti izpeljan, kasnejši delni popravki in rešitve pa niso zagotavljale celovite in uspešne urbanizacije mestnega središča. Name-slo parcialnih posegov v mestno tkivo bi bilo potrebno pristopiti k izdelavi novega ureditvenega oziroma regulacijskega načrta, ki bi jasno opredelil namensko rabo površin, programe in dejavnosti, ki jih mesto potrebuje ter prometno in komunalno infrastrukturo. Ker pa tega nimamo, nisem prepričan, da niiillikino / bovvlingom in športno dvorano sodi v samo mestno središče, da se v naselju enodružinskih hiš z lastnimi vrtovi načrtuje nov mestni park s športno rekreacijskimi napravami; /a oboje hi bilo namreč primernejše mesto v domžalskem športnem parku. ()h lem ne vemo, kaj početi s parkom oh nekdanji lovarni I Inivcrzalc, ki je v občinski lasti. Ne znamo izkoristiti praznih površin, pridobljenih z rušenjem Zgradb oh Kolodvorski ulici in na lokaciji lovarne Alko. kjer so že leta neurejena peščena parkirišča. Iz restavracije Pri pošti smo naredili železnino, izpraznjen poslovni prostor nasproti občinske stavbe, ki bi bil lahko prava mestna kavama pa sameva. Mestno knjižnico smo preselili na rob mesta med trgovce, kamor starejši občan ne more peš. Avtobusne postaje še danes nimamo. Na parcelah v mestnem središču pa rastejo individualne hiše. Nekaterih stvari preprostoiz ne razumem. Prepričan pa sem, da Domžale rabijo zares dober in premišljen regulacijski načrt, zraven pa moč in voljo odgovornih iz Domžal narediti mesto. Jože Nemec Reforme za ovce Drage ovce, spet nas ablast še enkrat več vodi na daritveni oltar domovine za boljši jutri in nam sporoča: računajte na nas, vaša kri bo tekla v potokih. »Enotna davčna stopnja, ki davek 8,5% zvišuje na 20%, ne pomeni dvig cen hrane in pijače« in »ker bomo obdržali neto plače, se socialna neenakost med ljudmi ne bo povečala«, sta le dva primera nesprejemljivega in lažnivega zavajanja Slovencev in Slovenk, ki se ju poslužuje odbor za reforme, pod vodstvom ti. mladih ekonomistov. Zakaj? Zelo preprosto. Pri prvem argumentu sodelujejo (rije glavni igralci. Država oz. viada. gospodarstvo oz. delodajalci in trg delovne sile oz. delojemalci. Država se zaveda, da so potrebne gospodarske reforme za izboljšanje gospodarske rasti, konkurenčnosti in dviga produktivnosti ter iz tega razloga ustanovi odbor za reforme, ki kot enega temeljnih predlogov predlaga izenačitev davčne stopnje. In kaj to pomeni? »Ukinili bomo davek na plače in obenem dvignili davek za nujne življenjske potrebščine, kot so hrana, pijača, zdravila, šolske potrebščine, itd..« Se pravi, da država nekaj malega da (podjetjem se z ukinitvijo davka na plače znižajo stroški dela), veliko več vzame (državljanom in državljankam, ki za svoje preživetje kupujemo hrano, pijačo, zdravila...) ter se obenem hvali kako rešuje slovensko gospodarstvo. Dragi moji, se kdaj vprašate, zakaj država, ki je že tako ali tako znana po svoji nenasitnosti, ki jo uvršča v sam vrh najdražjih administrativno birokratskih sistemov, ne zmanjša svoje porabe in recimo predlaga 15% enotni davek? Ne, država bo še naprej skrbe- la za svoj aparat, medtem ko se bodo kopja gospodarskih reform spet lomila na plečih delavk in delavcev. Sam osebno podpiram ekonomske reforme za katere menim, da so nujne za razvoj slovenskega gospodarstva, vendar ne na račun laži in sprenevedanja in predvsem ne na račun naših staršev, ki že več kot trideset let gradijo našo prihodnost, ampak na račun zmanjšanja javne porabe, motivacije delavcev, participacije pri dobičku... Druga cvetka iz ust predlagateljev novih reform kaže na izrazito podcenjevanje intelekta slovenskih delavk in delavcev. »Ker bomo obdržali neto plače, se socialna neenakost ne bo povečala.« Ob takih nebulozah se resno vprašam, kaj nas še čaka v prihodnosti. Imeli smo socializem, prišel je kapitalizem in tranzicija, se nam sedaj obeta fevdalni sistem v maniri: naj crkne, bo že prišel drugi. Gospodje reformatorji, pa kaj vi res mislite, da tisti, ki na mesec zasluži 80.000 sit, razmišlja o plači nekoga, ki jo ima 1.000.000 sit in bo sedaj ostala nespremenjena ali o tem, kako preživeti čez mesec? Za konec retorično vprašanje. Ali smo ovce? Vaš vdani oven, Gorazd Krlžanlč Javni poziv poslancu Javno pozivam poslanca Roberta Hro-vata, ki je v eni izmed prejšnjih številk Slamnika zelo pavšalno agitiral za novi zakon o RTV Slovenija, da mi s konkretnimi podatki in ne v političnem jeziku razloži, kako ho z novim zakonom o RTV Slovenija program boljši in naročnina cenejša. Gorazd Krlžanlč Odmev: Kje si, LIH Planine? V prejšnjem Slamniku je bilo moč prebrati prispevek s takšnim naslovom. Avtor tega je bil predsednik (ZL)SI) Domžale. V tem prispevku je bilo (verjetno nevede) zapisanih kar nekaj zadev, na katere bi bilo biti posebno pozoren. Uvodoma naj povem, da sem bil že od same ustanovitve MKC Akumulator izredno skeptičen do tega in sedaj so te moje skepse dobile potrditev. Obisk v mehiški restavraciji v Mengšu FIT KLUB MENGEŠ na prijetno mehiško večerjo v Mengeš vabi DUŠANA VRTAČNIKA iz Preloga, Krožna pot 13. Čestitamo! Če bi jih radi obiskali tudi vi, pokličite 723 09 40. RTC Krvavec nagrajuje Tudi danes imamo prijetno presenečenje za dva naša bralca, ki bosta pravilno odgovorila na postavljeno vprašanje. Nagradil ju bo RTC Krvavec z kartami za enodnevno smučanje. Za kateri smučišči velja smučarska vozovnica RTC Krvavec: a) Krvavec in Velika planina b) Krvavec in Rogla c) Krvavec in Stari vrh Odgovore pošljite na Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, Domžale, do 21. novembra 2005. Veliko sreče pri žrebanju. 1. predprodaja smučarskih vozovnic «o t s do 20% ugodneje DVE SMUČIŠČI» ENA KARTA - Že takrat sem opozarjal, da je ideja kot takšna sicer zanimiva in vredna vzpodbude, vendar je bila napeljana in izpeljana čisto politično, to pa v tem primeru pomeni, da tudi čisto zgrešeno. To namreč ni bil projekt, kako združiti mlade in jim ponuditi možnost za delovanje, ampak je bila to »solo« akcija nekaterih posameznikov v okviru podmladka (nekdanje komunistične) stranke (ZL)SD, ki so si nadeli ime Mladi forum in ki so preko tega ter preko fraze »delamo za vse mlade« prišli do velikih materialnih (finančnih) sredstev za zadovoljitev svojih ozkih osebnih interesov. Kljub temu, da ima (ZL)SD izredno majhno politično podporo v občini (trenutno ima v občinskem svetu samo 3 svetnike od 31). pa je nekaj mladih predstavnikov te stranke (ki pa jim priznavam, da so bili zelo »glasni«), na najrazličnejše načine uspelo vsako leto iztržiti kar 14 milijonov proračunskih tolarjev za svoje »delo«, in to kljub slabemu oz. nerealnemu programu. Pisec prispevka v prejšnji številki Slamnika se je sicer pohvalil, da je bil program odličen, vendar pa ni želel dopisati tudi tega. da je politično razmerje v občinskem svetu pač takšno, da bi jim vladajoča koalicija tudi brez programa namenila toliko (ali pa še več) sredstev in da kakovost oz. predvsem nekakovost njihovega programa ni imela nobenega vpliva na to odločitev. In tako so si lahko kupili najmodernejše računalnike, videokamere in se nasploh tehnično izredno sodobno opremili. Le redki smo bili, ki smo si upali javno oporekati njihovemu zapravljanju proračunskega denarja, saj smo bili, tudi javno, ožigosani, da smo »proti mladim«... Ker sam ogromno delam z mladimi in poznam njihove želje, potrebe in interese (pa tudi sicer še sodim med »mlajšo generacijo«), sem bil in sem še vedno prepričan, daje bil MKC Akumulator, tako. kot je bil projekt zastavljen, velik korak stran in ni bil nobena pridobitev za mlade v naši občini, prej obratno... Predsednik (ZL)SD sedaj javno, v časopisu (na strani, ki je sicer namenjena delovanjem političnih strank), obračunava z direktorico MKC Akumulator, ki je, po mojem mnenju mnogo prepozno dojela, da res ni dobro, če je takšen projekt zgolj enostrankarsko politično obarvan in namenjen zgolj interesom nekaterim posameznikov, ki so si na »račun mladih« vsako leto dodobra opomogli s proračunskim denarjem. Sedaj, ko seje začelo delati na spremembah, pa bije plat zvona pri tistih iz Mladega foruma, ki bi »izgubili« možnost zadovoljevanja svojih ozkih osebnih interesov in bi se morali podrediti temu, da morajo delati v korist vseh mladih. In tako sedaj lahko s strani predsednika (ZL)SD Domžale (ki je sicer iz Mladega Foruma) beremo o tem, da jim ni (več) povšeči višina plače direktorice (čeprav so jo sami sprejeli) - le zakaj šele sedaj?, tudi Svet zavoda ne funkcionira, čeprav so ga sestavili sami. Ob vsem tem se nam lahko zastavlja vprašanje, koliko takšnih zavoženih »projektov« je bilo in so še v naši občini, ko je sedanja županja skupaj z vladajočo garnituro čisto politično zadostila zgolj željam nekaterih