Per 1015/1997
LETNIKIH ŠTEVILKA 3 DECEMBER 1997
SVETOGORSKA
KRALJICA
SVETOGORSKA KRALJICA Glasilo prijateljev Svete Gore pri Gorici.
Revija izhaja štirikrat letno.
IZDAJATELJ:
Frančiškanski samostan Sveta Gora pri Gorici,
Skalniška 17, 5250 Solkan UREJA:
uredniški odbor ODGOVORNI UREDNIK:
Fr. Pashal Gorjup OPREMA:
Walter Grudina RAČUNALNIŠKI PRELOM:
Grafy, Jan Dragan s.p.,
Nova Gorica, Cankarjeva 13 TISK:
Studio Graph,
Nova Gorica, Industrijska 5 NASLOV UREDNIŠTVA: Skalniška 17, 5250 Solkan telefon: 065/22-074
Rokopisov in slik ne vračamo.
Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-174/95 šteje Svetogorska kraljica med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Tiskano na reciklirnem papirju.
IZ VSEBINE:
PRIJATELJI SVETOGORSKE KRALJICE POZDRAVLJENI.......3
SPOROČILO
SVETOGORSKE KRALJICE........4
SVETI FRANČIŠEK IN BOŽIČ....6
SVETOGORSKA CERKEV,
POSVEČENA LETA 1544.........8
ZA DUHOVNO RAST............12
SVETA NOČ..................13
SVETO LETO 2000
IN SVETA GORA..............14
ZAHVALE IN DAROVI SVETOGORSKI KRALJICI.......16
POROČILO O STVARJENJU
IZ 20. STOLETJA............17
PROŠNJE
SVETOGORSKI KRALJICI.......18
PISALI SO..................19
ZGODBICA ZA NAJMLAJŠE......20
DOBRO JE VEDETI, KO
PRIDETE NA SVETO GORO......22
PRILOGA KOLEDAR
SVETOGORSKE KRALJICE ZA LETO 1998
FOTOGRAFIJA NA NASLOVNI STRANI: VOTIVNA PODOBA
PRIJATELJI
SVETOGORSKE KRALJICE POZDRAVLJENI!
Božična in novoletna Svetogorska Kraljica prihaja k Vam obogatena s koledarjem za leto Svetega Duha 1998. Upamo, da Vas bo to razveselilo in da Vam bo pomagalo k bolj zavzeti duhovni rasti. Poleg bogoslužnega koledarja boste v njem našli tudi napoved različnih dogajanj na Sveti Gori v tekočem letu.
Vstavili smo tudi datume romanj posameznih župnij in dekanij, kakor so v navadi. Želimo Vam, da bi lepo praznovali Jezusov rojstni dan in veliko milosti v letu Svetega Duha.
svetogorski frančiškani
SPOROČILO
SVETOGORSKE KRALJICE
Kaj je v nekajminutni tihi molitvi pred milostno podobo Svetogorske Kraljice povedal Materi Mariji sveti oče, njen posebni varovanec? V tistem trenutku je množica na letališču popolnoma utihnila. Imeli smo občutek, da se rosa milosti spušča nad množico. Kmalu pa smo slišali: “Dragi mladi, ozrite se na Marijo! Ona je odličen zgled poguma in upanja, ki ga ima, kdor veruje v Božjo besedo in jo sprejme v svoje življenje!’’
13. maja 1981 je papež postal ves Marijin. Od svojih dijaških let je bil prepričan, da je ves njen. Tudi posvetil se je Mariji na najpopolnejši način, kar pomeni, da je vse delal po Mariji, z Marijo, v Mariji in za Marijo. Notranjega občutka, da pripada Mariji, pa ni bilo. Po atentatu pa, ko se je prebudil iz globoke nezavesti, je dejal: “Zahvaljujem se Bogu, da sem za Marijino ljubezen smel preliti svojo kri!” On sam in zdravniki so prepričani, da je čudež, da je ostal živ. Za njegovo ozdravitev je molil ves svet, vsi ljudje dobre volje. Neki muslimanski dijak iz Pakistana je v imenu razreda pisal takole: “Molimo, da ozdravi. Hočemo mu pomagati. Vsako jutro bomo molili zanj. Odločili smo se za molitev Zdrave Marije, ki jo on tako rad moli.”
Smo v adventnem času, v katerem obhajamo praznik Brezmadežne. To ime je Mariji podaril sam Oče, naš Stvarnik. Poslal je svojega poslanca s pozdravom: “Veseli se, Marija, milosti polna!” Ta svetopisemska beseda je neizpodbiten dokaz njene brazmadežnosti. Že apostoli so bili prepričani, da se Marije ni dotaknil greh. Kmalu po apostolski dobi je sv. Efrem zapisal: “O najčistejša, brezmadežna Gospa!" V benediktinskem samostanu se še danes časti slika Brezmadežne iz 8. stoletja. Skozi ves čas je bilo češčenje Brezmadežne prisotno med kristjani. Pa tudi umetniki so na vseh področjih svojega ustvarjanja slavili Brezmadežno.
Leta 1854 se papež Pij IX. ni mogel več ustavljati prošnjam, ki so prihajale iz vsega sveta, naj uradno potrdi to, kar so verniku že stoletja verovali. Za to slavje je papež določil 8. december. Kdor je le mogel, je ta dan šel v Rim. Zbrali so se škofje, duhovniki in verniki z vsega sveta.
Maša se je pričela ob 10. uri. Evangelij so peli v dveh uradnih jezikih katoliške Cerkve. Ko je papež bral besedilo resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju, ga je tako prevzelo, da je jokal. Po maši je okronal kip Brezmadežne v baziliki sv. Petra. Ob tej priliki so po vsem svetu potekale proslave. Versko življenje se je poživilo. Ljudje so bolj redno hodili k sveti maši, mnogi so po dolgem času opravili sv. spoved. Družine so vsak večer molile rožni venec. Postavljali so spomenike v čast Brezmadežni.
Lahko rečemo, da se je tega dogodka razveselilo samo nebo. Štiri leta kasneje se je Brezmadežna prikazala v Lurdu. Na večkratno prošnjo Bernardke: “Kako vam je ime?” je odgovorila: “Brezmadežno spočetje sem!” Lurd je postal romarski kraj Brezmadežne. Milijoni ga obiščejo. Tu Brezmadežna vidi revščino vsega sveta in vsakemu, ki prihaja k njej, deli tolažbo za dušo in telo. Takšen je odgovor nebes. Vedno je tako. Kar naredimo v slavo božjo, to najprej koristi tistemu, ki to naredi, potem pa se dobro delo dotakne tudi sester in bratov.
Kako naj mi proslavljamo Brezmadežno? Sklenimo, da bomo po naših družinah molili Angelovo češčenje. Trikrat na dan nas na ta dogodek opomni zvon. Naj glas zvona ne gre mimo naših ušes.
Mladim bi zelo priporočal, da bi zjutraj in zvečer poleg jutranje in večerne molitve zmolili še tri Zdrave Marije in O, Gospa moja zato, da bi živeli čisto. Vsem polagam na srce, da večkrat na dan rečejo s srcem: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.
Vsak naj ima pri sebi njeno svetinjico.
p. Pashal Gorjup
SVETI FRANČIŠEK
V'	V'
IN BOŽIC
\1* 'V Sveti Frančišek je želel in hotel v svojem življenju kar % V najbolj popolno spolnjevati sveti Evangelij in z vsem srcem I in dušo posnemati besede in zglede Jezusa Kristusa.
