UST Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Nod mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Stev. 47 (349) Leto VIL NOVO MESTO 22. NOVEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 83 Telefon uredništva In uprave: fit 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno« raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel CAS J E, D A PRIČNEMO hitreje dvigati življenjsko rav TOVARIŠ STANE KAVČIČ, PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA LRS, V NOVEM MESTU Partizanski spomenik v Metliki, ki bo slavila v ponedeljek občinski praznik — spomin na eno največjih in najpomembnejših fcmag narodnoosvobodilne vojske v Beli krajini in na Dolenjskem «— na likvidacijo belogardistov na Suhorju V polni dvoran? Doma ljudske prosveie v Novem mestu je predaval prejšnji četrtek popoldne podpredsednik izvršnega sveta LRS in član centralnega komiteja ZKS Stane Kavčič. Odzval se je vabilu predsedstva okrajnega odbora SZDL Novo mesto .in številnih predstavnikov političnih organizacij, ustanov, ljudskih odborov in delovnih kolektivov in predaval o gospo-darsko-političnih problemih pri nas. Po predavanju je odgovarjal na postavljena vprašanja. Tovariš Kavčič je zlast; obravnaval dvoje obdobij v graditvi socializma. V prvo obdobje, razvoj politično demokratičnih pravic delovnih ljudi v naši državi od konca vojne do danes, s-padajo osnovne pravice vsakega človeka v ljudski državi, kot je pravica do dela, oo iizobrazbe, nacionalna neodvisnost, demokratizacija državne uprave in družbenega življenja, delavsko in družbeno upravljanje in podobno. To obdobje je pri nas dokaj uspešno končano. V njem so naši delovni ljudje doprinesli velikanske napore zato, da so bile uresničene te politično demokratične pravice na socialističnih načelih. Sedaj priha'arrro v drugo obdobje socialistične graditve, to je. v čas, ko mora delavski razred dobiti od tega ' socialističnega družbenega reda. za katerega je toliko žrtvoval, ttjdi večje materialne koristi. Poudaril je, da o teh vprašanjih, ki zadevajo življenjsko raven'delovn;h ljudi, premalo razpravljamo in premalo pišemo. Zaradi tega pride med ljudmi do .-azprav, ki niso vedno zdrave, kf ljudi zavajajo na stranpota in so škodljive. Tovariš Kavčič je nato pou- daril, da moramo storita potrebne ukrepe za hitrejše dviganje življenjske ravni delovnega človeka, za kar so že dani osnovni pegoji in kar i.aši delovni ljudje tudi upravičeno pričakujejo. Seveda je treba te ekonomske pravice razvijati postopoma, pričeti pa takoj. To je možno na treh osnovnih načelih: sprememba v de-itvi družbenega dobička, ki naj bi šla v začasno zožitev' investicij in v korist plačnega sklada. Drugič, o-čledno je treba uveljaviti v nagrajevanju socialistično na- Edo Turnher - Primož sestdesetletnik Kadar človek prijatelju ali tnanen pošlje voščila k življenjskemu jubileju, ki pomeril kar precejšen odmik od trJLndih-let, začuti najprej v sebi samem rahlo željo spomina na lastna leta mladih POZIV V Novem mestu in okoliških vaseh so bile letos zamenjane hišne številke in ponekod tudi nazivi ulic (v Novem mestu). Te spremembe morajo biti vnesene tudi v osebne izkaznice ter druge listine in knjige, ki jih hrani pristojni matični urad. Zato pozivamo vse nad 16 let staro prebivalce hiš in ulic, kjer so bile spremenjene hišne številke ali nazivi, da se v roku enesra meseca javijo na matičnem uradu v Novem mestu in prineso s seboj osebno izkaznico. Ta poziv velja za Novo mesto, Cegelnlco, BriHJIn, Malo Bučno vas, Ragovo, Žabjo vas in Irčo vas. Ob LO Novo mesto ~ obči oddelek sanj in pričakovanj. Kadar pa pošilja taka voščila motu, ki si je v vseh menah časov in viharjih skoraj petdesetletnega razdobja d* j prešla naše meje. Naša država je enotna, trdna in monolitna. Gre samo za to, da čimbolj izboljšamo življenje naših ljudi. Naša enotnost, ta monolitnost in hladnokrvnost, gledanje na najhujše dogodke v svetu brez vsake nervoze in trezna presoja — so za nas važni. Ne smemo dovoliti, da hi razni tipi, razni elementi brbljali o vsem mogočem. Potrebno je, da jih ljudje snndaj, da jih množice prisilijo k molku in da jim preprečijo sejanje razdora. Če vam kaj ni jasno, smo vam vpdno na razpolago, vedno vam lahko pcjasnimo, za kaj gre. Jasno je, da so včasih stvari, ki j'h ni mogoče novedati. Nikar ne mislite, da sem tudi jaz danes vse povedal, ker tega nisem mogel storiti. Toda nekaj vam lahko povem, da ima tudi to, česar vam nisem povedal, ogromen pomen, da je v veliki meri pozitivno. Jugoslavija igra danes v svetu vlogo in z njo računajo. Da ht ona lahko še nanrej Igrala to pozitivno vlogo, mislim, da moramo nadaljevati s taksno dosledno politiko, kakršno srn« doslej vodili, in ohraniti našo moč, kakršno imamo danes...