posameznikov iz njihovih političnih vrst na škodo cele populacije. To je še en dokaz več za nesposobnosti trenutne občinske vladajoče strukture. Janez Stlbrič 'KISA SVITA Afcshit SEDMERICA PROTI TEBAM ir.BA NA SRFt.O PRI KATERI ETREBA NAPOVE. DATI IZIDE Športnih tekem naSa kraSka JAMA GEORG TRAKl H0I ANDSK1 KRAJINAM (AERT VAN DERI ŠTUDENTSKAZALOZBA Speča PRETNAR D0C0V0R. PAKT T0T0T1N li/ll' POKOL, KLANJE LJUDI SKRAJNI KONEC POLOTOKA FIGURA, PODOBA MENIČNI UPNIK NASA DENARNA ENOTA LETOVIŠČE NA OTOKU KRKU IttKil NACE "kralj' SIM0"Clt KUBANSKI POLITIK RAUI ) FR NA/IV ZA GROFA RAOKA POLIČA GABRIEI LF CHANEL /LATA OGNJA N0VIČ UTRJEN DEL STAROGRŠKIH MEST MM. ZDRAVNIK MAZAČ OTON JUGOVEC ITALIJANSKA PEVKA PAVONE VEDA 0 SLOVAN SKIH JEZIKIH ODSTOP PREROŠKO ZNAMENJE AMERIŠKI ZAitITA IGRALEC ESTEVEZ PODATKI DEJSTVA 0 ČEM Vlili UKAZ, KKKS ČEPICA Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org LAHKA ZLITINA ! SLAVNO MESTO KAZAHSTANA LETALSKE OB ZGORNJEM iSlMU DELE AMERIŠKI SKLADAT OčKA, ATIK ČISTOČA t,i »v«n MESTO ITALIJE ROBERT 0WEN OTOK V ALEUTIH / ULtltl .... AJ«hM: SEDMERICA PROTI TEBAM Ajshil (okrog 525-456 pred našim štetjem), najstarejši iz trojice velikih grških tragikov, je v ittrlh desetletjih svoje pesniške dejavnosti odločilno vplival na razvoj tragedije, te najžlahtnajse in enkratne veje grftke literature Večji del AJshilovega dramskega opusa je izgubljen Od približno 90 gledaliških del. kolikor jih je po antičnih virih napisal, nam je v celoti ohranjenih le sedem tragedij. Okrog teta 467 je nastala tragedija z naslovom Sedmerica proti Tebam, katere glavni dramski konflikt temelji na vojni problematiki. Ozadje in motivika tragedije sta povzeta iz mita o tebanski kraljevi hiti, 17 venca krvaviti zgodb o dinastij) Labdakidov. V njej se prepletata dva motiva na eni strani pravični motiv obrambe in rešitve domovine, na drugI strani medsebojno uničenje potomcev istega rodu. sinov iste matere, iste Ojdipove kraljeve krvi. Prevladujoči je seveda prvi moHv; obramba svobode pred suženjskim jarmom, ki grozi domovini. Tragedijo Je mojstrsko poslovenil pisatelj Alojz Rebula, izčrpno spremno besedo pa je napisal akademik, prof dr Kajetan Gantar Cena: 3 000.00 SIT RASNA TEORIJA JUDOVSKIM UČENJAKOV AMERIŠKI REŽISER AKCIJSKIH FILMOV PE CK1NPAH(OSTER MAN0V VIKf ND) JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE SPRINTER B0LD0N KRILO RIMSKE li&IJF SUKAN* PREJA SUROVINA ZA PLATNO ČASOPISNI LETOVliĆE f'A ,MANtJ K INE M A TOGRAf IZDAJA TELJICA MENICE PEVKA GODEC AMERIŠKI REŽISER SC0RSESE ITAL IGRALKA ERIKA V0UK ZltlAPiKA IlICA IGRAL IC TAMIROri IČIKAVA ALKA VUICA RDEČI Ktli IGRAL EC >•••- DENARNI POLOM MESTO NA JAP0N x,i OTOKU I0NSUJU RIMSKA STIRICA POD V SOBI 01 IVER REE0 POMOČ: AKNA-mozoljavIca, AVIONAL-lahka zlitina za letalske dele, BARETA-okrogla čepica. COMTE-francoskl naziv za grofa, MASAKER-pokol, klanje ljudi. RABI naslov judovskih učenjakov. REMITENT-menicni upnik, TRASANTKA-izdajateljIca menice Tretja pesniška zbirka Milenke T Geiser Oči so ptice - Eyes are birds Haiku je stara japonska pesniška oblika, ki je v zadnjih letih priljubljena tudi pri Slovencih. Klasični haiku verz ima tri vrstice in določeno število zlogov: v prvi pet, v drugi sedem in tretji zopet pet. Izraža dojemanje narave. Haiku je kratka pesem, a veliko pove. Poglobiti se moramo vanj, ga podoživeti. Pesnica Milenka T. Geiser piše v večini modernejše haikuje. V njih je veliko liričnih čustev, lepih, izvirnih metafor. Narava je za njo nekaj svetega, občuduje jo z vsem srcem. Kdor jo dobro pozna, ve, daje narava zibelka njenega stvarnega in domišljijskega sveta. To je tudi sicer značilnost Milenkine poezije. Ptice, veter, sonce, mlada, zelena trava, mogočna drevesa, modrina neba, belina snega in še in še..., popelje pesnico v svet lepote, v svet zelenega raja, brez hrupa in divjanja današnjega sveta /Pojoči veter/ med pokošeno travo,/ srebrne ptice./ Ali pa... Mogočna lipa, /svoboda v krošnji,/ starčki na klopi./ In spet... /Gola drevesa,/ vejevje kot čipka,/ nebo me gleda./ Belina snega, /ledene rože na oknih, /krhlji./ krušna peč. Vse to so spomini na otroštvo. /Sveža belina, /kot pajčolan neveste,/ nežno sneži./ /Straussov valček, /konji na trati, /kopita na snegu./. Naslov zbirke Oči so ptice je res nekaj imenitnega, česar se ljudje premalo zavedamo. Oči nam približajo svet. Oči potujejo z nami, v svetlobi in v temi, \ miru in žalosti, po gričih in ravnini, vendar, moramo jih wm mm odpreti. Pazljiv bralec te zbirke se bo obogatil in bo bolj pozoren do narave in sveta. In znal bo ceniti Milenkino poezijo. To je njena tretja samostojna pesniška zbirka. Sodeluje v zbornikih Lipe iz Domžal. Redno objavlja v revijalnem in časopisnem tisku in na Radiu Slovenija, v oddaji Literarni nokturno celo večkrat letno. Prejela je nagrado Mohorjeve družbe in Radia Ognjišče (2004). Zbirka pesnice Milenke T. Geiser, ki jo je v angleščino prevedla Helena Mai Smolej, lektorirala in uredila pa Silva Mizerit, že potuje med ljudmi, tudi v tujini. Iskrene čestitke! Oči so ptice, ki prinesejo mir duši. Tišina v njej nežno pestuje (Milenka T. Geiser) Darinka Grum Spregovoril je agronom Franc Tič Red in disciplina tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu Ime Franca Tiča je globoko zasidrano v zgodovini našega sadjarstva in vrtnarstva. Sploh, odkar je bil šef obeh dejavnosti v Kočni Kamnik. Sedaj je že nekaj let upokojen in živi v Domžalah z ženo Anico, ki je bila svoj čas šefinja kuhinje v Domu upokojencev Domžale. V Kočni ga je zelo uspešno nasledil sin Brane. Gospod Tič je večstranski, tako da ima na Štajerskem tudi čebele, ki jih vzgaja. Posebno veselje za čebelarjenje ima njegov sin Marko, obogaten z očetovimi izkušnjami. Gospod Tič je zelo prijeten sogovornik in zelo neposreden. Politično ni angažiran, vendar pravi, daje s sedanjo politiko dokaj zadovoljen. Konstruktiven odnos ima tudi do Cerkve. Poznan je daleč naokrog in je vedno na razpolago za kakšen koristen nasvet o sadjarstvu in vrtnarstvu. Gospod Tič, v Kočni ste pridelovali od 200 do 300 ton jabolk letno. Prav gotovo ste morali uporabiti vse svoje sposobnosti, da vam je to uspevalo ... Imate prav, moral sem imeti vse pod kontrolo, kakor pravimo. Predvsem je bilo treba paziti, da nismo zamujali pri agrokemijskih ukrepih, kakor je na primer škropljenje. Potrebno je bilo tudi pravočasno obrezovanje in pa posebna skrb, da ne bi recimo kakorkoli opuščali gnojenja in varčevali tam, kjer bi si s tem povzročali Uresničena želja Rozi Lovšin Zbirka ljubezenskih pesmi Lepa vrtnica cveti, jutro v megli se budi. Upam. da me ljubiš ti. Bodi moj do konca dni. Moje srce po tebi hrepeni, ti edina sreča si. en sam up v rdeči vrtnici. Rdeča vrtnica je naslov pesmi, ki ste jo pravkar prebrali, našla pa sem jo v drobni knjižici Zbirka ljubezenskih pesmi avtorice Rozi Lovšin - Tatjane, ki je svoje čustvene pesmi izdala v samozaložbi. To njeno pesem pa lahko najdete tudi v enem od domžalskih lokalov. Kot že naslov pove, je vsebina večine pesmi ljubezensko hrepenenje. sreča ob vračanju ljubezni, žalost in samota, ko ljubezen mine, ko ostane neuresničena, ko pride slovo. Avtorica pa govori tudi o zdravju, ki ji omogoča, da ujame srečo, o poletnem namejanem in od sreče obdanem dnevu, pa ponovno o želji, radosti, sanjah in trenutkih, vse povezano z ljubeznijo, ki nas vodi od pesmice do pesmice ter nas pripelje tudi do poguma, ki je kot ljubezen, hrani se z upanjem: Čutila bi rada dotike tvojih rok, ljubila bi te kot nekoč. Avtorica Rozi Lovšin, kije rojena leta 1958, stanuje v Domžalah in dela v Tosami, pesmi piše že več kot deset let. Z njimi izraža svoja čustva in občutke in je zelo vesela, ker jih je končno lahko izdala v drobni pesniški zbirki. Medtem je napisala že nove pesmi in bi jih rada nekoč izdala v večji zbirki, tudi ob pomoči ge. Silve Mizerit, ki ji pri njenih pesmih pomaga in se ji ob tem najlepše zahvaljuje za njeno strokovno pomoč. Zahvaljuje se Tosami in Občini Domžale za finančno pomoč pri izdaji zbirke. Avtorici drobne knjižice čestitke in želje, da bi še naprej ostala tako pogumna in da bi čim manjkrat razmišljala o tejle pesmi: Življenje nam hitro beži, izgubljamo se v množici ljudi. In, čeprav nas mnogo živi, smo zelo osamljeni. Vara Vojska Življenje je še vedno lepo Dober dan, Stane Opaškar V Nušičevi ulici na Viru sem obiskala Staneta Opaškarja. Klepetala sva o njegovem življenju na invalidskem vozičku, o dvigalu, ki mu omogoča stik s svetom, predvsem pa je v pogovoru, kjer nama je družbo delala žena Tilka, povedal, kako je življenje kljub invalidskemu vozičku še vedno lepo. Pred dobrima dvema letoma je namreč zaradi bolezni povsem spremenil način življenja, saj je