\ Srednjeveška pobožnost, ki je tudi Boga vpela v svoje fevdalne okvire, ga ni nagovorila. Bog, ki je kot vladar odmaknjen od sveta in Kristus, ki upodobljen celo v trpljenju na križu ostaja ovešen z zlatom in dragimi kamni, mu je ostajal tuj. Njegovo doživljanje Jezusa Kristusa je bilo drugačno, brez hladnega leska žlahtnih kovin. Dolge ure samotne molitve in premišljevanja so mu približale drugačnega Kristusa. V svojem Gospodu in Odrešeniku je prepoznaval Učlovečenega, ki je okusil in doživel vso radost in stisko človeškega življenja. Njegov Kristus je bil Jezus iz Nazareta, vesel in prijateljski v druženju z učenci, lačen in žejen Bog, sprejet in zavržen Bog, izdan in križan Bog, trpeč in usmrčen Bog, pokopan in od smrti obujen Bog.
Samo v takem odnosu do Jezusa Kristusa se mu je tudi mogla poroditi zamisel, da je Jezus bil tudi majhen, novorojen otrok, ki je potreboval vso ljubezen in skrb Marije in Jožefa, kakor jo potrebuje vsak otrok. Želel je doživeti, videti in čutiti to Jezusovo majhnost. Ta želja ga je navdihnila, da je postavil jaslice, prve žive jaslice v zgodovini Cerkve.
Zgodilo se je leta 1223 v Grecciu. Prijatelju Janezu je rekel: “Če hočeš, da v Grecciu praznujemo Jezusovo rojstvo, pojdi pred menoj in pripravi, kar ti naročim: želel bi predstaviti Dete, ki se je rodilo v Betlehemu in na kakšen način s telesnimi očmi videti stisko, v kateri se je znašlo zaradi pomanjkanja za novorojenca potrebnih stvari; kako je bilo položeno v jasli in kako je ležalo na senu med volom in oslom” (1 Celano 84).
Prijatelj Janez je pripravil vse potrebno. Na dan veselja, kakor ga imenuje Tomaž iz Čelana, so od vsepovsod prihajali ljudje. Tudi veliko bratov iz raznih samostanov se je zbralo. Vsak je prinašal s seboj sveče ali bakle, da bi razsvetlili tisto noč, v kateri se je na nebu prižgala svetla Zvezda, ki je razsvetlila vse dni in čase.
Frančišek si je nadel diakonska oblačila. Z jasnim in močnim glasom je zapel evangelij. Potem je pridigal. Ljudem je s takim ognjem govoril o
Novorojencu iz Betlehema, da je v vseh zanetil živo ljubezen in nepremagljivo veselje. V srcih mnogih, ki so ga že pozabili, je vstal otrok Jezus in spomin nanj je ostal vtisnjen globoko v njihove duše.
Božič tudi pred nas postavlja Boga, ki se rojeva v naš svet. Ne kot ideja, ne kot lepa misel, niti ne kot spomin našega otroštva. Ideja, misel in spomin se ne morejo zares dotakniti našega življenja. Ostajajo nekje na površju in ostajajo bolj hrana naše pameti kot našega srca, našega doživljanja in čutenja. Jezus Kristus se rojeva kot človek in nas s tem vabi, da vzpostavimo osebni odnos s tem človekom - Bogom.
V Kristusovem rojstvu je Bog tako tesno in nerazdružno stopil med ljudi, da ga nobena filozofija, nobena ideologija in nobena politika na sme in ne more iztrgati iz nas in izmed nas. Vse tiste zamisli naše pameti in našega napuha, ki so to poskušale, so pohabile človeka.
S tem, da so človeku jemale Kristusa, so mu hotele vzeti podobo in mero, po kateri se je umeščal v družbo in stvarstvo.
Ostajal je sam, iztrgan iz večnega božjega načrta, prestrašen in negotov ter zato napadalen in nasilen. Predstavitev tega zločina nam podaja zgodovina, ki bi jo brez vsakega vsebinskega odmika lahko mirno imenovali tudi življenjepisi tiranov ali pa smrt civilizacij.
Nadaljevanje te pripovedi se lahko zelo hitro izteče v apokalipso človeštva. Za človečnost se zdi, da smo jo že pred časom pokopali in pozabili postaviti nagrobnik, da nas njen grob ne bi vznemirjal. Edini možni obrat dogajanja je v tem, da človeku ponovno vrnemo Človeka,
Jezusa Kristusa. Božič ni idila betlehemskih poljan, angelskega petja in pastirskega veselja, božič je zahteva našega preživetja. Zato potrebujemo Greccio kot dogodek in še bolj Greccio kot vsebino.
V Sloveniji je veliko cerkva na hribih. Nad tisoč jih je bilo po oceni Alfreda Hoppeja, opisovalca božjih poti stare Avstrije. Dve svetovni vojni in komunistična revolucija so jih nekaj uničile, a še vedno so cerkve na hribih naša velika znamenitost. Avstrijski Nemec Alfred Hoppe nas zaradi tega hvali: “Srčno se veselimo ljudstva, ki je zmožno
tako vzvišeno čutiti, tako sveto Boga častiti, tako živo verovati in obenem tako pesniško doživljati, da se ne meni za pomisleke, koliko ljudi bo prihajalo v cerkev in če bodo prihajali dovolj pogosto. To ljudstvo pa se ravna samo po plemenitih nagibih svojega srca ter ne popušča in se ne obotavlja, ampak vztraja in postavlja svojemu spoštovanemu in ljubljenemu Gospodu zidana svetišča, drugo za drugim, postavlja jih na vrhovih svojih najlepših gora.”
Nekaj teh cerkva so Slovenci postavili gotovo kot obrambne tabore proti Turkom. Imeli pa smo cerkve na gorah tudi še pred turškimi napadi. Med temi je bila tudi svetogorska, dokazana z listinami iz 14. stoletja.
Nekaj več vemo o njeni naslednici, svetogorski cerkvi, posvečeni leta 1544. Posvečenje je za cerkev kakor rojstni dan za človeka. Škof, ki cerkev posveti za Božjo hišo, to vedno potrdi z listino, ki je za cerkev kakor rojstni in krstni list. Leta 1544, dne 12. oktobra, je novo cerkev na Sveti Gori posvetil škof Egidij Falcetta, ki je bil namestnik oglejskega patriarha Marina Grimanija.
V posvetilni listini je napisano, da ima cerkev naslov, latinsko titulus, sveta Marija. Zdaj, v teh naših letih, se je v cerkvenih letopisih pojavil za romarsko cerkev naslov Vnebovzetje Device Marije. To je pomota. Posvetilna listina dokazuje, da je pravi naslov: cerkev Božje Matere Marije. To je pomembno, ker se le tak naslov ujema z Marijinim prikazanjem na Skalnici.
Listina ne navaja imena gore, ampak jo označuje kot solkanska in grgarska gora. Za oznako grgarska se skriva grgarska pastirica Uršula Ferligoj, kateri se je Marija prikazala.
Listina pove tudi, da je škof v cerkvi posvetil štiri oltarje: velikega Mariji, drugega v srednji cerkveni ladji Presveti Trojici, tretjega na desni strani svetima mučenkama Luciji in Uršuli in četrtega na levi strani svetemu opatu Lenartu. Ti svetniki so v zvezi z Marijinim prikazanjem na Skalnici. Prikazala se je kmalu po prazniku Presvete Trojice pastirici Uršuli in ta je bila zaradi oznanjanja Marijinega naročila vržena v ječo in iz nje čudežno rešena. Ta rešitev je povedana z imenom sv. Lenarta, ki je zavetnik jetnikov.
Cerkev ob posvečenju še ni bila dozidana in opremljena. Škof namreč naroča, naj jo verni dozidajo in opremijo ter potem varujejo in vzdržujejo. K temu jih spodbuja z odpustkom štiridesetih dni. Pravi, da romarjem in delavcem pri cerkvi skrajša njihovo pokoro za štirideset dni. To nam pove, kako veliko pokoro so tedaj morali verni opravljati, če so se kaj pregrešili in so se potem želeli spraviti s Cerkvijo.
