Ljuba Prenner »Čik« Dečki na vasi so izvedeli, da po-vprašuje oni gospod, ki je prcd ne-kaj meseci prispel iz mesta semkaj in ki ga kličejo za »gospoda nad-davkarja«, za mlado srako. Pravijo. da je obljubil za krepkega sračjega mladiča, ki ne bo koj prve dni po ginih celega kovača. Huj — kovača! — so ugibali va-ški fantini in Piskernikov Lojze se je koj razčemeril, češ, kaj še, saj ne bo dal kovača, kvečjemu smrkav dinar ali pol pesti siadkornih kock. Ko bi dal vsaj tak svinčnik, ki piše na eni koniei rdeče, na drugi pa modro, ali pa barvasto škatlico iz pločevine, da se postaviš z njo, bi se še izplačalo laziti sa sračjimi gnezdi. Kališnikov Francuh je takoj pritegnil: »Seveda! Saj poznamo ta-ke gospode, ki toliko obljubljajo. Ko bo imel srako, ne bo da! kaj prida od sebe. Ali pa mu moreš sračjaka potem še vzeti nazaj? Kaj?« Tudi štacunarjcv Stanko se je le zaničljivo režal. »Mi imamo v trgovini dosti slad-korja in kovačev tudi. Kaj bi radi tega po smrekah lazil. Se ubil bi se lahko!« »O, mi imamo tudi denarje!« te je postavljal Suhačev Tonček, ki je bil prav tak bahač kakor njegov oče. »Mi imamo vse polno kova-čev!« »Se že spet baha!« je zairknil Pis-kernikov Lojz. »Kje jih pa imate? A?« »Kaj boš ti, ko nimaš nič. Naš oče pa ima na lopi polno omaTO de-narja in tam je več kovačev vmes ko v vaši bajti bolh.« Fantini bi si bili že segli v lase, ko se ne bi bii prikazal izza Fiskerniko vega vogala mladi gospod kaplan, ki se je tu naokro« izprehajal. Ko so ga zagledali. so se potuhnili. sneli pokrivala in molče počakali, da je odšel mimo njih proti bližnii borovi šumi. Medtem je Januškov Cencck. ki se prej ni vmešaval v besedičenje. predel svoje misli naprej. — i":eniu ne bi dal gospod naddavkar kovača. ki ga je obljubil. ko ga pa nihče ne sili obljtibovati. On bi lahko dejal gospodu upravitelju, da hočc imeti srako, in gospod upravitelj bi v šoli dečkom kar ukazal in prinesti bi morali srako zastonj in to koj dru gi dan. sicer bi dejal gospod upra-vitelj: »Ti .presneti sin', kai sem ti naročil včeraj? Pridi vun in prejmi plačilo za svojo neposlušnost!« — Lepo plačilo! A vse to bi gospod naddavkar lahko dosegel brez ko-vača, ko sta si vendar z gospodom upraviteljem dobra znanca, saj se vedno sprehajata skupaj in — ka-kor je pred dnevi trdil Gašparjev hlanec —¦ »uganjata politiko«. Kovač! To je deset dinarjev in nb taki vsoti se je Ceneku izplača-lo zamisliti se, navzlic Suhačevskim baharijam. To pomeni zelo. zclo ve-lik zavoj malinastih sladkorčkov, kos čokolade, pet pomaranč ali šesr vencev fig — ali jej! — celo knjigo povestnico, ki jo je ponujal štacu-narjev Stanko, ta iantalin. za pol-drugega kovača. Zato je bil poprej previdno inol-čal in sedaj, ko je bil kaplan že da-leč in so se dečki spravili k seji, bi se bil najraje izmuznil. Toda bjil se je. da ga drugi ne bi pogodili. Sicer pa jih je imel vse skupaj na sumu. da zabavljajo le radi tega, da bi s tem prikrili svoje namere gled^ lo-va na mlade srake. »Kam greš potem, Francuh?« je vprašal nedolžno Kališnikoveaa. »Tebi nič mar!