invalidski voziček postal njegov nepogrešljivi spremljevalec. Gospod Stane (rojen 1931) je ostal prijazen in prijeten sogovornik. Ob fotografijah sva obudila spomine na njegovo mladost v številni družini Opaškarjevih na Gorjuši . Mladost je zaznamovala druga svetovna vojna. »Saj nismo tako slabo živeli,« pravi in pripoveduje, kako je zelo mlad služil kot hlapec. Ko so Opaškarjeve Nemci leta 1943 izselili, je v Nemčiji težko delal v pekarni in kljub rosni mladosti prenašal 50 kilogramske vreče moke. da so v pekarni nape-kli tudi do tono kruha na dan. Eden najlepših spominov iz povojnega časa je fotografiranje z aparatom, ki mu ga je iz partizanov prinesel brat France. Filme je dobival iz Amerike in je fotografiral različne dogodke, tudi birme. Filme je nosil razvijat v Domžale, v atelje nasproti nekdanje slaščičarne Lenček. kjer je bila prijazna ga. Ivanka Stražar. Delal je tudi na Krumperku, v »lak fabriki«, v kemični, po prihodu od vojakov pa do upokojitve, 35 let, v Toko. Ob službi je naredil šolo za poklicnega gasilca, bil pa tudi član delavskega sveta. Rad je delal v različnih društvih. Kot mlad fant je bil član Sokola, kasneje se je vključil v gasilski društvi v Dobu ter na Viru in opravljal različne funkcije. »Saj ni bil nič doma,« je malce v smehu povedala žena Tilka, ko smo ugotavljali, da v gasilstvu dela že šest desetletij, ob tem pa je še član različnih borčevskih, invalidskih in drugih društev. Govorili smo, kako prijetno je bilo včasih v gostilni Videmšek v Dobu, ko so fantje zapeli. »Sem tako poslušal pevce, stare Doblja-ne,« se spominja gospod Stane, ki tudi ni pozabil, kako se je včasih veliko plesalo. Največ govorimo o Društvu para-plegtkov ljubljanske pokrajine, v katerega se je vključil po hudi bolezni in več operacijah. »Veliko novih prijateljev sem spoznal, skupaj si zdravje izboljšujemo na morju, kamor se peljemo s kombijem,« pravi in pohvali gospo Cvetko iz društva, ne pozabi pa tudi na prijatelje iz drugih društev, ki ga obiščejo predvsem okoli novega leta. Od kar ima dvigalo, je vse lažje, saj se z vozičkom sam odpelje do prijateljev na bližnjem balinišču, do sestre Štefke in drugih, da dan hitreje mine. Kljub invalidnosti je gospod Stane ostal veder človek, ki tudi zaradi pomoči žene Tilke in hčerk ter njunih družin še vedno rad reče: Življenje je lepo in se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri nakupu dvigala. škodo. Posebej je bilo treba paziti tudi na čebele in imeti na skrbi stalno obveščanje čebelarjev, da škropljenje ne bi kakorkoli prizadelo čebel. So pa še druge stvari. Pravimo, da red in disciplina vzdržujeta svet. No, slišal sem, da vam je zelo uspevalo vzpostavljati in ohranjati avtoriteto, pa me zanima kako? Vem, kam ciljate. Dandanes, in tudi že prej, je svet naravnost zasvojen s krizo avtoritete. Prepričan sem, da je beseda zasvojen tu še kako upravičena. Res, ne da se hvalim, ampak uspelo mije ne samo imeti oziroma pridobiti avtoriteto, ampak jo tudi obdržati, kar je bilo za tak kolektiv, kakor je Kočna, neobhodno, nc samo potrebno. In kako sem to zmogel? Sprašujete ali se čudite? Čisto enostavno, treba je biti pošten, iti delavcem na roke. Če te niso imeli v dobri luči, nisi mogel uspeti in obdržati avtoritete. Vzgajali ste tudi zelenjavo. Imeli ste na skrbi več sort rož. Pri njihovem prezimovanju ste zlasti skrbeli, da so imele v rastlinjakih dovolj svetlobe, da ste lahko dosegli zdravstveno stanje ... Posebej ste poudarili, da je treba voluharje odstranjevati že zgodaj spomladi, da je endrin najmočnejši strup, ali splošno rečeno, da je še kako treba imeti v vidu zaščitna sredstva proti škodljivcem. Ker smo že v novembru, bi vas rad vprašal, kaj glede sadja svetujete sedaj? Najprej bi rad opozoril, da je treba sadje obirati ob pravem času in prav posebej, da je treba upoštevati neenakomerno dozorevanje, torej ne smemo obirati vsega naenkrat, ker različne sorte različno zorijo. Obiranju sledi skladiščenje, pri čemer je potrebno, da vzdržujemo v skladišču zdravstveno stanje. Potrebujemo dobro skladišče z zadostno vlado, z dovolj zraka in svetlobe, da plodovi zdržijo do spomladi. Naj si shranjevala zapišejo v srce, daje treba skladiščeno sadje pregledovati in sproti odstranjevati kakorkoli poškodovane, uvele in nagnite plodove. In kaj naj rečem za konec. Moj sogovornik s svojimi odgovori prav gotovo ni »odkril Amerike«, je pa naše zveste bralke in bralce le opozoril na nekaj koristnih stvari ali jih vsaj osvežil, kar pa je včasih tudi potrebno. Naj kot posebno zanimivost zapišem še to, da so jabolka med drugim prodajali v Klinični center, kjer pa so hoteli imeti taka z gladko lupino. In zakaj? Ker so jabolka lupili na stroj in če bi bila lupina hrapava, bi bilo več odpadka. Zanimivo in gospodarno. In še koristen nasvet: »Fino jabolko na dan, doktorja na stran.« Ali druga različica: kdor poje eno jabolko na dan, ne potrebuje zdravnika. Da bi le bilo tako! Ivan Kepic Predstavljamo strelko Bojano Bombač Pri stvareh, M se jih lotim, vztrajam Danes predstavljamo strelko Bojano Bombač, sicer članico Strelskega društva Kamnik, našo občanko, s prijateljem Simonom živita v Jaršah, ki se lahko pohvali, da s samostrelom zelo dobro zadene, celo tako dobro, da je bila pred kratkim na evropskem prvenstvu ekipno skupaj s kolegicama tretja, sama pa si je pristreljala odlično deseto mesto. Moje prvo vprašanje je bilo čisto tradicionalno: Kako, da si se odločila za ta šport? Sprva sem trenirala smučanje, žal pa sem morala zaradi poškodb s tem športom prenehati. Ker sem bila navajena polne zaposlitve: treningi, tekme, mi je kar naenkrat ostajalo preveč časa. Najboljši tedanji kamniški strelec, Marjan Repič, me je povabil na trening streljanja in sem začela. Pri stvareh, ki se jih lotim, vztrajam in tako je že 16 let. Morda nekaj podatkov o Bojani kot mladem dekletu? Stara sem 27 let in sem do nedavnega živela v Kamniku, lani pa sva se s Simonom preselila v Jarše. Po končani osnovni šoli v Kamniku in športni gimnaziji v Šiški sem diplomirala na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti. Kot strokovna medicinska sodelavka na terenu sem zaposlena v podružnici farmacevtskega podjetja Solvay. V teh letih je bilo najbrž veliko uspehov, morda tudi kakšen neuspeh? Kot mladinka sem bila večkrat državna prvakinja Z malokalibrsko in zračno puško, dvakrat tudi proglašena za najboljšo slovensko mladinko, največji uspeh p;i je ekipno tretje mesto, skupaj z Zdenko Stotnik, evropsko prvakinjo, in Renato Oražem (Vršič) ter posamezno deseto mesto na evropskem prvenstvu v streljanju s samostrelom, kar mi je prineslo mednarodni status športnika. Kaj je pomembno za uspeh pri tem športu? Pri streljanju je za uspeh potrebna visoka raven koncentracije in vztrajnosti. Tistim, ki streljanja ne poznajo, verjetno ne bo jasno, zakaj potrebujemo tudi kondicijsko pripravljenost, ko pa ves čas le stojimo na mestu. Vsakdo, ki pa to poizkusi, mu je po 15 minutah že težko in bi odnehal. Puška je težka štiri kilograme, samostrel šest kg, tekma traja skoraj dve uri. Verjemite, da brez fizične kondicije tudi psihično ne vzdržiš. Morda nekaj o treningih, trenerjih, pokrivanju stroškov tega športa? Potem ko, se preoblečemo v strelsko opremo, je najprej na vrsti razgibavanje - strečing, sledi streljanje, kjer izberemo nekaj različnih tehnik treningov, odvisno s katerim tehničnim delom strela imaš trenut- no največ težav. Običajno ustrelim 40 ali 60 strelov, kar pomeni uro do dve uri treninga. Sprva me je treniral Janez Jakin, zadnjih nekaj let pa smo prepuščeni sami sebi, trenerja pravzaprav nimamo, saj v strelstvu ni denarja, službene obveznosti pa terjajo od vseh veliko časa, tako da za večerno prostovoljno delo na streliščih ni niti časa niti kandidatov. Streljanje je sorazmerno drag šport: samostrel stane 2.500 EUR, puščica 24 EUR. Klubski denar navadno zadostuje le za nakup tarč in metkov, skromno ogrevanje strelišča, startnine pa so včasih problem, tako da se vseh tekmovanj sploh ne udeležujemo. Žalostno, toda resnično. Veliko opreme si kupujemo sami, žal ta zaradi neustreznega strelišča propada. Kljub številnim dobrim rezultatom strelcev pravega prostora za ureditev sodobnega strelišča žal ni. Nekaj več o zadnjem tekmovalnem uspehu in letošnji sezoni. Uspeha sem izredno vesela, z njim sem prvič v karieri pridobila status mednarodnega športnika, kar mi psihološko veliko pomeni in daje nove volje za naprej. S samostrelom sem na svetovnem pokalu v Inns-brucku izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu in jo potrdila na mednarodnem tekmovanju v septembru v Zagrebu z bronom, ki sem ga osvojila tudi na državnem prvenstvu v Leskovcu. Sezona s samostrelom je zaključena, tekmujem