Poslovenil sem listino takole:
Egidij Falcetta iz mesta Cingoli, doktor obojnega prava, kaprulanski škof v oglejskem patriarhatu in oglejski škofiji pod prečastitim in presvetlim gospodom Marinom, portskim škofom, kardinalom svete rimske Cerkve, Grimanijem in prevzvišenim oglejskim patriarhom, v duhovnih in svetnih zadevah njemu podrejen in njegov generalni vikar, vsem skupaj in vsakemu posameznemu, ki bo to pisanje bral, večni blagor v Gospodu!
Vam vsem potrjujemo in javno izpričujemo, da smo danes, v nedeljo, dvanajstega dne meseca oktobra z milostjo in pomočjo Svetega Duha, po obredu in običaju svete rimske Cerkve, kakor je vedno do zdaj spolnjevala, posvetili cerkev z naslovom blažene Device Marije na solkanski in grgarski gori pri Gorici v oglejski škofiji, v božjo slavo in z naslovom blažene Marije.
V njej smo posvetili štiri oltarje: prvega v prezbiteriju, velikega, v čast svete Device Marije, drugega sredi cerkvene ladje v čast svete in nedeljive Trojice, tretjega na desni strani v čast svetnic Lucije, Uršule in njenih tovarišic, četrtega na levi strani v čast in za naslov svetega Lenarta. Vanje smo položili svete moči, relikvije, svetih mučencev Donata, Romula, Venusta, Silvana, Mohorja in svete Afre in tovarišic ter svetega prvega mučenca Štefana.
...LETA 1544
Želimo torej, naj verni to cerkev dozidajo in dogradijo kot je treba, jo ohranjajo in vzdržujejo ter jo bolj vzorno opremijo z mašnimi knjigami, kelihi, svečami in drugim cerkvenim okrasjem za bogoslužje.
Kristusovi verni naj jo vedno častijo z darovi in ji vedno naklanjajo dolžno spoštovanje.
Da bi se Kristusovi verni tem rajši iz pobožnosti zbirali v njej in za popravila, varovanje, vzdrževanje in opremljanje tako bolj voljno pomagali in bi nato po tem daru nebeške milosti bolj začutili novo moč, zato Kristusovim vernim obeh spolov, vsem skupaj in vsakemu posebej, če se resnično kesajo in spovejo in tu navedeno cerkev pobožno obiščejo na posamezne Marijine praznike, na presveto Trojico, ter na praznike vseh zgoraj navedenih svetnikov in svetnic ter tudi apostolov, na božič, novo leto, razglašenje, veliko noč, vnebohod in na vsakoletni praznik posvečenja te cerkve, ki je vsako leto po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika na nedeljo v mesecu juniju, od prvih do drugih večernic vključno, če ob posameznih dnevih naštetih praznikov pomagajo pri prej omenjenih delih, tistim, kateri bodo to spolnili, usmiljeno v Gospodu odpustimo štirideset dni njim naloženih spokornih del po usmiljenju Vsemogočnega in z oblastjo njegovih apostolov Petra in Pavla. To naj velja večno za prihodnje čase.
V potrdilo in izpričanjb vsega tega smo ukazali to pismo napisati in svojemu kanclerju, naj ga podpiše ter opremi s pečatom zgoraj navedenega prečastitega in presvetlega gospoda oglejskega oblastnika in patriarha.
Ukazano in spolnjeno na omenjeni solkanski gori v navedeni oglejski škofiji, leta tisoč petsto štiriinštirideset po Gospodovem rojstvu, v drugi indikciji, dne pa, kakor je zgoraj navedeno, v desetem letu vladanja presvetega očeta v Kristusu, našega gospoda, po božji previdnosti gospoda papeža Pavla III.
Hieronymus Chaymarus, kancler oglejske patriarhove pisarne, po naročilu.
Latinsko besedilo sem razbral s pomočjo knjige C. Pasconi, Historia ecclesiae et conventus Montis Sancti. Venetiis 1746, str. 11 sl., kjer je listina objavljena in je tudi povedano, da je listino od besede do besede iz izvirnika prepisal Solkanec Anton Lampretič, cesarski notar.
Pri primerjanju izvirnika s prepisom pa sem ugotovil nekaj razlik. Pomembna med njimi je ena, namreč ime oglejskega patriarha.
V	izvirniku je z velikimi črkami napisano MARINO, v Pasconijevi objavi pa piše, da je bil Marko. Zdi se mi, da je to najbrž tiskovna napaka. Gotovo pa od tod izvira različno navajanje patriarhovega imena pri piscih
o	Sveti Gori. Nekateri iz Pasconijeve objave povzemajo ime Marko, toda izvirnik navaja ime Marino.
Med besedilom je v izvirniku pri navedbi praznika cerkvenega posvečenja narejen znak X in pod besedilom je ob enakem znaku pripisano, da je praznik posvečenja v nedeljo po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika v mesecu juniju. Notar Lampretič je znak X prebral za veznik que, pripisa pod besedilom pa ni navedel.
Je pa ta pripis v enaki pisavi, z isto roko kot vsa listina in kaže, da je škof upošteval čas Marijinega prikazanja in določil, naj se vsako leto praznuje dan cerkvenega posvečenja tedaj, ko se je Marija prikazala. Na podlagi tega so kasneje začeli praznovati naslov cerkve in Marijino prikazanje na tretjo soboto po Binkoštih. Tudi kronali so svetogorsko podobo pred 280 - leti na obletnico Marijinega prikazanja in obenem so tedaj praznovali dan posvečenja cerkve svete Božje Matere Marije in tudi naslov, titulus cerkve.
V	Frančiškanskem provincialnem arhivu v Ljubljani ima izvirnik o posvečenju svetogorske cerkve še vedno privezan patriarhov pečat v pločevinasti škatlici. Toda iz listine je pod besedilom z leve strani , izstrižen ozek pas do ene tretjine njene širine. Iz Lampretičevega prepisa v 18. stoletju ni videti, da bi na tem izstriženem
mestu bilo napisano kaj, kar bi spadalo k listini. Kaj drugega je bilo napisano, da je nekdo to tako barbarsko izrezal?
Posebno zaradi vrinka, kdaj naj se praznuje dan cerkvenega posvečenja, je ta listina za zgodovinarje velik izziv.
ZA DUHOVNO RAST
f *
DOBER NAMEN
Tebi delo posvetim...
Ali ste gornji stavek kdaj vzeli zares, ko molite jutranjo molitev? Upam da! Tako je tudi prav!
Če napravimo dober namen, vsa naša dela postanejo zaslužna za nebesa, še več, postanejo všeč Bogu. čim bolj nam je kakšno delo zoprno, npr. v šoli predmet, ki nas ne veseli, ali pa nam mama ali oče ukaže: napravi to, naredi ono, tem večje je zasluženje v nebesih. Pa tudi takšna dela, ki niso ne dobra, ne slaba, če jemo ali spimo, so po Pavlovih besedah všeč Bogu.
Dober namen naredimo pri jutranji molitvi. Lahko ga obudimo kdaj čez dan, pri kakem težkem delu.
Kako naredimo dober namen?
Dovolj je že misel, da želim vse delati iz ljubezni do Jezusa ali vse v večjo čast Božjo. Še bolje pa je, če to napravim s kakšno molitvijo. Npr. Tebe ljubim, Stvarnik moj,... ali: Božje Srce Jezusovo...
Lahko pa tudi takole: Vse, kar bom danes mislil, govoril, delal in trpel, vse žrtvice, vsa premagovanja, hoja, učenje, vse hočem delati po Mariji, v Mariji in za Marijo iz ljubezni do Jezusa! Ta dober namen je gotovo najboljši, ker vse naše delo spremlja Marija. Ona ga očisti vsega nelepega in tako olepšanega daruje Jezusu, On pa Očetu.