« Tovariš TITO aktivu Zveze komunistov iz Istre v Pult čelo; vsakomur po njegovem doprinosu. Prav v dosedanjem plačnem sistemu je največ ostar.kov birokratskega vodenja gospodarstva. V praksi je škodljiva težnja za enakim nagrajevanjem za veliko aH malo dela. Tako so večkrat pridni delavci skoraj ravno tako plačani kot leni, starejši prav tako kot začetniki, ne oziramo pa se tudi na strokovne kvalifikacije. Tak sistem je velika ovira za večjo storilnost. Nič ne bi škodovalo, če b-; na primer prekoračili plačni sklad za prekoračenje norm, ker bi hkrati gotovo Še za znatno večji odstotek dvignili tudi proizvodnjo, kar spet pomeni, da bi od preseženega plačnega sklada, ki bi temeljil na večji proizvodnji in seveda na kakovosti izdelkov, imela korist tud", družba. Kot tretje izhodišče v tej smeri je tovariš Kavčič nakazal začasno omejitev prevelikih zahtev pasivnih krajev za pomoč. Na račun postopnega dviganja življenjske ravni delovnih množic je treba omejiti širino investicij na splošno. Delavskim svetom odnosno delovnim kolek-t'vom je treba dati več pravic pri delitvi dohodka ter z ekonomskimi ukrepi omejiti pre- velik priliv nove delovne sile * podjetja. V zvezi s tem j* treba seveda spremeniti tudi zakonit« predpise, zlasti glede pravilnega nagrajevanja in tudi druge, ki ovirajo izvedbo postopnega dviganja življenjske ravni delavskega .razreda. Te tri osnovne postavke naj bodo tudi predmet razprave pri sprejemanju družbenih planov m prihodnje leto. Tovariš Kavčič je na postavljeno vprašanje podpredsednika OLO Nika Belopavloviča, kaj meni o administrativnih cenah pšenice in masti, odgovoril, da je treba tudi tu preiti čimprej na ekonomske cene. Administrativno določene cene niso dovolj vzpodbudne 7.a proizvajalce, zato nam teh živil tudi primanjkuje v toliki meri. Odprava obveznega odkupa je pokazala, da sprostitev cen ugodno \ pliva na večjo proizvodnjo. S sprostitvijo cen pšenici in masti bi prav tako dosegli porast proizvodnje t?h živil na eni in zmanjšanje njune potrošnje na drugi strani. Razumljivo je, da bi morali v tem primeru dat!, denarno nadomestilo prizadetim potrošnikom. Udeleženci predavanja so s» tovarišu Kavčiču za pomembna izvajanja in napotila toplo zahvalili z željo, da bi ga v Novem mestu Je slišali. RIBNICA NA DOLENJSKEM ZA 29. NOVEMBER Frsznik republik* bodo leto* v Ribnici počastili tudi s proslavo 30-listnice telesnovrgo i nega društva Partizan. V sredo zvečer bo v Ribnici slavnostna akademija, na kateri bodo razvili društveni prapor. 29. novembra zjutraj bo gasilska godba igrala budnice, ob 9. uri pa bo slavnostna seja društvene uprave TVD Partizan. Na seji bodo najzaslužnejšim članom podelili diplome, popoldne pa bo v Partizanovem domu ljudsko rajanje. Glavni del Parti-zanovega slavja bo prihodnjo pomlad, ko bo v Ribnici' velik telovadni nastop, odprli pa bodo tudi nov športni stadion. 29. novembra bo ribniška kmetijska zadruga izročila v promet svojo novo poslovno zgradbo. Zadružni dom je dobil v zadnjem Času lepe in moderno urejene trgovine za manu- Zimska kmetijska šola tudi v Mokronogu Svet za kulturo in piosveto pri Ob LO je na pobudo Kmetijske zadruge sestavil odbor, ki bo organiziral Zimsko kmetijsko šolo v Mokronogu. Fodojno *olo smo imeli že pred dvema letoma, pa je bilo zanjo pfr*Cjtj eanimanja. Upamo, da bo organizatorjem uspelo pričeti s poukom vsaj .s 1. decembrom. Razveseljivo je pri vsem tem dejstvo, da je prišla pobuda vendar enkrat od prave strani. Prepričani smo, da bo šola lahko uspešno delala, gaj imamo predavatelje doma in ne OO heftSV ta redna in točna predavanja, kakor je to bilo prejšnja leta. SlOiOiOiOiOiOiOlOiOiOiCDiOiC SPORED PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK METLIKE ob 19.30 v Domu Partizana Igrokaz Ivana Drobnica: »Kakn so Metličani ustanavljali gasilsko društvo«. ob 19M v Domu Partizana: koncert metliške iirodbe in pevskega zbora, ob :J0OO v kino dvorani filmska predstava, ob H00 na Suhorju proslava ln polaganje vencev pred spominsko ploščo. ..h 19.30 v Metliki v Domu Partizana §l»v-nostlU akademija. *6. novembra ob 6.W v Metliki budnica mestne godbe. ob 9.00 slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v Domu Partizana. ob 10.09 slavnostno zborovanje na Trgu svobode. ob 11.00 otvoritev razstave »Metliška občina v borbi In obnovi« v Belokranjskem muzeju, ob 8.90, 11 00 in 11.90 v kino dvorani rilm za mladino. n Popoldne: Zabava s plesom na Pungertu. Vrs teden je odprt tudi Belokranjski