Reproduktivna sposobnost upada
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine Ljubljana IVIosle-Polje je tudi letos analizh-al re-produkcijsko sposobnost gospodarstva in ugotovil. da se je stanje leta 1979 v primerjavi z leti do 1975 še posiabšalo.
Reproduktivna sposobnost se je v obdobju 1975 — 1979 pov-prečno letno zmanjšala za 6% predvsem zaradi primarne deli-tve bruto dohodka, kar je v vseh letih šlo v korist osebnih dohod-kov in skupne porabe v tozdih. Sredstva za reprodukcijo so mi-nimalno letno naraščale za pov-prečno 17,5%, kar realno ob upoštevanju stopnje rasti cen osnovnih sredstev — pomeni stagnacijo oziroma celo upada-n je. Kljub manjšemu deležu vpli-vajo na zmanjšanje reproduk-tivne sposobnosti tudi druge oblike porabe, kot napr. del za skupne službe, del za ljudsko obrambo in družbeno samozaš-čito, del za obresti in bančne stroške, del za varstvo okolja itd. Skupna in splošna poraba sta v opazovanem obdobju naraščali počasneje kot bruto dohodek in tako nista vplivali na slabšanje reproduktivne sposobnosti.
Podatki SDK ne otnogočajo pogleda v nadaljnjo delitev teh sredstev za reprodukcijo. v sred-stva za združevanje za gradnjo infrastrukture ter združevanje za posojilo skladu federacije za kreditiranje razvoja gospodar-sko man j razvitih republik in av-
tonomnih pokrajin. Komite za družbeno planiranje pri skupš-čini občine Ljubljana Mostc — Polje jezatov vsehorganizacijah združenega dela poslal vprašal-nike o delitvi sredstev za bruto poslovni sklad na razne oblike združevanja. Na vprašalnike je odgovorilo kar 90% vseh orga-nizacijzdruženega dela.karkažc na veliko zanimanje za to po-dročje gospodarjenja.
Iz analize vprašalnikov je ra-zvidno. da  je delež družbenih
sredstev iz srcdstev za reproduk-cijo v ozdih iz leta v leto naraščal. Leta 1975 so organizacije zdru-žcnega dcla izplačalc 50% vseh srcdstev poslovnega sklada. Icta 1979 pa žc kar 74%. tako da v organizaciji združenega dela za lastno razširjeno reprodukcijo ostane samo še 26 % vseh sred-stev poslovnega sklada.
Največ sredstev združu je jo za kreditiranje hitrcjšega razvoja manj razvitih republik (27.5% bruto poslovnega sklada). za ra-zvoj elektrogospodarstva (17 %) in za republiške cestc (10%).
Kosmo v analizi polegposlov-nega sklada upoštevali še obc amortizaciji, smo ugotovili. da
ostanc (id teh sredstev v organi-zaciji združenega dcla za repro-dukcijo samo 70% sredstev.
Ugotavljamo. daza razširjeno rcprodukcijo v ozdih ostanc v glavnem samo amortizacija (tj. 80% vseh sredstevza razširjeno reprodukcijo. ki ostanejo v ozdih). za katero pa vemo. da ni realna in ne zagotav] ja razširjcne rcprodukcijc.
Ob predvidenii restriktivnii ukrepih kreditne politike bodo torej organizacije združenega dela v naslednjih nekaj letih zelo težko investirale v ra/širitev proizvodnje ali v novo proizvod-njo.
HELENA GAŠPERŠIČ