Noben dan brez dobrega namena!
p. Pashal Gorjup
KOLEDAR
SVETOGORSKE KRALJICE ZA LETO 1998
JANUAR 1998
1	Č MARIJA, SVETA BOŽJA MATI
Novo leto
2	P Bazilij Veliki in Gregor Nacianški, škofa in cer. učitelja
3	S Presveto Jezusovo ime
4	N 2. NEDELJA PO BOŽIČU
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
5	P Emilijana, devica
6	T GOSPODOVO RAZGLAŠENJE
7	S Rajmund Penjafortski, duhovnik
8	Č Severin Noriški, opat
9	P Julijan, mučenec
10	S Agaton, papež
11	N JEZUSOV KRST
12	P Bernard Korleonski, redovnik, I. reda
13	T Hilarij, škof in cerkveni učitelj
14	S Feliks Nolanski, duhovnik
15	Č Maver, opat
16	P Berard, duhovnik in tovariši, mučenci, I. reda
17	S Anton, puščavnik
18	N 2. NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
19	P Arsen, škof
20	T Fabian, papež, in Boštjan, mučenca
21	S Neža, devica in mučenka
22	Č Vincencij, diakon in mučenec
23	P Zaroka Device Marije
24	S Frančišek Šaleški, škof in cerkveni učitelj 25 N 3. NAVADNA NEDELJA
26	P Timotej in Tit, škofa
27	T Angela Merici, devica in ust. uršulink
28	S Tomaž Akvinski, redovnik in cerkveni učitelj
29	Č Valerij, škof
30	P Hiacinta Maris.cotti, devica, lil. reda
31	S Janez Boško, duhovnik in ust. salezijancev
FEBRUAR 1998
1	N 4. NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
2	P JEZUSOVO DAROVANJE - SVEČNICA
3	T Blaž, škof in mučenec
4	S Jožef Leoniški, misijonar in duhovnik, I. reda
5	Č Agata, devica in mučenka
6	P Peter Krstnik, Pavel Miki in tovariši, mučenci, I. in III. reda
7	S Koleta, devica, II. reda
8	N 5. NAVADNA NEDELJA
Prešernov dan
9	P Apolonija, devica in mučenka
10	T Sholastika, redovnica
11	S Lurška Mati Božja
12	Č Evlalija, mučenka
13	P Jordan Saški, redovnik in duhovnik
14	S Valentin, mučenec
15	N 6. NAVADNA NEDELJA
Po sv maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
16	P Juliana, mučenka
17	T Sedem ustanoviteljev reda servitov
18	S Simeon Jeruzalemski, škof in mučenec
19	Č Konrad iz Piacenze, spokornik, lil. reda
20	P Sadotin in tovariši, perzijski mučenci
21	S Peter Damiani, škof in cerkveni učitelj
22	N 7. NAVADNA NEDELJA
23	P Polikarp, škof in mučenec
24	T Matija, apostol
25	S PEPELNICA
26	Č Aleksander, škof
27	P Gabriel Žalostne Matere božje, redovnik
28	S Osvald, škof
MAREC 1998
INI. POSTNA NEDELJA
14.30	- križev pot s Prevala. Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
2	P Neža (Agnes) Praška, devica
3	T Kunigunda, cesarica
4	S Kazimir, poljski kraljevič
5	Č Janez Jožef od Križa, redovnik
6	P Fridolin, opat
7	S Perpetua in Felicita, mučenki
8	N 2. POSTNA NEDELJA
14.30	- križev pot s Prevala.
9	P Frančiška Rimska, redovnica
10	1 40 mučencev iz Armenije
11	S Konstantin, spokornik
12	Č Doroteja, mučenka
13	P Kristina, devica in mučenka
14	S Matilda, kraljica
15	N 3. POSTNA NEDELJA
14.30	- križev pot s Prevala. Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
16	P Hilarij Oglejski, škof
17	I Patrik, škof
18	S Ciril Jeruzalemski, škof in cerkveni učitelj
19	Č JOŽEF, MOŽ DEVICE MARIJE
20	P Klavdija, mučenka
21	S Sedem žalosti Device Marije
22	N 4. POSTNA NEDELJA
14.30	- križev pot s Prevala
23	P Turibij iz Mongroveja, škof
24	T Dioniz Palestinski, mučenec
25	S GOSPODOVO OZNANJENJE
26	Č Kastul, mučenec
27	P Rupert Salzburški, škof
28	S Bojan, knez
29	N 5. POSTNA NEDELJA - TIHA
14.30	- križev pot s Prevala
30	P Amadej Savojski, knez
31	T Modest Gosposvetski, škof
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
APRIL 1998
1	S Hugo, škof
2	Č Frančišek Paolski, redovni ustanovitelj
3	P Rihard, škof
4	S Izidor Seviljski, škof in cerkveni učitelj
5	N 6. POSTNA NEDELJA - CVETNA
Pri vseh mašah blagoslov zelenja.
14.30	- križev pot s Prevala. Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
6	P Irenej Sirmijski, škof in mučenec
7	T Janez de la Salle, duh. in ust. šolskih bratov
8	S Valter, škof
9	Č VELIKI ČETRTEK - 18.00 - sv. maša z adoracijo
10	P VELIKI PETEK - 16.00 - obredi velikega petka
11	S VELIKA SOBOTA - 15.00 - blagoslov jedil 18.00 -
velikonočna vigilija z vstajenjem
12	N VELIKA NOČ
13	P VELIKONOČNI PONEDELJEK - Dela prost dan.
14	T Valerijan, mučenec
15	S Helena Alzaška, kneginja
16	Č Bernardka Lurška, redovnica
17	P Inocenc, škof
18	S Galdin, škof
19	N 2. VELIKONOČNA NEDELJA - BELA
10.00	- župnija Kristusa Odrešenika.
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
20	P Hilda, devica
21	T Konrad Parzhamski, redovnik, I. reda
22	S Leonid, mučenec
23	Č Egidij Asiški, redovnik, I. reda
24	P Fidelis iz Sigmaringena, duh. in mučenec, I. reda
25	S Marko, evangelist
26	N 3. VELIKONOČNA NEDELJA
27	P Hozana, devica - Dan upora proti okupatorju
28	T Peter Chanel, duhovnik in mučenec
29	S Katarina Sienska, devica in cerkvena učiteljica
30	Č Pij V, papež
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
MAJ 1998
1	P JOŽEF, DELAVEC
Praznik dela
2	S Atanazij, škof in cerkveni učitelj
Dela prost dan. Ob 10.00 - župnija Kromberk
3	N 4. VELIKONOČNA NEDELJA
ob 10.00 - župnija Šempeter, ob 16.00 - dekanija Ilirska Bistrica. Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
4	P Florijan, mučenec
5	T Angel, mučenec
6	S Dominik Savio, dijak
7	Č Gizela, opatinja
8	P Viktor Milanski, mučenec
9	S Katarina iz Bologne, devica, II. reda
10	N 5. VELIKONOČNA NEDELJA
11	P Ignacij Lakonski, redovnik, I. reda
12	T Leopold Mandič, duhovnik, I. reda
13	S Marija Mazzarello, ust. Hčera Marije pomočnice
14	Č Bonifacij, mučenec
15	P Zofija, mučenka
16	S Marjeta Kortonska, redovnica, lil. reda
17	N 6. VELIKONOČNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
18	P Feliks Kantališki, redovnik, I. reda
19	T Peter Celestin, papež
20	S Bernardin Sienski, duhovnik, I. reda
21	Č GOSPODOV VNEBOHOD
22	P Donat Istrski, škof
23	S OBLETNICA POSVETITVE ASIŠKE BAZILIKE SV. FRANČIŠKA
24	N 7. VELIKONOČNA NEDELJA
25	P Gregor VIL, papež
26	T Filip Neri, duhovnik
27	S Avguštin Canterburyski, škof
28	Č Marija Ana iz Paredesa, devica, III. reda
29	P Maksim Emonski, škof
30	S Kancij in Kancijan, mučenca
31	N BINKOŠTI
16.00	- srečanje obeh Goric - župnija Kapela - N.G.