muzej. POIOIOIOIOI010IC3IOIOIOIOIO. Razgovor s predsednikom ObLO Francem Jakljevičem 22. novembra 23. novembra ob 24. novembra 25. novembra Pred občinskim praznikom Metlike smo se oglasili pri predsedniku občinskega Ijuske-gn odbora tov. Francu Jaklje-viču in mu zastavili sledeči vprašanji: KAJ SMATRATE ZA GLAVNO NALOGO VAŠEGA OB-ClNSKEGV LJUDSKEGA ODBORA PRI DVIGU GOSPODARSTVA V OBČINI? Mislim, da je glavna naloga občinskega ljudskega odbora, da oskrbi našo prebivalstvo z dobro pitno vodo. Vodovod . > pričeli gradili že pred leti, kar je bilo nujno potrebno, saj so prebivalci iz višinskih področij občine hodili v suši po vodo tudi deset kilometrov daleč. Letos so ta dela precej napredovala. Treba pa bo še nekaj let, da bodo dobile vodo vsaj listo vasi, ki jih suša najbo-lj prizadene. Nujno potrebno je zgraditi v Metliki zdravstveni dom, »aj Je zdaj bolniška ambulanta nameščena v privatni hiši, kjer so brottorl neprimerni in tosnl. Prav tako tudi zobna ambulanta posluje v drugi privatni stavb1; zadnji čas pa je zaradi teh neurejenih zdravstvenih razmer Metlika celo brez zobozdravnika. Tretja pereča stvar naše ob-fc.ne je kanalizacija in tlakovanje ceste in trga v Metliki, kar je vse nujno potrebno izvesti že iz zdravstvenih razlogov. Oblaki prahu v suhem in kupi blatu v deževnem času pov/ročajo nenehno umazanijo in nevoljo meščanov in tujcev. Prav tako pa bo treba poskrbeti za vzdrževanje občinskih ln vaSktti cent in poti, od kar terih jih je precej v skrajno slabem stanju. Poseljen problem je za občino stanovanjsko vprašanje, saj je bilo med zadnjo vojno v Metliki požganih in porušenih 35 stanovanjskih hiš, od katerih 14 poslopij "s" vedno ni obnovljenih. Prav tako je mnogo neobnovljenih hiš v ostalih krajih občine. Stanovanjske potrebe so vsak dan večje, prispevki za stanovanjski sklad pri občini pa še zdaleč -ne zadoščajo za uspešno rešitev stanovanjskega vpn-.rnnja. Prav tako je treba nujno popraviti šolska poslopja po vaseh, v Metliki sami pa zgraditi novo gimnazijo, ki zdaj žo trinajsto leto gostuje v metliškem gradu in osnovni šoli. V občini pa bo treba tudi urediti mestno in vaška pokopališča, ki so bila v zadnjem desetletju /elo slabo oskrbovana in Franc Jakljevič, predsednik Ob LO Metlika je zanje vedno zmanjkalo denarja. V zadnjem Emu smo s pomočjo Okrajne zadružne zveze ijn preko domačih kmetijskih zadrug pričeli uspešno reševati kmetijska vprašanja. Zadruge so že v devetih mesecih presegle svoj letni plan prometa s 109'k, dobiček pa s 120%. Hkrati sta kmetijski zadrugi na -Suhorju dn " Metliki 7. rigolanjem pridobili v Bušinji vasi in na Grabrovcu r.ove obširne obdelovalne površine. Hvalevredno je, da skoraj vsi odborniki občinskega ljudskega odbora aktivno delajo v odborih in pospeševalnih odsekih kmetijskih zadrug. Hkrati pa je ena njihovih glavnih nalog, da pri L lokranjskih vinogradnikih vzbudijo zanimanje zji obnovo vinogradov, kar je posebno važno >edaj. bodoftnost v aovia-lisT-čni dom.tv mL fakturo, železarno, galanterijo, šp*cerijo in prodajalne za mle» ko, mesn« izdelke, pecivo, kruh in sadje. Tu odkupujejo tudi vse kmečke pridelke, prostori KZ pa 50 zdaj prav ta ko v novi zgradbi. Tudi sam trg je s tak* preurejenim zadružnim domom veliko pridobil. Nad 37.000 knjig na 1. med« narodnem knjižnem sejmu Od 3. do 7. novembra je bil V Zagrebu prvi mednarodni knj;z* ni sejem, ki so ga organizirali na pobudo Združenja založniški); podjetij in organizacij FLRJ. Ju* go&Iovenski založniki so na sej* mu razstavili nad 12.00-3 knjig, založniki iz 16 tujih držav (Azi* ja, Amerika, Evropa) pa so poka« zali nad 25.000 knjig in raz.ličnibj publikacij, zlasti str<-iko™ih re* *ij in f»od- Sejem ;e obiskalo na »lufcijo strogo kazen. uk otrok padlih borcev in žrtev fašis-t-čnega nasilja, zagotovljena. Vsekakor je bil letos dosežen lep uspeh pri vključevanju teh otrok v uk aLi nadaiinje šolanje. V uk se jiih je vključilo letos 73, v dopolnilne šole pa 138. V počitniških kolonijah ln na raznih taborjenjih je bilo letos 296 o1 rok padlih borcev. To je premalo, so poudarili na posvetovanju. Z zadovoljstvom pa so ugotovili, da imajo nekatera podjetja in industrijske šole izven okraja veliko razumevanje za sprejem otrok padlih borcev v učenje. KAJ NE SME MIMO ORGANIZACIJ ZB IN ORGANOV SOCIALNEGA SKRBSTVA Menili so -tudi, da mora organizacija ZB poskrbeti za socialno ogrožene člane. Samo občasne podpore so premalo; kjer ie le mogoče, je treba priskrbeti Dopisujte v dolenjski pokrajinski časniki Več svinjskih kož »Koteksu"! Od lani zaklanih 481.000 prašičev je podjetje »Koteks« odkupilo v S:oven'Ji samo nekaj