« ga zavrne Fran-cuh ostro in koj so se prejšnji pre-pirljivci posmihali njemu, Suhačev bahač ga je še sunil v hrbet in Pis-kernikov Lojz mu je podstavil no-go, da se je Cenek zakotalil v cestni jarek. Ko se je bliskovito pobral in hote) za onima, ki sta stekla za Pis- 150 kernikov skedenj, si je moral sredi hove, prav tja. kjer se nekaj svetli- pota premisliti in jo urno ubrati ka kakor mehka, zeleno-črno se pre- proti domu; zakaj Piskernikov je livajoča svila. bil že odvczal domačega psa Vol- Oj — morda pa le bo kovač? čjaka in ga hujskal na Cenceka, ki Klobuček med zobe, coklje v gr- taki prcmoči pač ni mogel biti kos. movje in horuk! po smolnatem deb- Doma pa jo je Cenek tako po- lu navzgor. — Morda pa le bo ko- godil. da so ga vsi naenkrat zaso- vač! vražili le radi srake in kovača, ki ga Drugim se ni tako mudilo na lov. nihče drugernu ne privošči. Poiskal Zmenili so se, da gredo pod večer, si je kos kruha, ki mu ga je bila ko je medtem Cencek že skrival sestra pripravila na polici poleg šte- svoj plen pod suknjičem in premiš dilnika. in namesto da bi vzel ko- ljeval, kako bi se izognil domači šurico in šel za sestro na travnik nevihti, ker je, namesto da bi Sel nabirat resrat. kakor mu je bilo nad regrat. srakeža lovil. opoldne naročeno, jo je ucvrl kar # za hlevom do potoka in se skril za šibovjern pod bližnji breg. Pod bre- Komaj da je drugo jutro gospod gom je raslo navkreber precei gr- naddavkar vstal in se pripravljal k mičev in lešnikovja, za katerim se umivanju, mu je javila hčerka Na- tak Cenck spretno skrije, če noče. nika, da ga čakajo zunaj v kuhinji dii L>a vidijo fantini z vaškega kolo- trije dečki, ki so se prišli pogajat radi srake. pne se do vrha. Tu se dvigajo »Pa tako rano? Saj je šele sedem! iznad fjrmičevja visoka drevesa. Reci jim, naj pridejo pozneje, ko smreke in jelke, ki robijo prijazno bom napravljen!« je zaklical go- iaso. spod naddavkar skozi vrata in si Sončni žarki se nagajivo poigra- napenil mila po rokah in obrazu. vajo v vrhovih. Ni minilo pet minut, ko se je Na- Cencek zameži, si zasenči oči, nika vrnila, potrkala po vrutih in ogleduje, oprezuje in mežika v vr- sporočila očetu: |» 191 »Ne morejo priti pozneje! Pra- bom izbral. — \o, kaj bi pa ti radV. vijo, da se jim sila mudi. Imajo sra- se je obrnil do odprtih vrat, kjer ke baje že s seboi in ne morejo da- je stal med podboji, ponižno driec lje čakati.« klobuček v roki, Januškov Cencek »Koliko jih pa imajo? Saj sem »Srako sem prinesel!« je odvrnil rekel le za eno!« Cencek in se kislo smehljal. — Mor- »Ne vem, koliko. Ali prideš?« da pa še le ni vse izgubljeno! Kdo »Pa katn se jim tako mudi. Saj pa si je mogel misliti. da bodn ti jim je treba šele ob devetih biti v capini že tako zgodaj prileteli h go- šoli! Reci, da sedaj ne utegnem.« spodu naddavkarju! To se vendar Spet se je gospod naddavkar go- ne spodobi! Saj se je sam bal. da bi drnjaje obrnil k umivalniku in se mu gospod zameril. če pridc tako jel znova splakovati in militi. rano. Oh. ko bi mogel, kako bi nabil To so čepeli junaki vkuhinji pri tcga potuhnjenega Francuha. še bolj vratih. nestrpni kakor mlade žival- P° Lojzeta, ki brez tistega njiho- ce pred krmljenjem. Piskernikovega vega psa ltak ne bi imel nohene Lojza se je tiščal Kališnikov Fran- veljave med dečki. Suhačevega bi cuh, le Tonček, Suhačev bahaček. pa kar sedaj sunil, ko ga še tu. v je slonel sam zase ob mizi in — mc tuji hiši tako zaničljivo gleda. — ni nič, tebi nič — ogledo-val slike Zaupljivo je uprl svoje oči v trdi, a v knjigi. ki je odprta ležala tam. vendar ne neprijazni obraz gospoda Še Frančuh in Lojze sta sc čudila naddavkarja. Kako bo razsodil in toliki predrznosti. Sicer pa — ali se kdo bo dobil kovača? Kdo? Tončck prav nič nc boji. da bi se »No, sedaj pa le na dan s sraka- vrata odprla in da bi vstopil Janu- mi, če hoeete, da bo kupčija!