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
JUNIJ 1998
1	p
2	T
3	S
4	Č
5	P
6	S
7	N
8	P
9	T
10	S
11	Č
12	P
13	S
14	N
15	P
16	T
17	S
18	Č
19	P
20	S
21	N
22	P
23	T
24	S
25 Č
26	P
27	S
28	N
29	P
30	T
MARIJA, MATI CERKVE
Marcelin in Peter, mučenca
Karel Lwanga in tovariši, ugandski mučenci
Kvirin iz Siscije, škof in mučenec
Bonifacij, škof in mučenec
Norbert, škof
SVETA TROJICA
9.00	- župnija Gorenje Polje, 10.00 - župnija Grgar Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
Medard, škof
Primož in Felicijan, mučenca Bogumil Poljski, škof
SVETO REŠNJE TELO IN KRI
Jolenta, redovnica, II. reda
Anton Padovanski, duhovnik in cerkveni učitelj, I. reda
11.	NAVADNA NEDELJA
10.00	- župnija Deskle, 11.30 - župnija Dornberk Vid, mučenec
Beno, škof
Gregor Barbarigo, škof Marko in Marcelijan, mučenca SRCE JEZUSOVO SVETOGORSKA KRALJICA
12.	NAVADNA NEDELJA
10.00	- župnija Kanal, 16.00 - dekanija Postojna Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
Janez Fisher, škof, in Tomaž More, mučenca Jožef Cafasso, redovnik in duhovnik Rojstvo Janeza Krstnika Viljem iz Vercellija, opat - Dan državnosti SVETA GORA: OBL. POSVETITVE BAZILIKE.
Vigilij, škof
Ema Krška, kneginja
13.	NAVADNA NEDELJA PETER IN PAVEL, APOSTOLA Prvi mučenci rimske Cerkve
JULIJ 1998
1	S Estera, svetopisemska žena
2	Č Martinijan, mučenec
3	P Tomaž, apostol
4	S Elizabeta Portugalska, kraljica
5	N CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA
9.00	- župnija Vrhpolje. Po sv. maši ob 16h -spomin kronanja milostne podobe.
Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
6	P Marija Goretti, devica in mučenka
7	T Odon Španski, škof
8	S Gregorij Grassi, škof, in tov., mučenci, I. in III. reda
9	Č Nikolaj Pick, duh., in tov., mučenci, I. in III. reda
10	P Veronika Juliani, devica, II. reda
11	S Benedikt, opat
12	N 15. NAVADNA NEDELJA
13	P Henrik, kralj
14	T Frančišek Solan, duhovnik, I. reda
15	S Bonaventura, škof in cerkveni učitelj, I. reda
16	Č Karmelska Mati Božja
17	P Ponižna Devica Marija
18	S Friderik, škof in mučenec
19	N 16. NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
20	P Marjeta Antiohijska, devica in mučenka
21	T Lovrenc Brindiški, duh. in cerkveni učitelj, I. reda
22	S Marija Magdalena, svetopisemska žena
23	Č Brigita, redovnica
24	P Krištof, mučenec
25	S Jakob st., apostol
26	N 17. NAVADNA NEDELJA
27	P Gorazd in drugi učenci sv. Cirila in Metoda
28	T Viktor I., papež
29	S Marta, Lazarjeva sestra
30	Č Peter Krizolog, škof in cerkveni učitelj
31	P Ignacij Lojolski, duh. in ustanovitelj jezuitov
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
AVGUST 1998
1	s
2	N
3	P
4	T
5	S
6	Č
7	P
8	S
9	A/
10	P
11	T
12	S
13	Č
14	P
15	S
16	N
17	P
18	T
19	S
20	Č
21	P
22	S
23	N
24	P
25	T
26	S
27	Č
28	P
29	S
30	N
31	P
Alfonz Marija Ligvorij, škof in cerkveni učitelj
18.	NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Pešnje Telo. Lidija, mučenka
Janez Marija Vianney, duhovnik Marija Snežna
JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI Sikst II., papež, in tovariši, mučenci Dominik, duhovnik in ustanovitelj dominikancev
19.	NAVADNA NEDELJA Lovrenc, diakon in mučenec
Klara Ašiška, devica in soustanoviteljica II. reda Inocenc XI., papež
Poncijan, papež, in Hipolit, duhovnik, mučenca Maksimiljan Kolbe, duhovnik in mučenec, I. reda
19.00	- maša in procesija z lučkami
MARIJINO VNEBOVZETJE
20.	NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
Liberat, opat in mučenec Helena, cesarica Ludvik, škof, I. reda
Bernard, opat, cerkveni učitelj in mučenec Pij X., papež Devica Marija Kraljica
21.	NAVADNA NEDELJA
Jernej, apostol
Ludvik, kralj, lil. reda
Zefirin, papež
Monika, mati sv. Avguština
Avguštin, škof in cerkveni učitelj
Mučeništvo Janeza Krstnika
22.	NAVADNA NEDELJA Rajmund Nonat, redovnik
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
SEPTEMBER 1998
1	T Tilen, opat
2	S Janez Frančišek Burle in tov., mučenci
3	Č Gregor Veliki, papež in cerkveni učitelj
4	P Roza Viterbska, devica, III. reda
5	S Bertin, opat
6	N 23. NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
7	P Regina, devica in mučenka
8	T MARIJINO ROJSTVO
9	S Peter Klaver, redovnik
10	Č Nikolaj Tolentinski, spokornik
11	P Gvido, spokornik
12	S Marijino ime
13	N 24. NAVADNA NEDELJA
14	P POVIŠANJE SV. KRIŽA
15	T Žalostna Mati božja
16	S Kornelij, papež, in Ciprijan, škof, mučenca
17	Č VTISNJENJE RAN SV. FRANČIŠKU
18	P Jožef Kupertinski, duhovnik, I. reda
19	S Januarij, škof in mučenec 20 N 25. NAVADNA NEDELJA
10.00	- župnija Tolmin
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
21	P Matej, apostol in evangelist
22	T Tomaž Vilanovski, škof
23	S Lin, papež
24	Č Marija rešiteljica jetnikov
25	P Sergij Radoneški, spokornik
26	S Kozma in Damijan, mučenca
27	N 26. NAVADNA NEDELJA
10.00 - župnija Šturje
28	P Venčeslav, mučenec
29	T Mihael, Gabrijel in Rafael, nadangeli
30	S Hieronim, duhovnik in cerkveni učitelj
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
OKTOBER 1998
1	Č Terezija Deteta Jezusa, devica in cerkvena učiteljica
2	P Angeli varuhi
3	S Evald, mučenec
4	N FRANČIŠEK ASIŠKI
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
5	P Apolinarij, škof
6	T Bruno, duhovnik in ustanovitelj kartuzijanov
7	S Rožnovenska Mati božja
8	Č Benedikta, mučenka
9	P Dionizij, škof, in tovariši, mučenci
10	S Danijel, duhovnik, in tovariši, mučenci, I. reda
11	N 28. NAVADNA NEDELJA
16.00	- romanje briških župnij
12	P Maksimiljan Celjski, mučenec
13	T Fatimska Mati božja
14	S Kalist, papež in mučenec
15	Č Terezija Avilska, devica in cerkvena učiteljica
16	P Hedvika, redovnica
17	S Ignacij Antiohijski, škof in mučenec
18	N 29. NAVADNA NEDELJA - MISIJONSKA
16.00	- župnija Miren.