nad 280.COO koz aii 58 odstotkov. Pred leti smo odkupili v Sloveniji n?.J 60 odstotkov kož zaklanih prašičev.. V državi ociuupimo na leto kccnaij 15 odstotkov svinjskih kož, čeprav vzredimo nad 4,700.000 prašičev in bi naše u*niarne lahko predelale veliko več kož v prvovrstno galanterijsko usnje. Kmetje naj bi zato odirali več prašičev. V novomeškem okraju smo n. pr. lani prodali le 33 odstotkov kož, nad 70 odsfotkov kož pa smo " kot neužitno »usnje« pojedli aH p''o-dn!i s slanino vred kot maščobo. To je ve'ika škoda za gospodarstvo, ki lahko predelane svinjake kože dobro proda v inozemstvo. borcem primerno zaposlitev. Pri tem so navajali posamezne primere, ko so biv&i borci zapad 1' alkoholu. S takimi imajo organizacije največje težave. Letos je organizacija omogočila brezplačno zdravljenje 122 članom. Treba je najti možnosti, da bo Šlo drugo leto še več članov na zdravljenje. Sekretar okrajnega odbora ZB Martin PavMn je opozoril na primer 84-letne partizanske matere Marije Jerman iz Ces-njic. V vojni je izgubila 4 sinove, od teh sta dva padla kot komandanta bataljona. Ker ima nekaj metrov preveč zemlje, ne dobi invalidnine. 2ivi v težkih razmerah, vendar krajevne organizacije in organi socialnega skrbstva ljudskih odborov tega ne vidijo. Podoben je primer Kršinove mame v Žužemberku in verjetno še katere druge. Ni prav, da takih stvari ne vidimo jn takoj ne rešimo. NE ODLAŠA.TMO Z ZBIRANJEM ZGODOVINSKEGA GRADIVA Organizacije Zveze borcev zbirajo zgodovinsko gradivo iz NOB in porpravljajo kronike ter življenjepise padlih borcev. Telo je treba pospešiti. Prav tako -majo orgamzac'je v načrtu, da v več krajih postavijo spomenik« in vzidajo plošče. Seveda pa mora biti vsak spomenik in spominska plošča, izdelan tako, da v resnici nekaj predstavlja in da ima dostojno podobo. Zlasti so poudaril; na posvetu, kako je potrebno, da člani Zveze borcev sodelujejo v vseh organih družbenega upravljanja in v političnih organizacijah. Na kraju so govorili tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih. V okrajni odbor ZB so vključili novega načelnika Tajništva za notranje zadeve tovariša Borisa Cizmeka—Bora. Z red-n!m plačevanjem članarine se organizacije prav gotovo ne morejo pohvalik, saj je bilo do konca oktobra od predvidenih 208.000 din plačanih komaj 13.000 din. Posvetu je prisostvoval tudi član Glavnega odbora ZB tovari« Jože Borštnar, ki je ob koncu dal nekaj koristnih napodi za delo organizacij Zveze borcev. ROG trgovsko podjetje na veliko Novo mesto se priporoča cenjenim odjemalcem in čestita k Dnevu republike! ZASEBNI OBRTNIKI SO SOCIALNO ZAVAROVANI Davna žulja obrtnikov se je le .'zpoinila. Dobili so lastno socialno zavarovanje, Uftirimeltjiecio na zakoniki podlagi. Zavarovanje predvideva kar Štiri razrede: l. a za 15.000 din, I. za 13.000. II, za s.ftftfl !n in. 7.a T.Biio denarjev za-varovaincsta uneska. Od teh vsot ptača zavarovanec 25"i mesečne zavarovalnine, rj-le/en pa Je zdravniške oskrbe (tud-' zdravljenj* v boln-Wnici aH na ktunHct) zase l*i za družino 'n prejemal bo tudi pokojnino, Uo bo ostarel in bo za delo nes.poso-hpn, ov»roma, ko bo imel 35 let delovne dobe in tlo«* gel 05 let starosti. Zavarovanja se bodo prvenstveno poslužti' mJaJSi obrtniki, vendar, je poskrbljeno tudi za starejše. Tudi sfare.fS; obrtniki, ki bodo vsaj 5 let plačeva!.' zavarovalnino, bodo prejemali pokojnino. Socialno zavarovanje bi morale organizirati okrajne obrtne »borni' i-, vsaka v svojem okraju. Ker pa se je pokazalo, da fe«j bilo to /ara*' administracije ln celotnega vodstva v po*amezn!h okrajih prenerodno, so se okrajne obrtne zbornice dogovorilo, da bodo priključile svoje zavarovance ljubljanskemu socialnemu zavarovanju. V nedeljo, 11. novembra, je Ml v veliki Um onski dvorani v Ljubljani ustanovni občni zbor so-c al-negja zavarovanja privatnih obrtnikov, ki Je zelo uspel. Na tem zboru Je bilo sklenjeno, da »e tok za prijave podaš.!**, da se uredi Čakalna doba za vse obrtnike, ki se bodo v zavarovanje (prijavili do 1. Januarja HfSJ, da borio tiko izenačeni z onimi, kt so že prijavljeni. Ti imajo namreč to prednost, da se jim po pravilih o zavarovanju všteje 10 let njihove delovne dobe v dobo Ta pokojn -no. Kljub vsem dobrinam tega zavarovanja Je Se veliko obrtnikov, k, stoje ob strani, m to pri vseh zbornicah na podeželju. Novomeška obrtna zbornica je pokreniOa zelo Široko akcjo ea to zavarovanje, vendar ni dosegla zatele-negs u^ppeha. V vsem okraju se je do sedaj prijavilo v socmtao zavarovanje relo malo obrtnfkov. Zato bo OZZ Vovo mesto v najkrajšem času sklioaUi ««*«tanek v*eh obrtnikov prvotnega sektor-,1a, na katerem .hm bodo razloženi pogoji za .prijavo v socialno ra.