« je škov Cencek z mnogo lepšo srako. menil gospod nasmejano in tudi kakor so njihove. Saj je bilo treba Nanika je pristopila bliže, da bi vi- prav radi tega tako ranb vstati in dela, kaj bo. priti sem, sicer jih Cencek. ta po- A fantini so se le spoglcdali in tuhnienec. gotovo prehiti. Francuh nobeden, tudi Cencek ne, ni poka- in Lojze sta bila teh skrbi polna, zal svojega plena. vrhu tega pa ju je tudi še skrbelo, »No, ali bo kaj?« je vprašal go- da li se ni srakam pod jopicem že spod že osorneje. Fantini so se drm1 mucliJo na drugi. boljši svet, ko se drugega spet le ošvrkniti s postra;. pa nič večne javljajo. Zato staleno skimi pogledi, samo Suhačev grizla tečni kruh, ki jim ga je bila dregnil Cenceka: »No, pokaži ti! odrezala dobra Nanika, sila zalo »Pa pokaži ti, ko nimaš ničl« sl dvajsetletno dekle. Le Suhačev je je obregnil Cencek jezno. Pogodil jedel, kakor da ne bi bil Suhačev, jo je. Suhačev sam res ni imcl ni- kjer imajo vendar vsega dosti. Gle- česar. zato pa je osramočen naglo dal je slike in menda tudi že na sra- stopil h Francuhu in mu razgrnil ke pozabil, ko je nenadoma vstopil jopič. gospod naddavkar. »No, kje imaš? Daj sem! On no-i »No, dobro jutro, dečki! Rani ste, za vse tri!« je menil Suhačev važn rani!« in trgal, vlekel, pulil nekaj Franci. »Dobro jutro!« je zateglo odzdra- hu pod jopičem izpod pazduhe ter vil Suhačev, Francuh in Lojze pn se usajal: sta le plašno snela pokrivali in ne- »Ali ti nisem rekel, da jih ne smeš zaupljivo izpod čela zrla v gospo- tako na trdo potisniti v rokav. Ti da naddavkarja, češ, še nič ne ve- boš kriv, če ne bo nič!« mo, kakšna je ta tvoja prijaznost. »Za božjo voljo!« je vzkliknila Ali je vredna kovača ali ne? Nanika in tudi gospod naddavkar »No, kje so srake? Ampak to ve- se ni muzal več. Zakaj tisto, kar jc ste, da hočem le eno, ono, ki si jo prišlo sedaj na dan, je bilo stično le 162 lcupu zmečkanega perja, v katerem »Nič na gnoj!« je odvrnil Suha- .so se šele polagoma razločila pova- eev uporno. »Doma jih bomo os- ljana trupelea. kubli, spekli in snedli, pa bo! Zbo- >N'o, no, no —« je menil gospod gom!« In vsi trije ponesrečeni sračji naddavkar in glas mu je zvenel ved- Iovci so jo jadrno odkurili, za njimi no trši, čeravno so mu ustnjce ven- pa so se smehljali Nanika, zado- darle lezle v rahel nasmeh. »Kaj ta- voljni Cencek in gospod naddav- kega pa še ne! Ali so sploh še žive?« kar, ki je še zaklical za njimi: »Pa »So. so,« je zatrjeval Suhačev. »Le dober tek ob sračji gostiji!« malo so zmečkane in omotične, ker Cencek je dobil kovača, velik kos jih je ta butelj tako tiščal pod paz- kruha in skodelico toplega čaja, po- duho!« tem pa je odrinil tudi on proti do- A gospod naddavkar je kar na- mu in pozneje v šolo. kjer se je na prej zmajeval z glavo in obračal šolskem dvorišču v odmoru izbo- zmrcvarjene živalce. jeval med njim in njegovimi ne- »No veš, če spraviš te še enkrat voščljivimi sovražniki srdit boj. ki do življenja, ti dam pet kovačev! se je končal s tem, da jih je gospod $ temi ni nič. Zadušile so se, pa upravitelj opazil, poklical k sebi v nogce ste jim tudi polomili. Sram pisarno in s prožno leskovko do- va? bodi! Pa kar troje ste jih za- končno poravna) njih medsebojne davili! Nerodneži! Kaj se pa sprav- račune. Ijate na tak posel, ki mu niste kos. * Tako se srake ne lovej In ti tam?