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
19	P Peter Alkantarski, duhovnik, I. reda
20	T Jakob iz Strepe, škof, I. reda
21	S Uršula in tovarišice, mučenke
22	Č Marija Saloma, svetopisemska žena
23	P Janez Kapistran, duhovnik, I. reda
24	S Anton Marija Claret, škof in ust. klaretincev
25	N 30. NAVADNA NEDELJA
16.00	- kraška dekanija
26	P Bonavetura iz Potenze, duhovnik, I. reda
27	T Sabina Avilska, mučenka
28	S Simon in Juda Tadej, apostola
29	Č Narcis, škof
30	P Marcel, mučenec
31	S Volbenk, škof
Dan reformacije
TO SI VELJA ZAPOMNITI:
NOVEMBER 1998
1	N VSI SVETI
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
2	P SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH
3	T Viktorin Ptujski, škof in mučenec
4	S Karel Boromejski, škof
5	Č Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika
6	P Lenart, opat
7	S Ernest, opat
8	N 32. NAVADNA NEDELJA - ZAHVALNA
9	P Posvetitev Lateranske Bazilike
10	T Leon Veliki, papež in cerkveni učitelj
11	S Martin iz Toursa, škof
12	Č Jozafat, škof in mučenec
13	P Didak iz Alcale, redovnik, I. reda
14	S Nikolaj Tavelič, mučenec, I. reda
15	N 33. NAVADNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
16	P Marjeta Škotska, kraljica
17	T Elizabeta Ogrska, zavetnica III. reda
18	S Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
19	Č Neža Asiška, devica, II. reda
20	P Edmund, kralj in mučenec
21	S Darovanje Device Marije
22	N KRISTUS, KRALJ VESOLJA
23	P Klemen, papež in mučenec
24	T Spomin vseh rajnih serafinskega reda
25	S Katarina Sinajska, mučenka
26	Ò Leonard Portomavriški, duhovnik, I. reda
27	P Virgil Salzburški, škof, apostol Koroške
28	S Jakob iz Marke, duhovnik, I. reda
29	N 1. ADVENTNA NEDELJA
30	P Andrej, apostol
DECEMBER 1998
1	T Eligij, škof
2	S Vivijana, mučenka
3	Č Frančišek Ksaver, redovnik
4	P Janez Damaščan, duhovnik in cerkv. učitelj
5	S Saba, opat
6	N 2. ADVENTNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - spomin kronanja milostne podobe. Skupaj z Marijo častimo Sveto Rešnje Telo.
7	P Ambrož, škof in cerkveni učitelj
8	T BREZMADEŽNO SPOČETJE DEV. MARIJE
9	S Valerija, mučenka
10	Č Loretska Mati Božja
11	P Damaz, papež
12	S Ivana Frančiška de Chantal, redovnica
13	N 3. ADVENTNA NEDELJA
14	P Janez od Križa, duhovnik in cerkveni učitelj
15	T Kraljica Frančiškovih redov
16	S Albina, mučenka
17	Č Lazar iz Betanije, svetopisemski mož
18	P Vunibald, opat
19	S Urban V, papež
20	N 4. ADVENTNA NEDELJA
Po sv. maši ob 16h - molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.
21	P Peter Kanizij, duhovnik in cerkveni učitelj
22	T Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica
23	S Janez Kancij, duhovnik
24	Č Adam in Eva
25	P BOŽIČ
26	S ŠTEFAN, DIAKON IN PRVI MUČENEC
Dan samostojnosti
27	N SVETA DRUŽINA
28	P Nedolžni otroci, mučenci
29	T Tomaž Becket, škof in mučenec
30	S Roger, škof
31	Č Silvester, papež
MOLITEV
SVETEGA FRANČIŠKA
Molimo Te,
presveti Gospod, Jezus Kristus, tukaj in po vseh Tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu, in te hvalimo, ker si s svojim svetim križem svet odrešil.
O, Vzvišeni in Veličastni Gospod! Razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero,
trdno upanje in popolno ljubezen;
globoko ponižnost,
razumnost in spoznanje,
da se bom držal Tvojih zapovedi.
Naj odtrga, prosim te, Gospod, mojo dušo od vsega, kar je pod nebom,
ognjena in presladka moč tvoje ljubezni, da od ljubezni umrem zaradi ljubezni do tebe, ki si iz ljubezni zaradi ljubezni do mene hotel umreti.
Gospod, naredi iz mene orodje svojega miru,
da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen,
kjer vlada krivica, duha odpuščanja,
kjer vlada nesloga, slogo,
kjer vladajo zmote, resnico,
kjer je dvom, zaupanje,
kjer je obup, upanje,
kjer je tema, svetlobo,
kjer je žalost, veselje.
Gospod, naj si manj prizadevam, da bi bil potolažen, kot da tolažim, da bi me razumeli, kot da razumem, da bi me ljubili, kot da ljubim. Amen.
(sv. Frančišek Asiški)
Milostna svetogorska Kraljica,
Mati in Varuhinja našega naroda, tvoji materinski ljubezni priporočamo vse naše družine doma in po svetu.
Izprosi jim vere, zvestobe, miru in ljubezni.
Kot dobrohotna Tolažnica
zaceli rane našega naroda,
da bomo živeli v popolnem sožitju in spravi.
Izprosi nam moči Svetega Duha,
da bomo v vsem izpolnjevali zapovedi tvojega Sina
in tako gradili nov svet
pravičnosti, svobode in ljubezni. Amen.
SVETA NOC
Sveta noč;
je bila za božjo Mater radost ali bolečina?
Namesto doma, tople sobe, skalnata votlina.
Mar ni to bolečina?
Roditi v hlevu.
Namesto v zibel na suho slamo dete položiti.
To je bolečina!
Roditi sina.
Zapeti pesem sadu svojega telesa.
Mar ni to radost?
Objeti dete.
Na toplih prsih dati mu živeti.
To je radost!
Zato je Sveta noč za božjo Mater radost
in v njej primes pelina.
p. Stane
SVETO LETO 2000 IN SVETA GORA
Z veliko hitrostjo se bližamo trenutku, ko se bo čas prelomil v leto 2000.
Vsa romarska svetišča sveta se zavzeto pripravljajo na proslavo tega enkratnega jubileja: 2000. bo daleč največ romarjev pritegnil Rim. središče krščanstva.
Tudi Sveta Gora je zajeta v pripravo na sveto leto. Ko stopite v baziliko, zagledate dve zastavi ob milostnem oltarju. Na levi strani je mednarodni simbol svetega leta, na desni pa simbol Svete Gore s številko 280.
Ta dva simbola tiho opozorita romarja, da mora za sveto leto prenoviti sebe, svoje mišljenje, svojo notranjo držo, da bo dosledno naravnana na edinega Odrešenika. Svetogorska Kraljica bo slehernemu, ki se bo obrnil nanjo, pomagala, da izpelje duhovno prenovo pri sebi, v družini in župniji. Varuhi svetogorskega svetišča bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo liturgija nagovorila vsakega romarja.
V	duhovno pripravo se je vključila tudi Svetogorska Kraljica.
V	velikonočni številki je bil predstavljen zakrament sprave in spraševanje vesti - dobrodošla-pomoč vsem, ki želijo in hočejo opraviti dobro spoved. Tudi naslednje številke bodo obogatene s člankom pod naslovom
Za duhovno rast, ki bo naravnan na osebno duhovno rast vsakega posameznika. Za leto 1998 pa božična številka Svetogorske Kraljice objavlja koledar, v katerem so napovedane vse najpomembnejše pobožnosti. Tako je romarjem omogočeno izbiranje glede na njihove duhovne potrebe.
V	zunanjo pripravo na sveto leto pa smo vključili vsa popravila na baziliki, samostanu, Romarskem domu in okolici.
NA BAZILIKI je potrebno utrditi vsa barvna okna. Postaviti je treba oder, demontirati vitraže, zamenjati steklo v zunanjih oknih, pobarvati železno ogrodje oken. V delavnici pa mojster vsa barvna okna na novo poveže in utrdi s svincem. Ko je vse končano, pridejo barvna okna spet na svoje mesto in podre se oder. Doslej smo obnovili 6 vitražev, čaka pa jih še 14.