-v3rovanje in »e bodo lahko kar takoj vpisal«, -r- Več bi se radi pomenili! Volivci Irce vosi—Broda so za obvezen pouk v kmetijsko-gospodarsklh zimskih Šolah IZ NOVEGA MESTA OOPOOOPOOOCOmSOOOOCOCPl^ VELIKA MLAK UZA PRED POSTAJNIM SKLADIŠČEM Tam, kjer je konec tlakovane ceste pred železniško postajo Bršljin, s« tudi neha skrb za cesto mimo tovornega skladišča na rampo. Prav pred tovornim skladiščem je ob vsakem dežju velika luža. S konca tlakovane ceste je že kar krepka »stopnica«, ki jo zlasti občutijo vzmeti tovornih avtomobilov. Pot pred skladiščem je z robniki tako zožena, da ni mogoče zapeljati tovornih avtomobilov pri nakladanju ali razkladanju blaga pravokotno, pač pa samo pasevno, kar seveda otežkoča delo. Robniki ovirajo tudi odtok vode, ker je cestišče znatno nižje kot so robniki ln konec tlaka. Ker je nadaljnje tlakovanje te poti prenehalo zaradi pomanjkanja denarja, bi »e morda le našlo kje toliko sredstev, da bi cesto vsaj nasuli in jo izravnali 1 vilino robnikov in tlaka. Vsekakor je treba cesto pred postajnim poslopjem tudi toliko razširiti, da tovorni avtomobili, ki stoje zaradi nakladanja ali razkladanja pravokotno do skladišča, ne bi zapirali ostalega prometa, ki je na tem mestu precej velik. Zbor volivcev volilne enote Irca vas-Brod je bil 14. novembra dober. Udeležilo se ga je 80 volivcev. Občinski ljudski odbor je sklical zbor sicer že 12. novembra, vendar takrat zaradi slabega obveščanja in neprimerne ure udeležba ni bila zadovoljiva. Za ponovni zbor volivcev 14. novembra je prevzela obveščanje krajevna organizacija SZDL, zato je bila udeležba kar lepa. Na zboru volivcev so najprej sprejeli predlog, da je treba uvesti kmetijske šole za kmečko mladino, potem pa Že predlog, naj bodo te šole obvezne. Sola bo na Grmu, tra- V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LISTI Prva na Dolenjskem je bila po zadnji vojni zgrajena železniška postaja v Metliki jala bo dve zimi (od novembra do marca) in bo imela po osem ur pouka na leden. Obvezna bo 7A kmečko mladino v starosti od 16 do 18 let, lahko pa jo bodo opravljeno. Zato je prav. da «e tud! o teh atvaueh pogovorimo bolj podrobno In damo nekaj smernic, ki utegnejo marsikje koristiti. Prvo šolsko delavnico je Imelo že pred 60 leti Krško ob Savi. Vod.il jo je učitelj Florijan Rozman. Ko je prišel na bivšo meščansko Šolo v Krškem m! adi in podjetnd strokovni učitelj Dra-gotim Humek, je oživela tudi Šolska delavnica in učenci »o »i pridobi); veliko praktičnega znanja v uporabljanju in izdelovanju raznih predmetov ^a vsakdanjo rabo. Lota 1910 je izdalo Pedagoško društvo v Kiškom H u meko vo knjigo: Merstvo v vsakdanjem življenju. Knjiga je bila zelo praktična; v nyi beremo: »Merstvo je za posameznika v vsakdanjem življe>nju vel'ko večje važnosti, kakor navadmo domnevamo. Tudi kmetu ne škoduje, če po^.na neko! ko 1 .snovnih pravil merstva. Tem lažje presoja in ocenjuje rokodelce vo delo in namesto, da bi mu tuiec vodil delo pri stavbi, opravlja ta posel sam. Kdor ima posestvo, mora večkrat pogledati v poaeslni načrt. Pogrebno Je torej, da vsak pozna mero in enostavne način« merjenja. To je danes telo važno za določevanje hektarskega donosa, za pravilno potrošnjo umetnih gnojil itd, Po/.nat: mora tudi posestne nacrt* al' plane In razumeti »tavbn* črleže. Ob dolgih zimskih večerih se nudi pridnemu gospodarju prilika, da popravi marsikatero orodje, ki se mu je med letom pokvarilo. Zal, da današnji kmečki ljudje raje aa drag denar kupijo najpreprostejše predmete, kakor da bi si jih sami ob zimskih večerih priprav! doma- Toporišče za sekiro in kos«<šče si kupi kmet v trgovimi. diragio ga ploca in prav mu je! Za domačo potrebo bi motal znati v.-ak kmečki človek Izdelati vsaj pehapr, košaro ali čajno, navarmni koš, toporišče, kos'iAče, grabljišče, sen ene vile itd. Zato naj bi Imela vsaka kmečka hiša majhno ubirko orodja, ki bi bilo vedno n« določenem mestu in tudi delovni prostor naj bi si kmečki človek pripravili na primernem mestu, kjer bi opravljal razna popravila 144, Najnujnejše orodje bi bilo: kladivo, klešče, rezMnlk, pre-proat oblic, par dlet, primerne sekire za obdelovanje lesa in brus za ostrHev orodja. Naai suborobarj'1 imajo še po-sfbno praktično delovno klop tako'menovanl »rezilni stol«, ki 'e »elo uporaben prt marsikaterem domaČem delu.« Vse to velja tudi dane«, lo v naše šole se zopet uvajajo ročna dela. To je prav. Po mestih so opremili šolske delavnice ponekod prav lepo in urejeno, drugod K) zopet nagrmadil: raznega potrebnega in nepotrebnega orodja kar na veliko, tako, da ne vedo n« učitelji in ne učenci kaj početi z orodjem. Za podeželske Sole je pravzaprav poskrbel, četudi zelo skromno, le bivš! okraj Črnomelj, ki je nabavil vsem šolam pniv l.