« Mlademu srakežu pa se je pri se je obrnil do Cenceka. »Mar jih naddavkarievih prav dobro godilo. nosis tudi ti pod pazduho?« Dokler je bil še tako mlad in ne- ..Prosim ne! .Moji sraki se v žepu bogljen, je stanoval v stari kmečki prav nič žalega ni zgodilo.« se je košari. kjer mu je naredila Nanika odrezal Cencek in privlekel iz hlač- toplo gnezdece iz vate. ki jo je iz- nega zcpa v papir zavitega ptiča, ki puma rl stare odeje. Ker je imela je koj, ko ga je gospod naddavkar košara pokrovke, so jo lahko popol- rahlo prijel, nevoljno začivkal. Bi! noma zaprli, da ne bi mogel uhajati je sicer še zelo droben srakež, a in da bi se mu kai ne prinetilo. temliolj korajžen in popolnoma ne- Ponoči ga je nesla Nanika s ko- poškodovan. kljub ozki ječi v Cen- jaro vred v svojo spalnico in ga tam cekovem hlačnem žepu. shranila na visoki omari. »1 a pa ta!« je pokimal gospod \ neko noč se Nanika nenadoma nadtiavkar zadovoljno. »Kako ti je zbudi. Prižge si luč in prvi pogled lme, mali?« je vprašal Cenceka in ji zdrkne na omaro in glej! — po- segel v žep, menda po denarnico. leg košare je stal domači maček »Januška Cencek!« je odvrnU »tiger«, ki se jc bil po svoji navadi Ccncck ves žareč od veselja. Ko- priklatil ponoči domov, da bi s tač- vača bo dobil, oni trije pa nič, če- ko odprl kredenco in pogledal. če prav so bili že tako zmagoslavni. je tam kaj užitnega zanj. »Tiger« Scveda, nekaj dni se jih bo moral je le predobro vedel. da bi mu go- izogibati, sicer jih skupi po grbi. spod naddavkar in tudi Nanika hu- Pa kaj zato! Kovač bo le njcgov, do zamerila, če bi se srakeža s svojo oni trije pa imajo sedaj le sramoto grabežljivo taco dotaknil in mu pri- ln trojc crknjenih srak, ki jih je zadejal smrt. Saj ob belem dncvu gospod naddavkar ravnokar vrnil ga je le zdaleka poželjivo gledal, Suhačevemu bahačku in pripomnil: pred gospodarjem in njegovo hčer- "Skoda jih je, a sedaj niso za no- ko pa se je delal, kakor da mu ie beno rabo več. Vreči jih moraš na novopriseljenec deveta briga. A ko Bnoj. Bolje bi bilo, če bi jih bili je nocoj prilezel skozi okno in za- Pustili živeti!« gledal košaro s ptičem na omari, se JS3 pač ni mogel ustavljati izkušnjavi s sesekljanimi trdo kuhanimi jaj^H in baš, ko se je pripravljal. da bi in Nanika mu je s kavno žličkoi^M segel v košaro po svoj slastni plen, livala vode v kljun. Polagoma sej^| se je zbudila Nanika in ga spodila. navadi) tudi na drugo hrano, pri^H In ko je Nanika drugo jutro oče- skakljati po sobi in kuhinji, posld^l tu pripovedovala, kako hudobne na- šal letati in tudi že nagajati. Pt^H mene je imel »tiger« sinoči, je bil vsem pa se je navadil čivkanja. CqH za nameček še prav pošteno tepen kal je neprestano in zato ga je jH in iia za kazen še ves teden nihče spod naddavkar krstil z imeno^l niti pogladil ni. Zato se je »tiger« »ČikU (besedo »čivk« je bil su^H odslej premagoval. sprva izbral zanj, a pozneje je inH Sračjak pa je rastel in se razvijal del. da se »čik« dokaj lažje tz^H ob skrbni negi gospoda naddavkar- varja in tudi smešneje čuje). ^H ja in njegove hčerke. Krmila sta ga (Konec prihadnjit^