Potrebno je prekriti vso streho na baziliki, zamenjati dotrajane dele
ostrešja in kritino (opeka in pločevina). Doslej je na novo prekrito pročelje. Letos, če Bog da, pa bo prekrita streha nad prezbiterijem ter nad Frančiškovim in Antonovim oltarjem. Predračun je večji od 6.000.000 SIT. Poleg tega je potrebna nenehna obnova notranjosti bazilike. Obnovili smo zakristijo, naredili spovednico za invalide, podije pri stranskih oltarjih in še mnogo majhnih stvari.
V SAMOSTANU je bilo potrebno zamenjati električno napeljavo in napeljavo za centralno ogrevanje. Ko pa smo že delali, je bilo smiselno bivalne prostore nekoliko posodobiti. Uredili smo Marijanski muzej, ko pa bo narejena kapela za prižiganje sveč in klančina za invalide, pa bomo odprli še frančiškansko razstavno dvorano.
TUDI DOM SVETOGORSKE KRALJICE bi radi odprli za leto 2000.
Dom ima poleg zidov in strehe tudi že vzidana okna, letos pa bi radi naredili električno, vodovodno in centralno napeljavo. S pomočjo Svetogorske Kraljice in Male Cvetke bi radi ponudili duhovne usluge vsem tistim, ki že sedaj trkajo na vrata, ki jih še ni.
OKOLICA - Cesta, ki pelje na Sveto Goro je po zaslugi novogoriškega cestnega podjetja vedno lepo urejena. Odkar pa je obnovljena - praktično na novo postavljena - kapela svetih Treh kraljev, romar ob njej začuti, da stopa na sveto zemljo, ki jo je posvetila Božja Mati. V načrtu pa je še sedem kapel, ki bodo stale od pokopališča do križa nad Grgarjem.
Prostor okoli bazilike še čaka na dokončno ureditev, vendar pa se romar že sedaj prijetno počuti ob skromni ureditvi.
Po zaslugi Mestne občine Nova Gorica in Krajevne skupnosti Solkan je Sveta Gora dobila prepotrebne parkirne prostore. Že sedaj se romarji iz Soške doline pripeljejo na Sveto Goro skozi Zagoro in Zagomilo ter se tako izognejo prometni gneči iz goriške strani. Ko pa bo urejene cesta do Grgarja, bd krožna pot zaživela.
Za jubilejno leto zelo želimo, da bi dobili vodo. Upamo, da bo vodno zajetje v Lokatenci zadostovalo za potrebe samostana, Doma in restavracije. Zelo se priporočamo za razumevanje tako Mestni občini Nova Gorica, kakor tudi Krajevnima skupnostima Solkan in Grgar.
Od razumevanja in dobrote ljudi je odvisno, ali bo Sveta Gora dobila vodo.
Kraljici Svete Gore izročam vse načrte, saj bodo le z njo uresničeni.
p. Pashal Gorjup
15
ZAHVALE IN DAROVI SVETOGORSIG KRALJICI
Marija Svetogorska, hvala za vse uresničene prošnje! Prosim te za zdravje v naši družini! Pomagaj mi, da bi v šoli znala rešiti vse nas, za moja otroka. N. N.
Hvala Mariji Svetogorski za zdravje in za uspeh v šoli. Prosim te za pomoč še naprej.
hvaležna Anja
Hvala ti, Marija, ker si bila z nami! družina B.
Iz naše vasi se lepo vidi na hrib in cerkev Svetogorske Kraljice. Ko sem bila stara približno 11 ali 12 let (36 let nazaj), sem hodila iz vinograda proti domu. Pri tem sem se večkrat obrnila proti Sveti Gori in proti nebu in s srcem prosila takole: “Da bi Bog dal in Marija Svetogorska, da bi moj oče nehal piti." Oče je nehal piti in kaditi. On ni vedel, da sem zanj prosila. Takrat kot otrok nisem pomislila, da je prošnja uslišana. Več let za tem mi je večkrat prišlo na misel, da sta Marija in Bog uslišala mojo prošnjo.
T. Š.
Svetogorska Kraljica, hvala ti za vse, tudi za tisto, česar se niti ne zavedamo. V tvoje materinsko varstvo izročam zadnja izpita mojega sina. Prosi Svetega Duha, naj mu pomaga.
mama
Draga Mati Marija, stara sem. Skozi vse dni mojega življenja si me milostno vodila za roko. Tudi v hudih dneh moje preizkušnje si mi stala ob strani. Nikdar nisem prosila zaman. Bog bodi hvaljen. V znak moje hvaležnosti sem ti danes prinesla ta dar v upanju, da ga boš vesela. Še naprej te prosim milosti, posebno za vse tiste, ki jih nosim v svojem srcu. Zofka B.
V znamenje hvaležnosti za varstvo in pomoč, ki mi jo je dala Svetogorska Kraljica - 300.000 ITL.
Ernesto Lapania
Svetogorski Kraljici - 10.000.000 ITL. Marjan Hrovat
Sveta Marijo! Hvala ti za sve, što si mi u mom životu podarila i olakšala. Lijepo te molim, usliši moju molbu, da me kčer posluša i oslobodi se čovjeka, koji nije za nju.
N. N.
težave. Moli za
POROČILO O STVARJENJU IZ 20. STOLETJA
V 20. stoletju so ljudje na novo ustvarili nebo in zemljo. Olje je ležalo nad vodami in smog je zatemnil nebesni oblok. Tedaj so ljudje med seboj govorili: “Bodimo ekonomični in produktivni. Bodimo med seboj osamljeni in nerodovitni.” V obrambo pred svojimi strahovi so ustvarili leteče živali: raketne lovce, bombnike, rakete z več eksplozivnimi glavami, vsako po svoji vrsti. Vozeče živali: tanke, topove, izstrelitvene raketne rampe, vsako po svoji vrsti. Plavajoče živali: letalonosilke, rušilce, atomske podmornice, po svoji vrsti.
Toda ljudje so se čutili vedno bolj negotove. In 'morili so svoje otroke, še preden so bili rojeni - sto in tisoče leto za letom. In ljudje so bili ponosni na kri, ki se je držala njihovih rok in so to imenovali napredek. V 20. stoletju so ljudje govorili med seboj: “Ne klečimo še naprej pred starim Bogom. Bodimo svobodni!” In ustvarili so si svojega boga, ga okrasili z lakom in ga imenovali “avto”. Pod njegovim strupenim plinom so se nekoč cvetoča mesta spremenila v asfaltne puščave.
Toda ljudstvo je svojemu novemu bogu ostalo zvesto.
Na črnih oltarjih, ki so jih imenovali ceste, so mu darovali človeške žrtve: sto tisoče leto za letom. In ko je njihova kri rdeče obarvala oltarje in sta zrak za dihanje in voda za pitje polagoma usihala, tedaj so se ljudje zbali, da bi morali razmišljati. In ustvarili so ogromne industrije, naprave, ki so ljudi stalno držale v nesmiselnem in neprestanem beganju, da bi jih varovali pred razmišljanjem.
Njihove želje in hrepenenja so se usmerila na nekoristne brkljarije, od katerih so pričakovali srečo, ki pa vendar vedno znova prinašajo le razočaranje in so se vedno vračali le na svoj lastni jaz.
In človekov strah je postal velik kot gora. In gora je pokopala pod seboj vsa njihova upanja.
(iz šolske naloge, zapisane v Nedelji)
PROŠNJE
SVETOGORSIU KRALJICI
Božja Mati Sveto-gorska, prosim te, da mi daš pogum za vstop v novo šolsko leto, saj je zelo pomembno. Prosim te tudi za mir v družini in za mir pokojnih.
K. P.
Marija, prosim te, da uslišiš željo moje vnukinje in ji pomagaš, da bi si izbrala poklic, ki ga želi.
Hvala za vse, kat si nam storila. Zaupamo vate.
N. N.
Prosim za zdravje, srečo, ljubezen, vero, upanje. Za mojo družino, vse sorodnike in prijatelje. O Mati Božja, priporočam ti svojega otroka, ki prihaja na svet. Daj, da bi bil zdrav, srečen otrok in daj nam moč za dobro vzgojo. Stoj nam ob strani. Hvala Ti.