čne omarice z najpotrebnejšim orodjem, k! bi ga morala imeti pravzaprav vsaka hiša. To je pa sedaj še nedosegljivo, ker slane omarica z 20 kosi orodja čez B.000 dinarjev. Skromnejša m cenejše omarice bi lahko izdelovale nase tovarna orodja. Seveda bi moralo biti orodje solidno izdelano i*i iz dobrega nvateriala in ne tako povnfcno kakor nekatere novosadske garniture za rezljanje. I*oki so bili iz slabega materiala in krilne mafcice .»o se ie po parkratnem .prlvijartju in odvijanju odlomile, navoji pa so se hitro hzrabtll zaradi preme hiteli železa. (Nadaljevanj« »ledi) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Moskovski razgovori »Ko smo odhajali iz Varšave,« je dejal generalni sekretar CK Zdruaene delavske partije 1'oJjske po razgovorih v Moskvi na velikem sprejemu, *smo imeli razne občutke. Sli smo na pot, da bi okrepili prijateljstvo s sovjetskim ljudstvom, toda hkrati smo *c bali, da voditelji VK KP Sovjetske zveze in sovjetske viade ne ocenjujejo v celoti in pravilno sprememue, ki jih je povzročil Vili, plenum poljske združene delavske partije,« je dejal Gomulka in pripomnil: »Lahko rečemo, da se naša bojazen ni uresničila. .,« Poljska vlauna delegacija in sovjetska vladna delegacija (Vorosilov, Bulganin, Hruščev) sta se pogajali v Moskvi od 15. do 18. novembra. Pred mesecem dni je prišlo do globokih sprememb na Poljskem, ko je v političnem in javnem življenju zmagala protis-taltnistična smer in volja Poljakov do neodvisnosti In samostojni graditvi socializma. V tistem hipu so bile oči vseh Poljakov — in ne samo Poljakov — uprte v človeka, ki ga Stalin ni mogel streti, čeprav ga jo bil poslal za nekaj let v ječo, v človeka, ki je v silna nevarnem trenutku verjetno prihranil Poljski usodo Madžarske — v Gomulko. V kratkem času je dokazal, da se je odločen z vso svojo avtoriteta boriti za neodvisnost Poljske, toda hkrati tudi za socialistično Poljsko. Gomulka je šel s svojimi sodelavci v Moskvo po madžarski tragediji. Kot je sivin dejal, ne brez bojazni. Toda videti Je, da- so imeli sovjetski voditelji pred očmi Madžarsko, ko so se pogajali, s Poljaki. Po Gomulkovih besedah je sprejeta deklaracija »izraz temeljitega preloma v odno-šajih med Poljsko in Sovjetsko zvezo«. To pomeni, da si je Poljska zagotovila svojo nacionalno neodvisnost in priborila pravico do lastne poti v socializem. Značilno je, da je v deklaraciji poudarjena potreba po krepitvi sovjetsko-poljskega prijateljstva, toda na načelih popolne enakopravnosti, spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti, državne neodvisnosti, suverenosti jn nevmešavanja v notranje zadeve druge države. To bo najbolj prispevalo tudi k stabilnosti poljskih zahodnih meja na Odri in Nisi. Sovjetska zveza je namreč edina velesila, ki je priznala poljske zahodne meje. Nemci še vedno sanjajo o spremembi teh meja. Se bolj značilna pa je gospodarska in finančna plat razgovorov v Moskvi. S prvim novembrom se imajo za urejeni dolgovi Poljske do Sovjetske zveze na temelju izkoriščenih kreditov in a tem, da bo Poljska dobila v celoti plačan premog, ki ga je v letih 1946 do 1953 »prodajala« Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza bo prihodnje leto poslala Poljski 1,406.000 ton žita. Odobrila je tudi Poljski dolgoročno posojilo v znesku 7ft0 milljenov rnbljev. To kaže na popravljanje napak preteklosti, ki so se usodno maščevale na Madžarskem. V tem duhu so tudi razpravljali o navzočnosti sovjetskih čet na Poljskem. Te čete bodo še ostale, ker držijo med drugim poti v Vzhodno Nemčijo skozi poljsko ozemlje, toda o vsakem premiku teh čet bo poljska vlada obveščena. Očitno so Poljaki uvideli, da bi bilo v tem trenutku neprimerno in nevarno zahtevati umik vseh sovjetskih čet s poljskega ozemlja, kar je tudi izraženo v deklaraciji. Med tem pa proces demokratizacije na Poljskem teče dalje. Poljskemu nacionalnemu ponosu je bilo zadoščeno z razrešitvijo visokih sovjetskih oficirjev In generalov, ki so bilj na ključnih položajih, in postavitvijo Poljakov na njihovo mesto. Rokosovski ni več obrambni minister. Delavsko samoupravljanje postaja resničnost. Zmanjšal se bo obseg investicij in povečala proizvodnja potrošnega blaga. Veliko pozornost bodo posvetili tudi kmetijstvu. 0 Generalna skupščina OZN je na predlog kubanskega delegata spet začela razpravljati o Madžarski, to pot o tem, da »bi madžarskim in sovjetskim., oblast-vom preprečili deportiranje madžarskih državljanov«. 