že z zračno puško. Nastopamo v drugi slovenski ligi in si želimo v prvo, kmalu pa bodo na vrsti tudi prve izbirne tekme za sestavo reprezentance, upam na najboljše... Načrti v letu, ki prihaja? Želim si dobrega nastopanja v liga-škem tekmovanju in preboja v prvo slovensko ligo, morda tudi uvrstitve v reprezentanco, kar bi mi morda omogočilo zaposlitev v kateri od športnih enot ter popolno posvečanje treningom in tekmam, ob redni zaposlitvi, kot jo imam sedaj, je to namreč nemogoče. Prosti čas? Ob aerobiki največ časa preživim v naravi, na svežem zraku, potem pa časa zmanjka.... Zakaj bi mladim svetovala, da se ukvarjajo s tem športom? Streljanje je šport, ki zahteva veliko koncentracije in samodiscipline, mlade navaja na disciplino in odgovornost. Pri njem pa spoznaš veliko novih prijateljev, s katerimi se srečuješ na treningih, seveda pa po treningih sledi tudi nekaj prijetnega druženja... Hvala, Bojana, in ne pozabi, da so vse Bojane, ki jih poznam, v življenju uspele! Vera Vojska O novi spletni kavarnici Skorajda v središču Domžal (nasproti Mercator Centra) je vrata odprla spletna kavarna Makijato Cyber ('alte, ki obiskovalcem ponuja brezplačno deskanje po spletu in elektronsko komuniciranje. Odprtje spletne kavarne je s 5-letno koncesijo podprla tudi občina Domžale. In kaj o novi informacijski točki menijo tokratni mimoidoči? Primož, Matej in Robi: Nam se zdi to dobra in v Domžalah potrebna poteza. Kavarno smo že obiskali in jo tudi šc bomo. Super je tO, ker lahko v času, ko imamo na primer kakšno uro se nam zelo dobro zdi, da smo tudi v Domžalah dobili tak prostor. Gotovo jo bomo večkrat obiskale, Lea,Rea,Sara in Anja: Me se lahko pohvalimo s tem, da smo bile prve gostje Rok: Meni se zdi, da je novi cyber caffe zelo dobra novost v Domžalah. Nisem še bil notri, a po vsej verjetnosti bom kavarno tudi sam obiskal; upam le, da niso previsoke cene Interneta. Tjaša, Lorena in Monika: Nam je zelo všeč, da so končno odprli eno takšno točko in bi to zelo pohvalile. Mogoče je prostor malce majhen, a ni takšne groze. Ko smo kavarno obiskale, je bila pre- v šoli prosto, »skočimo« v kavarno in na inlemetu preverimo, kaj je novega. Morda je le malo majhna ... Tajda, Urša in Romana: Ravno prej smo se pogovarjale o tej kavami in novega lokala (smeh!). Moramo reči, da je zelo zanimivo, ker sc greš lahko sprostiti - greš pač na pijačo, obenem psi se še malo informiraš. Nam se zdi ideja pametna in Domžale so to potrebovale. Manca in Pia: Ja, veva za novo kavarno in zagotovo jo bova kdaj obiskali. Nama se zdi to fajn pridobitev, seveda. Srečno, gospod Stane! Vera VOJSKA cej obiskana, tako da mislimo, da jc ljudem in sploh mladim zelo všeč. V redu sc nam zdi tudi to, da niso previsoke cene, pa tudi osebje je zelo prijazno, lako da pohvalno (smeh!). Alenka Žumbar Novice iz Atletskega kluba Vele Domžale Ko se »navkreber« zapodijo atleti in atletinje Domžal... Uspešno tudi na prvenstvu v uličnem teku ... se to zagotovo zaključi s kakšno medaljo, kar so Maja lludoklin, Suzana Mladenovič, Čita Cvirn, Ajda Sitar ter Domen Zupan dokazali na Pokalu Slovenije v gorskem teku navkreber na Nanos in na Prvenstvu Slovenije za osnovne in srednje šole, kjer so učenci in dijaki ter njihove vrstnice na prvi oktobrski dan tekli na Smlednik. Na Pokalu Slovenije sc je najbolj izkazal Domen, ki je odšel domov z zla-lo medaljo, po napornem teku pa sta bili z zasluženimi medaljami (kar bo potrdil lahko vsakdo, ki sc je žc kdaj potikal po Nanosu) zagotovo zadovoljni tudi Maja in Ajda, ki sta zlato dopolnili s srebrno oziroma bronasto medaljo. Monika Adlcr je bila četrta, liva Aljančič za mesto slabša, šesta sta bila Bernard Jarc in Uroš Hcnko. sedmi Miha Škoflck, kot 14. pa jc na Nanos v svoji kategoriji pritekel Primož Benko. Če jc bil na Pokalu v ospredju tekač, so bila na šolskem tekmovanju zagotovo dekleta, saj so sc do šestega mesta uvrstile takole: Maja lludoklin in Suzana Mladenovič sla tekmovanje zaključili kot drugouvrščcni, Cita Cvirn kot treja, le mesto jc do medalje zmanjkalo I ivi Aljančič, šesta pa je bila Monika Adlcr. Sevnica in njene ulice so 2.10.2005 gostile osnovnošolce in srednješolce, ki so se pomerili na Prvenstvu Slovenije v uličnem teku, kije bil tokrat najuspešnejši za Ajdo Sitar, ki je zmagala, ter Klaro Hribar, ki je tekmovanje zaključila kot srebrna. Ekipa kot se šlka na 40. krosu občinskih reprezentanc Domžalske tekačice in tekači čez drn in strn so sc 15. oktobra 2005 v Mariboru udeležili že 40. krosa občinskih reprezentanc, na katerem je nastopilo 23 ekip iz cele Slovenije. Množičnega krosa se je udeležilo več kot 400 nastopajočih, med njimi tudi najboljši z občinskega krosa v Domžalah. Med najmlajšimi, letnik 93. so za ekipo Domžal nastopili Roman Ahčino (15.), Anže Zupan (29.) ter Monika Adlcr (4.) in Eva Aljančič (9.), ki so se ekipno uvrstili na 8. oziroma drugo mesto. Med leto starejšimi so prav tako na 1000 m nastopili Domen Zupan (X)., Jure Berk (13.) ter Živa Ko-šak (2.) in Klara Hribar (5), ki so se Karate Klub Atom Shotokan Domžale V veliki prednosti Domžalski Karate klub Atom Shotokan pred finalnim turnirjem, za. DP S. K. I. Slo. v Kihon in Dyu ippon ku-miteju, ki bo novembra v Sv. Juriju, z veliko prednostjo, doslej so osvojili kar 698 točk pred drugouvrščenim Tromejnikom, ki ima 393 točk. Vodstvo so si zagotovili / uspešnima nastopoma na dveh kvalifikacijskih turnirjih v oktobni. Posamezno najbolj izstopajo: I Irša Svelek, ki vodi s po dvema zmagama v kategoriji starejših deklic in mladink v I)yu Ippon kumiteju, s prvim in drugim mestom, prav laku pri starej-šili dečkih in mladincih, izstopati Matie Golobic v Kihon Ippon Kumiteju in Timotej Kokalj v Dyu ippon Kumiteju. Odlično izhodišče in prvo mesto v skupini si je priboril ludi Rok Kurent, drugi jc Ctl I Irovatin. pri deklicah jc tretja Tjaša I lanzlovskv I.upše. Ekipno so Domžale v vseh kategorijah na prvem mestu. Čestitamo in želimo na finalnem turnirju veliko uspeha. Bojana Thai-boxing DEMA zopet na udaru V soboto, 22. oktobra, jc bil v Novem mestu drugi krog državnega prvenstva v tajskem koksu. Klub Thai-hoxing DEMA jc tokrat sodeloval s Šestimi tekmovalci, kar je v zgodovini našega kluba daleč največ. Dosegli smo več kot odlične rezultate, ki so dokaz našega truda, kljub nezainteresiranosti Občine Domžale za ta šport. V amaterskih bojih so se pomerili naslednji tekmovalci: AMEI. AUBA-ŠIČ-v kategoriji do 63.5 kg je s 3 : 0 ugnal motiviranega borca iz Trebnjega, naslednji sc jc v ringu preizkusil l'l III UP BOK Al „ v kategoriji do 71 kg in s tesnim rezultatom 1 : 2 izgubil z. borcem iz Krškega. Tretji borec našega kluba je bil ROBER'1 ZUPANČIČ, 86 kg, Id je z borbenostjo in vztrajnostjo kljub udarcem v genitalije povedel In z rezultatom 3 :0 premagal borca iz Izole. Naslednji je v magični štirikotnik stopil IIRI1AN NAR I NIK, do 75 kg, ki je z vzdržljivostjo in znanjem dokazili borcu iz Krškega, da jc fizično in psihično bolje pripravljen in tudi on jc domov odnesel medaljo. V pol profesionalnem boju jc nastopil ANŽE ANDREJKA. do XI kg, ki je skozi vso borbo držal hud tempo in tako premagal favoriti za državnega prvaka v kategoriji do 86 kg. Kot zadnji borec našega kluba pa sc je v prestižnem profesionalnem boju pomeril DEJAN namreč nekdanji igralci TK Domžale. V zadnjem obdobju pa je zaživela tudi teniška šola, v kaleri se kali precejšnje število novih bodočih igralcev. V letošnji sezoni je v tretji slovenski ligi uspešno nastopala članska ekipa in se brez poraza uvrstila v drugo ligo. Za ekipo so igrali: Anže CEVKA. Boštjan REPANSEK, Urban CEVKA, Mike URBANIJA, Uroš BRINOVEC, Malic ŠIU.IN in Aleš POGAČAR, ekipo jc vodil klubski trener Žiga ŠU-UN. Njihov cilj v prihodnji sezoni \t uvrstitev v prvoligaško tekmovanje. Članice so nastopale v drugi slovenski ekipi in zasedle četrto mesto. Za ekipo pod vodstvom trenerke Špele KOBETIČ so igrale: Manca KUNA-VAR. Saša DRMELJ, Mateja PODGORŠEK, Nina STARAŠIN1Č, Anja USNIK, Tadeja KOKAI..I, IcaJERAS in I jasa .1110. Organizirali smo tudi prvenstvo Teniškega kluba Domžale za letošnjo sezono. V kategoriji do 45 let je zmagal Jan SVOIJSAK, nad 45 let Bojan TOMSE, med ženskami pa Stojka /II NIK. Veteranska ekipa TK Domžale: Sašo Šl II I AR, Ione PREŠEREN. Davor dinske grami slani turnirje. Med domžalskimi tenisači je na glavnem turnirju nastopila Manca KUNAVAR. a je že v prvem kolu izgubila proti zelo močni nasprotnici iz Ukrajine. Turnirje med mladinci osvojil Nizozemec Evthimios KARAI.IOI IOS. med mladinkami je slavila Rusinja Irina RODIONOVA. Ob tem sc zahvaljujemo vsem sponzorjem, posebej Občini Domžale ter njeni županji Cveti Zalokar Oražem. Na domačih tekmovanjih so hi 11 naju- spešnejši