N. N.
Marija, prosim te, da boš vedno spremljala Danijela. Tudi ko nas ne bo, da bi mu vedno kdo stal ob strani. Prosim te, daj mi moč v mojem spreobrnjenju, da bi premagala jezo, ki me vedno obdaja. Našo družino še bolj združi v veri.
N. N.
Prosim, ostani z nami!
M.
Mati Marija, prosimo te, da nam pomagaš rešiti spor s sosedi. Da bi spet zavladal mir v naših srcih in v naših družinah. Hvala ti za vse, kar smo do sedaj prejeli. Pomagaj nam pri vzgoji otrok.
Naj se zgodi le božja volja.
N. N.
Marija Svetogorska, lepo te prosim, pomagaj mi, da bi dobila službo, ki jo imaš ti pripravljeno zame. Pokaži mi moje talente. Na poseben način pa te prosim še za Matjaža, da bi lahko enkrat zaživela skupaj. Marija Svetogorska, združi nas za vedno!
M. in M. .
Santa Maria, Ti prego di aiutarmi per mettere a posto i miei figli. Prega per me.
N. N.
Marija, prosim te za mojega moža, ki je v veliki krizi s pijačo in kajenjem; da bi nehal kaditi in piti in bi pazil na svoje in drugih zdravje. Pomagaj tudi meni, da bi bolj poslušala božji glas.
, N. N.
PISALI SO
Spoštovani urednik.
Naj se Vam najprej predstavim. Sem Maksimilyan Kraynik, rojen y Volčanskih Rutih - fara Volče pri Tolminu. Tukaj, t/ Avstraliji, pa živim že 28 let.
Zakaj Vam pišem? V bližini mojega doma imamo samostan poljskih redovnikov sv. Pavla Puščavnika Czestochowske Matere usmiljenja.
Na njihovi zemlji sem z odobrenjem našega p. Valerijana postavil kapelo s pomočjo dobrotnikov. Kapela je bila blagoslovljena 7. junija letos, ker je posvečena v čast Presvetega Srca Jezusovega in Srca Marijinega za mir na svetu.
Imamo pa tudi svetogorsko in brezjansko sliko v kapeli. Zato Vam pišem, če bi mi lahko posredovali kratko zgodovino tega svetišča. Kdaj se je Marija prikazala, kako se je prva cerkev gradila itd. To bi rad pripisal zraven slike. Ker se tukaj zbiramo vse narodnosti, bi bilo to zanimivo ne samo za nas, Slovence, ampak za vse narodnosti.
Naj Vam povem še to, da se tu razen drugih dnevov, zberemo vsakega 13. v mesecu na Fatimski dan, kjer pride skupaj do 5.000 ljudi. Slovencev ‘ je malo, kakih 20, zato pa nas je bilo na dan blagoslova morda 200. Nekateri so prišli iz daljnega Sydneya, okoli 140 km daleč.
Prilagam Vam sliko kapele na dan blagoslovitve.
Že vnaprej prav lepa hvala.
Lep pozdrav in ostanite z Bogom.
Maks. Kraynik
Hvala lepa, g. Maks, za dopis in fotografije. Upam, da ste zgodovino Svete Gore prejeli.
Uredništvo
ZGODBICA ZA NAJMLAJŠE
4* 
A -> \
Čeprav počasi, dobiva Sveta Gora vseeno podobo urejenega romarskega kraja.
K temu so pripomogli dobri ljudje na Mestni občini Nova Gorica. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so sodelovali pri tem projektu: Najlepša hvala!
Ko z vozilom prispete na ta sveti kraj, je najbolje, da ga parkirate na prostoru, ki je za to določen, potem pa s parkirišča po stari slovenski navadi po stopnicah peš poromate do svetišča. To peš romanje vam bo dalo bolj močno zavest, da ste res romarji. Ob počasni hoji se boste ob opazovanju lepe narave povzpeli do vrha Gore, kjer se vam bo prikazalo božje stvarstvo v vsej lepoti. Ob lepem vremenu boste lahko izpred pročelja bazilike videli Triglav in Jadransko morje; med obema pa gore, hribe in Goriška brda. Poskusite, ne boste se kesali.
NAŠI PREIZKUŠENI BRATJE IN SESTRE...
Invalidi, ostareli in drugače preizkušeni bratje in sestre se bodo še naprej lahko pripeljali na vrh Gore in parkirali med Domom in baziliko. Za te romarje je vhod v baziliko skozi vrata na vzhodni strani. Skozi ta vrata jih bo pot peljala na invalidsko klančino in nato-v baziliko.
V baziliki je zanje posebna spovednica, v katero se lahko zapeljejo z vozičkom in opravijo sveto spoved. Ta spovednica stoji zadaj, pri stranskem vhodu ob oknu svete Klare.
PRIŽIGANJE SVEČ...
Od nekdaj romarji radi prižigajo sveče. Kar nekam dobro se človek počuti, ko prižge svečko kot pričo nekoga, ki je Mariji izrekel svojo bolečino in odhaja v dolino. Za vse, ki boste v prihodnje želeli pustiti svoj plamenček pri naši Kraljici, smo napravili kapelo. Ta stoji v dvorišču med baziliko in samostanom. Kapelo je zasnoval arhitekt Jelko Valenčak iz Nove Gorice, mozaik, ki predstavlja svete Tri kralje, pa je izdelala akademska slikarka Marta Jakopič-Kunaver iz Ljubljane. Gradbena dela je opravil mojster
Franc Gregorc iz Ajdovščine, g. Damijan Čebron iz Vrtojbe, g. Igor Kalin iz Lokavca, g. Andrej Čermel iz Ajdovščine in g. Izidor Sorč iz Štomaža. Kleparska dela je opravil g. Nemec iz Ajdovščine, kamnoseško delo pa je bilo narejeno v delavnici g. Vojka Mužine iz Sela.
Naj Svetogorska Kraljica blagoslavlja dobre in delavne roke!
Načrt so odobrili:
-	Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica
-	Škofijska umetnostna komisija Koper
-	Frančiškanska umetnostna komisija iz Ljubljane
SVEČE OB KRIŽIH...
Kar nekajkrat je moral Samostan na Sveti Gori v strahu, da sveče, ki gorijo ob postajah križevega pota od Prevala na vrh gore, ne bi zanetile požara, te sveče pogasiti in jih pobrati. Zato vse, ki imate radi Sveto Goro, lepo prosimo, da sveč ob križih ne prižigate. Na Gori vas čaka kapela, namenjena samo prižiganju sveč in tihi molitvi. Flvala, ker nas razumete.
MOGOČE VAS ZANIMA...
Ob delavnikih od Vseh svetih do ponedeljka po Veliki noči ni sv. maše v baziliki. Z veseljem pa opravimo sv. mašo, če skupina to želi. Pokličite nas! Ob nedeljah in praznikih so sv. maše ob 8.00, 10.00, 11.30 in ob 16.00.
Če Sveto Goro obiščete na delovni dan, pa želite duhovni razgovor ali spoved, želite oddati dar za sv. maše ali s seboj odnesti spominek, pozvonite pri vhodu v samostan na vzhodni strani! Možen je tudi ogled Marijanskega muzeja, občasno pa bodo zanimive razstave v Frančiškanski dvorani.
Končno naj vas spomnim še na prečudovito monografijo o Sveti Gori z barvnimi slikami velikega formata. Cena knjige je samo 2.000 SIT.
Pošljemo vam jo tudi po pošti.
Tudi v zimskem času smo z vami povezani v molitvi in prošnjah za vas, za vaše večno dobro. Vsako prvo soboto opravimo sv. mašo za vse žive in pokojne dobrotnike Svete Gore.
Svetogorska Kraljica naj blagoslavlja slovenske domove!