9 Skupina uglednih soškega področja je zahtevala kega področja je zahtevala takojšnje sklicanje izrednega kongresa francoske socialistične stranke, da bi »se zavarovalo življenje v naši stranki, ki se je tako kompromitirala .zaradi akcije vlade Guya Molleta. katera je postala ujetnik desnice«. Na sedežu vodstva francoske socialistične stranke se baje nič ne bojijo teh zahtev, ker imajo za sabo večino — tako vsaj pravijo v vodstvu. O Indijski ministrski predsednik Nehru je totć zunanjepolitično debato v parlamentu dejal, da nista Velika Britanija in Francija z napadom na Egipt nič pridobili, pač pa samo izgubili tako v gospodarskem kof moralnem pogledu. Dogodke na Madžarskem je Nehru imenoval »široko ljudsko gibanje in izjavil, da bivajo sovjetske čete — ne glede na določbe varšavskega pakta — na madžarskem ozemlju proli volji ljudstva. Ti dogodki — je dejal Nehru — so škodovali ugledu Sovjetske zveze tako v državah izven blokov kot v Vzhodni Evropi in \ morda tudi pri ljudstvu,' Sovjetske zveze. % Moskovska »Pravda« j3 ' pod naslovom »Govor Josipa Broza - Tita v Pulju« objavila poročilo agencije TASS iz Beograda. »Prav- ; da« cith*a samo tiste dele govora, ki so ji menda v?eč, medtem ko ne navaja tistih delov govora predsednika Tita, ki po *Pravdinem« mnenj\i »zvenijo kot ostro nesoglasje v primerjavi s tistim, kar je vodstvo ZKJ v zadnjem Času večkrat izjavljalo o osnovnih vprašanjih mednarodnega položa- ■ j a, o odnosih med socialističnimi državami in komunističnimi partijami«. # Uradno so sporočili, da bo predsednik indijske vlade Džavaharial Nehru 16. decembra obiskal Wa-shintjton in se razgovarjal z EisenhONverjem. Po štirih dneh bivanja v ZDA bo Nehru obiskal Kanado. Komu koristijo take govorice? »Si ie stkala? Nc? Joj, to bo tipkaj nrieriitnepa, pa ti res le ne ves'.'! Bone bomo dobili, bone! Kar za 30.000 din j h bo dobit vsak uslužbenec, delavec in upokojenec! In prav za 29, november jih bodo delili, jih te tiskajo v Beogradu! « Taka in podobna prt por e-doiHinja smo slišali prejšnji trden sj rsnkem uradu aH ustanovi, pa. tudi na cesti. Ta je slišala te stt>ari- na sodišču, kjer je io povedal, »neki visok uradnik iz Ljubljani, druga jc slišala, na okraju —• sereda povsod samo od uslužbencev — tretja Je zvedela novico od prijateljice, ki ima dobre ZV«M« in »santsljt-ve* informacije. Skratka, govoric je bilo veliko. Po nekaj dneh se je štemlo bonou za posameznika znižalo že za polovico. Ker je bilo poudarjeno, da bodo boni samo ra nakup tekst'lnega blaga, so ninoffi že delali podrobne načrte, kaj vse bodo kupili. Zredelf smo, dn so se posamezniki na račun bonov, ki jih bodo dobili, tudi že zadolžili. Kdo ima kamione? Od *ku,ino 20.560 kamionov v državi imajo 'avni avtoprevozniška podJetfa 2.764 avtomobilov, gpsfodttailt podjeli*, k.vlcrili gJavng dclsvnost ni ■ prevoz bhbgR, 15.582 avtomobilov, prfv.Uniki pa J.214 kamionov. Te pororice so se raz&irle po vsej državi. Po poročilu. »Ljudske pravice« se je uredništvo »Borbe« obrnilo na državna sekretarima za financa in blagovni promet, na Narodno banko in Zavod za tiskanje bankovcev, od koder pa so sporočili, da jim o kakih bonih ni nič znanega. Bes je, da veliko razpravljamo o postopnem dviganju Življenjske ravni, saj je razumljivo, da ta še m zadovoljiva. Toda njen dvig je odvisen ori vrste vzporednih »tvari, kot so storilnost, blagovni in prehrambeni sklad', del i tej- družbenega dohodka in podobno. Več denarjn v prometu brez večjih količin blaga za. Široko potrošnjo hi bil zločin za trdnost dinarja, hkrati pa bi pomenil občutrn padec ramii namesto njenega dviga. Kot poročajo, bo v norem-drnibrnerJi plantt predvideno delno poreČanje plofnran sklada, ker to Je dopuščajo TiaSi dosedanji gospodarski uspehi. Nesmiselno in Škodljivo pa je govoriti o nekih zelo visokih številkah brez podlage.'Zato je fnko prazno govoričenje škodljivo kol vsako zaplotniško razpravljanje, ker po nepotrebnem zavaja ljudi. ****************************** Berite h raz«ir|«|1e DOLENJSKI LIST! Stev. 47 (549) iBOClTf JiKI ETSTa " Stran t i Zdravstvo v Črnomlju Novembra je v Črnomlju zopet I^cela delati robna ambulanta. Ker je naval pacientov zeio velik, bo morala uprava zdravstvenega doma vsetkakar nameniti se enci?a dentista, ker sedani kiub •dobri volji in marljivosti n< bo mogel ustreči vsem. S prihodom medicinske sestre v Adiešlče je ponovno odprta zdravstvena postaja. Medicinska sestra ima tu predvsem značij p^tronažne sestre, ker je zdrav-tvena prosvetijenost ljudi na tem področju zelo nizka. Ker ima prebivalstvo 'z Adlešičev in okolice do zdravnika v