Boštjan KEPANŠEK. Urban CEVKA, Mike URBANIJA in Manca KUNAVAR. V letošnji sezoni smo imeli v klubu dva zmagovalca mastersa najboljših 12 igralcev in igralk V Sloveniji: med mladinkami do k> let Manco VRANČIĆ, Tod i TRATNIK, Marjan VALENTINČIČ in kapetan ekipe Sašo SVOL.1ŠAK. je v začetku oktobra vrnila obisk ekipi TC ANDER-NA( 11 i/ Nemčije, kije lani gostovala v Domžalah. Domžalčani smo zmagali z rezultatom 7 : 2, srečanje pa je pomembno zaradi krepitve prijateljskih vezi ter spoznavanja novih krajev in prijateljestev. Za konec omenimo še uspešne nastope veterana Saša SVOE.IŠAKA. kije trenutno 3'). na svetovni jakostni lestvici v kategoriji nad 45 let. Je stalni član veteranske reprezentance Slovenije, ki bo spomladi nastopila na svetovnem veteranskem prvenstvu v Južni A t r i k i S. S. Kotalkarsko drsalni klub Domžale Pokalno tekmovanje v umetnostnem kota) kan ju 9. oktobra je Kotalkarsko drsalni klub KDK Domžale že drugič v letošnjem letu organiziral tekmovanje v umetnostnem kotal-kanju za Pokal Slovenije v H( I Lukovica. Tekmovali so umetnostni kotalkarji le iz Slovenije, v starosti do 12 let. V KDK smo se še enkrat več izkazali z dobro organizacijo, tekmovalna premoč pa se je tudi tokrat nagnila v primorske klube, kar potrjuje tudi dejstvo o boljših pogojih za treniranje. V KDK smo zadovoljni s prikazanimi programi naših tekmovalk, ki preko celega leta kažejo napredek, pa vendar za sedaj še ne posegajo po uvrstitvah na stopničke, kar pa je ob dobrem delu, ki se nadejamo tudi v bodoče, vsekakor le vprašanje časa. Pred pričetkom tekmovanja so se nam predstavile tudi »novinke« v KDK Hana Urbanija, Barbara Ušter, Manca in Vesna Hribar, ki se bodo tekmovanj začele udeleževati v prihodnjem letu. Tekmovanje so odprli začetniki, med katerimi je Ana Movrin dosegla 6., Brina Tič 9., Eva Kveder 10. in Vita Movrin 12. mesto. Med cicibankami je osvojila Manca Capuder 6., Ajda Tič 7., Pia Kvas 8. in Lucija Dolinšek 9. mesto. V skupini mlajših deklic je bila Eva Hriberšek 8.. V skupini D je bila Klavdija Kovač 4., Sara Kovačič 5. in Tjaša Kovačič 7., med tokrat najstarejšimi tekmovalkami, med starejšimi deklicami, pa je Tjaša Kvas osvojila 6. mesto. Sezona umetnostnega kotalkanja za leto 2005 se je zaključila v Novi Gorici, z zadnjim tekmovanjem za Pokal Slovenije. Medtem je sezono že končala ml. mladinka Maxi Cerar, ki se je z reprezentančnega tekmovanja iz italijanske Pescare vrnila s 7. mestom v prostem programu. Ponovno gre zahvala za organizacijo tekmovanja vsem staršem, članom KDK Domžale. Tekmovalkam ter trenerjema Mateju Draščku in Violeti Mordej pa čestitke za dobre nastope in dosežene uvrstitve. KDK Ženski košarkarski klub Domžale Začetek v prvi ženski ligi za članice je kar spodbuden. Po štirih odigranih tekmah je stanje zmag 3/1, tako da smo z učinkom več kot zadovoljni. V prvi domači tekmi smo gostili ekipo Jesenic, ki smo jo suvereno premagali, drugo tekmo v Ljubljani proti Jezici smo malo nepričakovano visoko izgubili. Preveč spoštovanja in boječ začetek so izkušene igralke Jezice takoj izkoristile in nam zadale visok poraz. Druga slika pa je bila spet doma s Črnomljem, ko smo neugodne Be-lokranjke premagali prvič letos. Z zavzeto in nepopustljivo igro, kar do sedaj ni bil ravno naš zaščitni znak, smo nasprotnice prisilili, da so delale veliko napak in jih tako premagali. Tudi v Postojni smo se postavili po robu domačim igralkam, ki so Razpored domačih tekem članic: 1. Sobota, 5.11., ob 18. uri SI.Konjice 2. Četrtek, 10. 11., ob 21. uri Črnomelj - Pokal Slovenije - 1. krog 3. Sobota, 19. 11., ob 18. uri Ilirija 4. Sobota, 3.12., ob 18. uri Maribor 5. Sobota, 17. 12., ob 18. uri Jezica 6. Sobota, 14.1., ob 18. uri Postojna 7. Sobota, 28.1., ob 18. uri Sežana 8. Sobota, 11.2., ob 18. uri Škofja Loka računale na prvo letošnjo zmago. Pokazalo se je, da bodo morale še malo potrpeti, kajti naša dekleta jim niso pustile zmagati. Čakajo nas težke tekme, zato računamo na pomoč gledalcev, ki so nas na prvih dveh domačih tekmah prijazno presenetili z večjim številom kot ponavadi. Upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, kajti česa takega do sedaj nismo bili vajeni, prav tako pa tudi odmevov po tekmah. Dnevni časopisi so vsi poročali o tekmah, prav tako tudi teletekst in športni portali-Prosti met in celo Eurobasket. Začela se je tudi Superliga za pionirke - tu pa žal dva zaporedna poraza s konkurentoma za čim višjo uvrstitev. Nismo imeli sreče, dva zaporedna poraza nas oddaljujeta od boja za visoka mesta. Upajmo, da se bodo dekleta pobrala in poskusila odigrati tako, kot znajo. Vse tekme se bodo igrale v dvorani OŠ Venclja Perka v Domžalah, Ljubljanska 58a, ki je od letos dalje opremljena z novim športnim podom, ki ga je financirala Občina Domžale. Šoper Karlo Atletika kot interesna dejavnost Po osnovnih šolah v občini Domžale in okolici se je pričela, kot interesna dejavnost že v septembru, izvajati atletika. Tako smo pridobili veliko novih atletov, in sicer: v OŠ Domžale 40, v OŠ Venclja Perka 60, v OŠ Trzin 30... Atleti pridno trenirajo pod budnim očesom vaditeljev atletike, ki v začetnih mesecih opravljajo testiranja, nujno potrebna za spremljanje napredovanj. Mladi se bodo tako seznanili s pravilnimi koraki, skoki in tudi meti. Atleti bodo imeli možnost tekmovati na dveh tekmovanjih, ki jih bodo organizirali vaditelji ter na raznih šolskih, občinskih in tudi državnih tekmovanjih. V sezono 2005/06 je Atletski klub Domžale skočil s pogumom predvsem pri vzgoji mladih atletov, ki bodo lahko v prihodnosti obiskovali atletski stadion, ki ga nestrpno pričakujemo. AK DOMŽALE Koordinatorica vaditeljev Mojca Grojzdek Otroci z vadlteljlcama Špelo in Tamaro v 0. Š. Domžale SLAMNIK - november 200S Glave gor Rak: poglej mu v oči in zmagaj še ti Nogometna tekma med Domžalami in ptujsko Dravo se je v soboto, 22. oktobra, v Športnem parku Domžale začela v znamenju akcije Glave gor! z geslom »RAK: Poglej mu v oči in zmagaj še ti«. Namenjena je ozaveščanju ljudi pri zgodnjem odkrivanju raka in spodbujanju k temu, da je tudi rak ozdravljiva bolezen. Nosilci akcije so Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Europa Donna. Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Društvo onkoloških bolnikov in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije. Že na vhodu so članice različnih društev delile obiskovalcem tekme brošure v obliki žoge, ki prinašajo vrsto koristnih informacij, zadaj pa je mesto za zbiralce avtogramov. Nogometaši so tekmo začeli oblečeni v majice z ges- lom akcije, okrašeno pa je bilo tudi igrišče. Tekma pa je imela še posebno simbolično vsebino: eden od glavnih akterjev akcije je namreč nogometaš Jaka Jakopič, ki je pred leti kot nogometaš Domžal zbolel za to hudo boleznijo. Z vztrajnostjo in neizmerno voljo jo je premagal in se po nekaj letih vrnil na nogometna igrišča, kjer ponovno igra za ekipo Faktorja. Prav gotovo dober zgled za vse, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Sicer pa se je tekma končala z zmago Domžalčanov 1:0, gol pa je dosegel mladi reprezentant Zlatan Ljubijankić. Cveta Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Se kar naprej nizamo uspešne nastope V oktobru je Kickboksing zveza Slovenije ob pomoči posameznih klubov pripravila kar tri pomembna tekmovanja, na katerih so uspešno nastopali tudi člani in članice Mladega boksarja Dob, ki sicer deluje v okviru Kluba borilnih veščin Domžale. Najprej sta Kickboksing zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Ptuj v začetku oktobra pripravila finalno državno prvenstvo v semi contctu kickboxingu, kjer so tekmovalci iz Doba osvojili naslednja mesta: dečki-155cm: Gašper Saksida - 3. mesto dečki-165 cm: Nejc Šuštar - 4. mesto dečki+165 cm: Sandi Bašagič -1. mesto mladinci +71 kg: Miha Močnik - 3. mesto Sredi oktobra je bilo ob pomoči Jlub BB Branik Elvvarang organizirano finale v light contactu kickboxingu. V močni konkurenci so tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob osvojili eno prvo mesto - Tjaša Žibert; tri druga mesta - Tina Vrankar, Tamara Radkovič, David Nagode; dve tretji mesti - Dalibor Prodanovič in Marjan Bolhar; Miha Močnik pa je bil četrti. V soboto, 22.10 2005, je bilo v športni dvorani v Zagorju v organizaciji Pon do kwan Zagorje in Kick-boxing zveze Slovenije 22. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v kickboxingu. Med 205 tekmovalci iz Bolgarije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije in Slovenije so člani Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob dosegli naslednje uspehe: dečki-155 cm: Gašper Saksida - 4. mesto dečki -165 cm: Nejc Šuštar - 4. mesto članice -65 kg: Tjaša Žibert - 3. mesto člani -84 kg: David Nagode - I. mesto člani -89 kg: Dalibor Prodanovič - 4. mesto člani -79 kg: Marjan Bolhar 3.mesto Čestitamo. Bojana Mi vam ponujamo nove plesne izzive Uspešnemu seminarju orientalskega plesa, ki smo ga oktobra organizirali za plesalce Plesne šole Miki, je sledil še seminar za klubske plesalce, ki se pripravljajo na tekme. Plesni pedagogi Plesnega kluba Miki smo v sodelovanju s Primožem Zanoškarjem, vaditeljem litnesa in bivšim plesalcem, tudi svetovnim prvakom v shovv plesih v velikih formacijah, pripravili seminar o zdravi prehrani plesalcev. Na seminarju, ki je 22.10. 2005 potekal v obliki delavnice, kjer so lahko plesalci in starši s svojimi vprašanji in mnenji aktivno sodelovali, smo govorili o osnovah prehrane, ločevanju med dobrimi in slabimi nutrienti, pravilnem kombiniranju nutrientov, primerih zdravih in športnih jedilnikov in o največjih zmotah in napakah pri prehranjevanju. Na predavanjih smo se veliko naučili, za posladek pa smo dobili še nekaj receptov za pripravo okusne in zdrave plesne prehrane. Znanost v športu izredno napreduje in prav je, da tudi plesalcem ponudimo primerna znanja, ki so povezana s kvalitetnim treningom, pripravami na tekmovanja in nastope. Poleg rednega treninga in psihične priprave, ki jo s plesalci v dogovo- Plesalke In Romana Kranjčan ru s trenerji izvaja socialna delavka Tanja Medvešek, je prav prehrana tista, ki športnikom daje potrebno energijo za fizične in psihične napore, ter primerno osnovo za potreben izkoristek energije pri večjih obremenitvah. Seminar je bil namenjen staršem plesalcev, ki vsakodnevno pripravljajo zdrave obroke svojim otrokom, ter plesalcem PK Miki, za katere si želimo, da bi sami doumeli, zakaj je pravilen način prehranjevanja potreben. 13.11.2005 vas Miki osvajamo in Miki uživamo vabimo v Dvorano komunalnega centra v Domžalah, kjer bosta v organizaciji Plesnega kluba Miki potekala rating tekmovanje v ST in LA plesih (za mlajše pionirje, pionirje, mlajše mladince, mladince, starejše mladinec in člane) ter Festival družabnega plesa. Vsi udeleženci bodo prejeli simbolično nagrado McDonald's-a Domžale, prvi trije uvrščeni pari pa poleg medalj tudi lepe praktične nagrade Mladinske knjige Domžale, Študentskega servisa Domžale, Tempere in še in še. Več o starostnih kategorijah in plesih ter o samem tekmovanju si lahko preberete na http://www.mikiples.com/forum/ pod temo tekmovanja in rezultati. Za vas pa pripravljamo še eno zabavno plesno poslastico. V četrtek, 17.11. 2005 bo v K D Franceta Bernika v Domžalah premiera predstave Gremo skupaj ki jo plesalci Plesnega kluba Miki pripravljajo v sodelovanju z Romano Krajnčan. Zaradi priprav na premiera so plesalke pridno trenirale tudi v času počitnic. Če imate radi ples, petje in igro, se nam pridružite na našem popotovanju, polnem plesnih dogodivščin. Za ostale termine predstave Gremo skupaj.... se lahko pozanimate na naši plesni spletni strani, kjer vas redno obveščamo o vseh Miki dogodkih in Miki dogajanjih. Romana Pahor Izjemni uspehi V Ljubljani je 14. oktobra že drugo leto zapored potekala tekma za pokal Ljubljane v savatu, verziji assaut. Na njej sta nastopila tudi člana Savate kluba Domžale, Goran Gambiroža in Luka Mljač ter dosegla odlična rezultata. Luka je z izjemno tehniko in borbenostjo v lahki kategoriji ugnal vso konkurenco. Razburljiv finale je odločila šele dodatna runda, ki jo je Luka prepričljivo dobil. Goran pa je z dobrim nastopom v težki kategoriji osvojil 3. mesto. Pri tem pa je potrebno omeniti tudi to, daje bila za Gorana to po več kot enoletni prekinitvi prva tekma. Preizkušnjo je dobra prestal in z veliko vnemo pričakuje naslednje tekme. Dokaz, da člani Savate kluba Domžale ne počivajo, pa smo dobili že po dveh dneh, ko je 16. oktobra v Mariboru potekalo finale državnega prvenstva v kick-boksingu po verziji light kontakt. Savate klub Domžale sta pod okriljem Notranjske zveze borilnih veščin zastopala Anže Bevc in Euka Mljač, za katerega je bila to že druga tekma v dveh dneh. Fanta sta se tudi tu izkazala. Anže je v kategoriji do 69 kg osvojil končno 3. mesto, Euka pa je bil v kategoriji do 74 kg peti. Že v novembru pa čaka Savate klub Domžale nova preizkušnja, saj bo v Cerknici potekalo državno prvenstvo v savatu po verziji assaut. Savate klub Domžale še vedno vpisuje nove člane. Treningi potekajo na OŠ Domžale vsak torek in sredo od 18.30 do 20.00. INFORMACIJE : 041/349-383, 031/880-171 ali na www.savate-dom/.ale.si. Anže Bevc ar I U/JU Domžal« ■•?<*». <■»■■ l?j"l#V Kamnik ' . . Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) WWW.SimaX-SlO.COm tel. 01831 17 96. faks 01 831 17 69 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK SjCLoa* MONTAŽA IN SERVIS Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure ^v^~y 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB Urnik tečajev CPP: • 21.11.2005 ob 18.00 uri • 12.12.2005 ob 18.00 uri ZELO UGODNI DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI PAKETI! NOVO! Simulacija izpitnih testov na Internetu za boljši uspeh! AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com SVET ZDRAVJA- FIZIOTERAPIJA ZRNEC vabi na TELOVADBO ZA VSAKOGAR v nove prostore v Domžalah, na Ljubljanski 106a (med policijo in gostilno Keber) Telovadba poteka dopoldne, popoldne h zvečer Programi TELOVADBA ZA MLADINO, ZA SREDNJA LETA IN STAREJŠE, ZA MOŠKE, ZA LJUDI Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI, NOSEČNICE, AEROBIKA. PILATES, ... POPUSTI ZA NAŠE TELOVADCE V NOVEMBRU IN DECEMBRU: Cela masaža (60 miil 5.000 SIT Delna masaža (30 min11000 SIT Elektroterapija (TENS, UZ. DD. IF) Informacije na tel: 040/209-299, 562-67-36 Za lepšo pot do prazničnih dni V času, ko že razmišljamo o prazničnih dneh konca leta, vas Tanja Zaje Zupan tudi letos vabi na tradicionalni koncert z gosti v soboto, 26. novembra, ob 19. uri v Domžalah v hali Komunalnega centra. Gosti večera bodo: Yuhubanda, Turbo Angels, Pepel in kri, Slavko Ivančič, Kraški kvintet, Rebeka Dremelj, Maja Slatinšek, Eranc Korbar, Stane Mancini, Rafko Irgolič, Marko Pezdird| Godalni orkester Glasbene šole Grosuplje in voditelj Jure Sesek. Tanja bo na koncertu nastopila skupaj z učenci GŠ Skofja Loka in trobentačem Francem Korbarjem. Vstopnice so v prodaji v Vele Domžale, Aligatorju Kranj, Maximarketu Ljubljana in pri nekaterih sindikalnih poverjenikih. AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA GENERALI * SERVIS VOZIL * SERVIS KUM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 Sankukai karate klub Domžale Zaživela je nova skupina v Mengšu Lansko leto (septembra 2004) je v okviru Karate kluba Domžale začela delovati nova skupina v Mengšu. Treningi potekajo v mali telovadnici na OŠ Mengeš, vsak torek in četrtek od 17:00 do 18:00 ure. Nekaj več besed o skupini nam jc povedal trener v Mengšu, Bine Pcngal. Živjo Bine, nam lahko najprej poveš, koga treniraš v Mengšu? Ja, to je skupina otrok. Stari so od nekje 2. razreda OŠ, pa vse do 5. in 6. razreda OŠ. Tako kot povsod drugod tudi tu trenirajo tako dečki kot deklice. In kako jim gre trening od rok in nog? Hm, so zelo živahna skupina, tako da je treba malo bolj popaziti na disciplino, vendar so po drugi strani zelo odkritosrčni (kot znajo biti samo otroci). Glede treniranja je lako kot običajno, eni bolj, drugi manj, vendar se mi zdi, da vsi radi trenirajo. Še raje pa se igrajo...ha.ha.ha. Kaj pa pasovi? (ilede na to, da so nekateri začeli trenirati že lansko leto, imajo večinoma že opravljen i/pil za prvi beli pas (X. kyu). nekaj pa jih ima že višje pasove (6. in 5, kyu). Določene tehnike tako delamo skupaj, navadno pa se razdelimo v dve skupini in potem treniramo vsak za svoj pas. Ravno zdajle, v sredini novembra, bodo izpiti za začetnike, potem pa januarja (po koncu prvega semestra) še za višje pasove. Pričakujem, da višje pasove kot bodo imeli, več bomo lahko delali skupaj. Kako se razumejo med seboj in kako so sprejeli tebe? Večinoma se med seboj poznajo, saj živijo v Mengšu, hodijo sem v OŠ, nekaj med njimi jih je celo sošolcev... Z ostalimi se pa itak spoznajo preko treningov in kolikor vidim, so kar prijatelji. Mi se počasi spoznavamo, tudi sam sem šele začel s treniranjem otroške skupine, ampak videti je, da sc počasi navajamo eden na drugega in treningi potekajo vedno bolje. I Ivala za pogovor in srečno še naprej. Hvala. B.P. Na črnobelih poljih Na črnobelih poljih Domžalsko-kamniška liga 2005 EtaffllfBHIlCTffiBIHIITHHII Vele v vodstvu Po sedmem kolu domžalsko - kamniške lige vodi Vele Domžale A, ki jc doslej dobil šest dvobojev, rcmiz.i-ral pa je edino le z drugo uvrščenimi Sahara dogsi. Dejansko pa vodila dve domžalski ekipi, saj tudi za Saharo nastopajo povečini člani Vele Domžale. Prvima dvema ekipama vztrajno pihajo za ovratnik Crni vitezi 1. za katere nastopa vrsta mladih nadarjenih šahistov, prav tako pa tudi Komenda Popotnik, ki je nedavno zmagala v drugi šahovski ligi - zahod in se uvrstila v prvo slovensko šahovsko ligo - zahod, v kaleri nastopa tudi Vele. Zaenkrat sc kar dobro držijo tudi Vele Domžale Mladi, ki so na sedmem mestu, do konca tekmovanja pa sla preostali še dve koli. V prvi ligi nastopa dvanajst ekip. Trenutni vrsti red: Vele Domžale A 22.5, Sahara dogs 21.5, Črni vitezi 1 18.5, Komenda Popotnik 17.5, DU Komenda 14, Vele Domžale Mladi. Bar repek Trzin 10.5. Komenda Gaber 9.5, Kamnik 9,1 ,oka pri Mengšu 6.5. V II. ligi domžalsko - kamniške lige nastopa štirinajst ekip. Po sedmem kolu je trdno v vodstvu Crni graben 21, sledijo pa Višnja Gora - Stična 19, Buscotrade 17.5. Bor Dob A 16.5, Črni vitezi 2 15.5, Remi 14 itd. Prva mladinska liga 2005 Sašo, Lan in Bor drugi V Novem mestu je 15. in 16. oktobra potekalo šahovsko tekmovanje v 1. mladinski ligi za leto 2005. Liga je potekala v enotni konkurenci fan- tov in deklet do 20 let. Igralni čas jc bil 20 minut + 10 sekund na potezo za vsakega igralca za celo partijo. Tekmovanja se je udele- žilo 28 ekip iz cele Slovenije, med dnigim tudi 2 ekipi ŠD Vele Domžale. Kkipa, v kateri so igrali Sašo Kihtar, I,an Timotej Turek in Bor Lucijan Turek seje s 13 točkami odlično uvrstila na drugo mesto Ai ŠD Jesenice z doseženimi 16 točkami. Vsi trije naši tekmovalci. Sašo, Lan in Bor so dosegli po 6 točk od 9. Prva in drugouvrščena ekipa na tem tekmovanju sla se uvrstili v Državno mladinsko ligo 2006. Druga ekipa ŠD Vele Domžale, ki so jo zastopali Matej Filip (5,5 točk). Jure 1'laskan (6 točk) in Špela Orehck (4.5 točk) se jc uvrstila na 5. mesto. VM Za šahovske sladokusce Veselin Topalov, novi svetovni šahovski prvak Veselin Topalov (bolgarsko Beccjmn TonajioB) jc bolgarski šahovski velemojster, rojen 15. marca 1974, Kuse, Bolgarija. Oktobra 2005 je bil Topalov z ratingom 2782 številka Iri na lestvici FIDE (za Anandom in Kasparovom). Leta 1989 je bil svetovni prvak v kategoriji do 14 let, leta 1990 pa vi-ceprvak v kategoriji do 16 let. Velemojster je postal leta 1992. Ze kolo pred koncem svelovnega šahovske)'.! prvenstva v San Luisu (27.9.-. 10.2005) v Argentini jc postal svetovni šahovski prvak. Po imenitnem nizu v prvem delu tekmovanja, ki jc potekalo po dvokrožnem Bergerjevcm sistemu, ko je nanizal neverjetnih 6 zmag in I (sicer že dobljen) remi, je v drugem delu remiziral z vsemi nasprotniki in bil med vsemi edini neporažen. Končni vrstni red: I. (10.0) Veselin Topalov. 2.-3. (8.5) Visvvanathan Anand, Peter Svidler, 4. (7.0) Alexandcr Mo-rozevich, 5. (6.5) Peter Lcko, 6.-7. (5.5) Ru-slam Kasimdzhanov, Michacl Adams, 8. (4.5) Judit Polgar. Za našo rubriko sem izbral odlično partijo, odigrano v I. krogu svetovnega prvenstva, ki sem si jo ogledal v živo s pomočjo Fritza (na spletnem strežniku playehess. com) in jc mojo pozornost in navdušenje nad izredno igro obeh pritegovala vse tja do polnoči, ko seje končala z veliko zmago supcrvelemojstra VcselinaTopalova. Peter Leko (2763) - WCh-FlDH San Lui Veselin Topalov (2788) [B90] ARG(l), 28.09.2005 I.e4 c5 2.S13 d6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 St6 5.Sc3 a6 6.0 e6 7.Lc3 b5 8.1X12 b4 9.Sa4 Sbd7 10.0 0 0 dS 11 .exd5 Sxd5 12,Lc4 S716 13.1.g5 Dc7 I4.1,xd5 Sxd5 15.The I Lb7 16.Dc2 Dd6 17.KM ho I8.l,li4 Sl'4 I9.DI2 Dc7 7 A* i 1 E •1 i ± K mM <4lj 1 1 3 2 i S ž It «2. 2 • b 0 4- m i 0 h 20.Sf5 g5 21 ,Lg3Tc8 22.1X14Tg8 23.c3 Td8 24.Dxd8+ Dxd825.Txd8-t Kxd8 26.Se31 «6 27.SM bxc3 28.bxc3 Lg7 29.LxI4 gxl"4 3().Sdl Lb5 31 ,a4 Ld3+ 32Kcl Kc7 33.a5 Lh8 34.Kd2 Lb5 35Tgl Lc6 36.Ke2 Lc5 37.c4 I,d4 »8.SG Lc3 39Sc4 Lxa5 40,c5 f5 0-1 Bogdan Osolln VII. Memorlal Josipa Ipavca V Šentjurju je potekal sedmi turnir v spomin na slikarja Josipa Ipavca. ki je bil tudi velik ljubitelj šaha, izvira pa iz plodne umetniške družine Ipavcev. Turnir je tokal potekal oktobra in nc decembra kot ponavadi, zato je hila morda na njem udeležba Velovcev slabša kot ponavadi. Na memorialu je sodeloval edino Boštjan Jcran. ki se je s petimi točkami uvrstil na enajsto mesto. Morda je pričakoval nekoliko več, vendar pa ^e težko igrati daljše obdobje v zelo dobri formi. Sicer pa je slavil mednarodni mojster Krum-pačnik. pred Nikom Praznikom in Celino. Vrstni red: Krumpačnik, Praznik 7. Cetina 6.5, Vomhck. Kavčič 6, Gazvoda, Lesjak, Grm, Kravanja 5.5. Drobne, Jeran, Polutnik, Potočnik. Zorič. Florjančič 5 itd. Na turnirju je sodelovalo 31 udeležencev. »Sahara by Night« Prizadevni organizator Mirko Čokan je na Viru pri Domžalah pripravil že četrti turnir v pospešenem šahu - »Sahara by Night« in nanj privabil 78 šahistk in šahistov. Tudi tokrat so vrh krojili tisti z. najmočnejšimi živci in rutino, zmagal pa je Celjan, mojster Marjan Crepan, sicer član Branika iz. Maribora, ki je osvojil sedem točk in pol. F.nak seštevek sta imela tudi Oskar Orel iz Kranja in Čepon iz Ljubljane, ki pa sta se morala zadovoljiti z. drugim oziroma tretjim mestom, Slabše od pričakovanj se je uvrstil mednarodni mojster Sob) in sicer na deseto mesto, v zadnjem kolu pa jc z belimi figurami izgubil z zmagovitim Črcpanom. Med Velovci sta bila najboljša Jeran na 14. in Bogdan Osolin na 15. mestu. Ne gre spregledati tudi mojstrice Petre Grošelj, ki je osvojila 29.mesto. Vrstni red: Črcpan, Orel, Čepon 7.5, Kastelic 7. Markun, Sa-radjen. Kolar. Dizdar. Pcrel 6.5, Soln. Rajkovič. Kosmač, Cirkvenčič, Jeran 6 itd. Šahovske vesti Zagorje. Šahovski klub Zagorje ob Savi je ob občinskem prazniku pripravil turnir upokojencev. Udeležilo se ga je 24 šahistov, zmaga pa je ostala v Revirjih in sicer pri Francu Kotniku, članu Rudarja iz. Trbovelj. Drugi je bil domačin Milinkovič, tretji pa Že Velovec Vavpetič, takoj za njim pa na četrtem mestu Janjič. Vrstni red: Kotnik 7.5, Milinkovič 7, Vavpetič 6.5, Janjič, Rcgancin 6, Brešar 5.5. Jazbec, Voff, Vidmar, Grm 5 itd. Na turnirju so odigrali devel kol. lempo pa je bil dvakrat desel minut. Trzin, V živahno šahovsko dogajanje v zadnjem času sc je vključilo tudi šahovsko drušlvo Trzin, ki je pripravilo šahovski turnir Bar repek Zmaga jc tokrat odšla v Novo mesto, odnesel pa jo je mojster Marjan Kastelic. Na drugem mestu je bil odlični Velovec Šemrl. tretji Čepon, četrti pa Vavpetič Med vidnejšimi UVIStilvailti je bilo deveto meslo B.Skoka, pa trinajsto Janjiča in petnajsto Čokana. V Hitru repek so odigrali devel kol. lempo je bil dvakrat petnajst minut. Vrslni red: Kastelic 8, Šemrl 7.5. Čepon 7, Vavpelie 6. Percl, Saradjcn, Globokar, 5.5, Bajec. B.Skok. Biuiko-vič, Feratovič, Ogrinec 5. itd. Radovljica. V spomin na priznanega šahovskega organizatorja, sodniku in prijatelj i |c bil v Radovljici prvi spominski furnir Vojina Peroviča. Turnirje potekal v hitropoleznem tempu, s tem da so imeli Igralci na voljo deset minut za razmislek. Odzvalo seje kar XI ljubiteljev šaha, na vrhu labcle pa so se razvrstili trije mojstri: t repan, Kastelic in Orel. Med Domžalčani so bili najboljši Vavpetič na devetem, Šemrl na enajstem in B.Skok na 21 mestu. Vrstni red: ("'repan. Kaslelie 7.5,Orel, Šoln, Mencinger, Barle 7, Podvršnik, Kočevar 6.5, Vavpetič, Kovačič, Šemrl, Markun, Kosmač, Žvan, Čepon, Ivačič, Malko, Keršič6itd. Jože Skok KK Pirueta Uspešni tudi v Evropi Umetnostni kotalkarji domačega kluba PIRUETE ne dosegajo uspehov samo v domovini, temveč so vse bolj uspešni tudi na evropskih tekmovanjih. Za nekakšno ogrevanje je bilo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Slovenije v Lukovici, kjer je kot vedno prvo meslo osvojila domača favoritinja LARA DOLENC, v isli kategoriji je bila četrta VALENTINA ŠTIFTAR. V starejši kategoriji so bile PATRICIJA ŽNIDARŠIČ , NINA ŽE-LEZNIK ter ŠPELA MIKELN tretje, na šestem mestu je pristala EVA BE-l.INGAR. ki je imela to tekmovanje kot generalko pred svojim prvim nastopom na evropskih tleh na tekmovanju INILKI.ANI). PATRICIJA Š TITI ER je svoji kategoriji stopila na najvišjo stopničko in tako dokazala, da je napredek očiten ter da bo težko prepustila skupno osvojitev prvega mesta v tekmovanju za Pokal Slovenije. Tekmovalci umetnostnega kotalkanja so nastopili tudi na evropskih tleh, tako so se odlično odrezali na Pokalu Evrope, ki je bilo v Nazaru na Portugalskem. NIKA BABIC je osvojila osmo mesto, VERONIKA BREŠAR pa se je presenetljivo uvrstila na drugo mesto, kar je do sedaj njena najboljša uvrstitev. Pravkar se je ekipa KK PIRI IETE kot predstavnica reprezentance Slovenije vrnila iz tekmovanja INTFJtLAND. ki je bilo na Danskem. Sodelovali sta tekmovalki NIKA BABIC in EVA BELINGAR ter reprezentančna trenerka NINA GRILJ. Nika je že kot izkušena tekmovalka posegla po srebrni medalji, saj je bila v svoji kategoriji druga in je le za las zgrešila prvo mesto, medtem koje Eva na tako velikem tekmovanju sodelovala prvič in solidno izpeljala svoj program ter pristala na sedmem mestu. Tudi ona je imela smolo pri izračunu rezultatov, saj bi z malo sreče lahko bila tudi peta, vendar jo je v trojki izenačenih tekmovalk odnesla najslabše. Vseeno so rezultati več kot presenetljivi in kaže na izreden napredek pri vseh tekmovalkah. Pred vrati je sedaj svetovno prvenstvo v Rimu, kjer bo SARA BAŠTJANČIČ, tekmovalka domačega kluba, branila barve Slovenije in želimo ji, da bo njej uspel najboljši rezultat, čeprav bo Sara nastopila prvič na svetovnem prvenstvu v kategoriji mladink. Vodstvo kluba je več kot zadovoljno s strokovnim delom v klubu in mlajšim tekmovalkam so ti uspehi dobra popotnica, da se tudi dokažejo, saj imajo odlične vzornice. Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke V toploti indijanskega poletja so se razcveteli športnoplezalni dosežki. Člani odseka kar »tekmujemo« med seboj, kdaj bo padlo novo presenečenje v dvigovanju lastnih plezalnih meja. Klemen Vodlan-Klemzy (Promon-tana) se je vrnil iz Rodellarja. Želene smeri mu ni uspelo preplezati zaradi poslabšanja vremena. Dežje žalil celotno smer in do njegovega odhoda se oprimki niso posušili. Kljub temu pa je na španski turneji nanizal zavidljive rezultate. Na pogled je uspel v Malditia condicia 7c+ in Jour du fete 7c. Jani Abe je v »porodellarskem« obdobju večkrat obiskal Mišjo peč na Primorskem, kar velja tudi za večino »frikotov« odseka. Pokazal je zelo dobro formo in tako mu uspeh ni mogel uiti izpod prstov. »Vreme v Miški je bilo slabo, ampak očitno me to ni molilo, saj sem v soboto uspel preplezati Mrtvaški ples z oceno 8b,« je dejal Jani. To je njegova druga smer s to oceno. Tomaž Bevk, ki se je po Španiji skoraj preselil na morje, je preživel večino časa takisto v Miški in brusil prste. Tako mu je uspelo v Godli 7c+ on fiash (način plezanje, kjer se plezalec predhodno posvetuje o pravilnem zaporedju gibov in smer nato prepleza v prvem poizkusu) in Ptičji perspektivi 8a+. Vplezanosl in vzdržljivost iz Španije se pozna tudi Alešu Janže-koviču. V plezališču Osp in Koteč-nik je zmogel več smeri na pogled in sicer Mibranko 6c+/7a, Sožitje 7a in Gams 7a, če naštejem le najboljše. Smer Gams v Kotečniku je preplezal tudi Nejc Solje, Dušan Cerar pa smer Rebus z isto oceno. Nejc je migal tudi na jugu, kjer je v Miški uspel v smeri Durango 7b+. Po vrnitvi iz Francije ne mirujeta tudi zakonca Janez in Tanja Cerar. Janez je splezal Godlo 7c+, njegova ženka pa Hugolino 7b+/c, seveda zopet v Miški. Končno so v skalo začeli zahajati tudi naši mladinci. Do sedaj so povečevali mišično maso in pilili gibanje bolj na umetni steni. S prehodom v srednjo šolo pa se jim je svet začel hitreje odvijati. Nejc Vindišar je tako splezal Runo 7bi, Ptičjo perspektivo 7b (1. del), Tortugo 7b in Reksija 7a+/b. Ali je potrebno napisati ime plezališča? Uroš Pavlic in Primož Metan pa sta si zaželela malo daljših smeri. V veliki steni na Ospom sta ponovila smer Netopir 6b. Kljub vlagi in mokroti sla vseeno vztrajala. »V nedeljo sva se z Bečkom kljub ne preveč lepi vremenski napovedi odpravila plezat v Osp. Osnovni plan je bil splezati Netopirja in Interna-cionalo. No, uspela sva splezati Netopirja, pa še ta je bil moker. Sicer pa je bila to lepa avantura, še po- Jani Abe v smeri Zadnja skušnjava 8a+, Osp sebno, ko človek ugotovi, da se da kaj splezati tudi v mokrem. Tretji cug sem plezal prvi, sicer pa mi je uspelo celo smer splezati na frej,« je plezarijo opisal Uroš. Kljub vsemu pa sten v naših gorah še nismo čisto zapustili. Vreme je vedno, si je rekel Matjaž Novak ter se v soboto, 22.9. popoldne sam odpravil plezat smer Y (Ipsilon) 111+ v Planjavo. Na poti tja je pod Klinom srečal Janeza Kosirnika in Klemena Mikliča, ki sta se že vračala s taiste gore. Nista vedela, kaj bi počela na sončno soboto doma v dolini, zato sta se šla »malo potepat po skrajno desnem delu Z stene Planjave in med tem uspela preko rušnatega vstopa splezati nekakšno levo varianto Grebena z Macesnovca. S Su-kalnika sva nadaljevala po grebenu na Z vrh. Od tam pa kar po istem grebenu (le z levim izstopom) nazaj na Sukalnik in naravnost dol po VVisiaku do vznožja smeri. Dopoldansko sonce je okoli ene popoldne žal klonilo pod pritiski oblakov, tako sva jo pobrisala še ravno pravi čas,« je zapisal Klemen. Zakonca Pečjak pa sta nepreklicno zaključila letno sezono, vendar brez slovesa od Staničevega vrha in Nad Šitam glave nista mogla naprej. V upanju na toplo pomladansko sonce sta zmrzovala v smereh Mrzlo, postaja (V/IV, lOOm), Čurkl (V+, lOOm) in Stoletje (VI-/IV, lOOm) omenjenih vrhov. Alpinistična šola drvi neumorno naprej. V soboto, 15.10., smo imeli skupno turo v plezališče Preddvor. Tečajniki so si prvič nadeli pas in potipali grife. Vertikala jih je navdala s spoštovanjem. Učili smo se varovanja soplezalca, izdelavo va-rovališča in ponavljali vozlanje. Zaključek alpinistično plezalne sezone in pregled dejavnosti čez leto bo 17. 12. v Domžalskem domu na Mali planini. Začetek ob 18:00 uri. Vabljeni vsi, predvsem nekdanji člani odseka. Se to, v zadnjem Slamniku je prišlo do neljube napake pri opisu plezalcev na slikah. Opisa sla med seboj zamenjana. OBJAVE stran 24 OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE JAVNI RAZPIS Za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2006 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2006. 1. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa, 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine, 1.1.4. Interesna športna športna dejavnost študentov, 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: b) Cicibani, cicibanke, c) Mlajši dečki in deklice, d) Starejši dečki in deklice, 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: a) mlajši mladinci in mladinke, b) starejši mladinci in mladinke, 2. Športna rekreacija, 3. Kakovostni šport. 4. Vrhunski šport, 5. Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale. št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2005 se za vsebine iz prejšnje točke nameni 42.000.000,00 SIT. V primeru, da bo proračun Občine Domžale za leto 2006 različen od proračuna Občine Domžale za leto 2005, se sorazmerno spremenijo odobrena sredstva. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveze in združenja športnih društev, kijih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani kot pravni subjekti, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, - da delujejo na območju občine Domžale. V. Rok za prijavo je 28.11.2005. VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na naslovu Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www. zavod-sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« pošljite s priporočeno pošiljko ali oddajte osebno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69 1230 Domžale t IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale in na tel.št.: 01/7216-862 in 041/966-192 ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305. Številka: 62400-1/05-33 Datum: 11.11.2005 Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja RAZPIS Za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa so poslovni prostori: I. Ljubljanska 34, Domžale, prvo nadstropje Pisarne v površini 24,68 m2, 13,54 m2 in 4,27 m2 s souporabo porhožnih prostorov, skupaj 43,55 m2. Prostori se oddajajo skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.590,00 SIT/m2. II. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje 1. pisarna (južno) v površini 20,96 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2, 2. pisarni (severno) v površini 16,58 m2 in 18,20 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2. Poslovni prostori pod zaporedno št. 1 in 2 se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.590,00 SIT/m2. III. Ljubljanska 76, Domžale, drugo nadstropje 1. pisarna v površini 28,23 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2. 2. pisarna v površini 18,72 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2. Poslovna prostora pod zaporedno št. 1 in 2 se lahko oddata ločeno ali skupaj, l/klicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 2.450,00 SIT/m2. Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ". Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija nebo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani ponudnik dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vme upravičencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110. int. 182 (mag. Sonja Spruk). Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE l Domžale