Črnomlju ali do zdravstvenih postaj rta Hrvaškem zelo ds'.eč, tudi do 10 km, naj bi zdravnik iz Črnomlja vsaj V Stroži so imeli civilni krst prvi V soboto, 10. novembra, so Imeli na občinskem ljudskem odboru v Straži pri Novem mestu prvi civilni krst. Krstili so novorojenčka Zadravec Mihaela iz Dol. Straže. Obred je opravil podpredsednik Albin Stok in matičar, botroval j« Mihael Šuštar. Občinski ljudski odbor je v ta namen prispeval lepo darilo — 4000 din, boter je pa obdaroval novorojenčka s hranilno knjižico in vlogo 2000 din. Želeti je, da bi tudi drugi starši posnemali tt primer, tako bi se tudi v Straži uveljavil civilni krst, kot se je že v drugih krajih Si.oveni.je. m. enkrat na teden prišel v adlevćko ambulanto. * V tednu od 12. do 18. nov, je črnomaljski zdravnik pregledal vse otroke, ki obiskujejo šole na območju občine. Ob tej priložno-sti se je pogovoril tudi s starši in jim po končanem pregledu pojasnil zdfavsteno stanJe otrok. » Zdravstveni dom v Črnomlju ima precejšnje težave s prostori. V zgradbi Zdravstvenega doma je splošna ambulanta, ambulanta 7x zobno lehn'ko. otroška posvetovali niica, 'protifluoerk uložni dispanzer in Javno kopališče. Vse to je stisnjeno v devetih prostorih. Izven stavbe je še uprava zavoda, higienska postaia in reševalna postaja, medtem ko antivenerični dispanzer gostuje v prostorih splošne ambulante. Ker na gradnjo novega zdravstvenega doma v doglednem času ni mislili, je upravni odbor zavoda sporazumno z občinskim ljud- skim odborom sklenil adaptirali stavbo, last splošnega ljudskega premoženja, v kateri so pisarne LM Črnomelj in stanovanja miličnikov. V ta namen je OLO Novo mesto letos odobril 3.300.003 dSn »rodlrtev iz negospodarskih investicij. Ta načtr pa letos ni mogoče uresničiti, ker so bila sredstva prepozno odobrena in ker nt stanovanj, kamor bi se morale stranke, ki stanujejo v tej stavbi, preseliti. Za uspešno organizacijo zdravstvene službe in v korist vsega prebivalstva je potrebno ta načrt v prihodnjem letu vsekakor uresničiti. Upamo, da bo z dobro voljo vseh prizadetih tudi to storjeno. —er A TURNEJA MOJSTRA PUCA, OBČNI ZBOR, TEKMOVANJA iN ŠE KAJ... Malo Čuden naslov, ali ne? Gre za najvažnejša vprašanja novo-meškega, pa tudi okrajnega Šahovskega delovanja v prihodnjem obdobju, o Čemer se je pred dnevi razpravljalo na seji društvenega ln Okrajnega šahovskega odbora v Novem mestu. Gostovanje mednarodnega mojstra Puca občni zbor SD Novo mesto, različna tekmovanja od brzo-poteznega prvenstva slovenskih mest preko dvoboja /. Radovljico do okrajnega in dolenjskega br-zopoteznega prvenstva, vse je bilo na dnevnem redu /.idnje seje Prvenstvo slovenskih mest v »hitrem« šahu bo v krat k.-m v LJubljani. Sklenjeno Je bilo. da s? na to tekmovanje pošlje res najbolj- ša osmorica brzopoteznih lural-cev, ki bo lahko uspešno zastopala novomeške barve. Drugo večje tekmovanje bo v polastitev Dneva republike. Takrat bodo organizirali v Novem mestu tradicionalni dvoboj na 30 ali 51 deskah z JLA. Na dvoboj bodo povabljeni tudi šahisti Iz ostalih klubov tn sekcij novorru^iv^a okraja. Z decembrom se prične obdobje velikih šahovskih d IgodKOV. Nalprej je treba omeniti poštovanje novomeškega rojaka, mednarodnega mojstra Puca, ki bo v decembru verietno za 10 dni obi-skal svoj rojstni kraj. Prišel bo na povabilo Okrajnega šahovskega odbora. V Novem mestu bo Novice iz Metlike Krompir, najbolj hranljivo In najcenejša vrsta zelenjave Gospodinje ie od nekdaj cenijo krompir, ker »poceni poln: lačne želodce«. To priznavajo tudi strokovnjaki za prehrano. Nedavno je ameriško ministrstvo za poljedelstvo izdalo brošuro o znanstvenih raziskavah krompirja kot hranila. Prednost krompirja n' samo v tem. da polni želodec, pravi ta brošura, ampak je krompir tudi cenena in močno kalorična hrana. Tovariš Jože Borštnar med učiteljiščniki Na željo mladinske organiza-r d ;e pretekli petek obiskal dijake novomeškega učiteljišča jpiedsednik okraj, odbora Socia-1; stične zveze tovariš Jote Eorštnar in na« v zanimivem pripovedovanju popeljal v besedah preko Vojvodine in Madžarske na Ce&koeiovaško, kjer se je mudil 3 tedne kot član jugoslovanske parlamentarne delegacije. Govoril nam Je o navdušenem sprejemu, ki so ga naši predstavniki — ljudski poslane; doživeli povsod na Če- škem, kakor tudi o življenju in delu v tej državi. Posebej je poudaril pomen utrjevanja prijateljskih stikov v svetu in zbliževanja narodov in držav, ki hočejo živeti in ustvarjati v miru in blagostanju. Govoril nam je nato tudi o tekočih političnih dogi>ikih na Madžarskem in v Egiptu, tako da smo zdaj dobro seznanjeni | sodobnimi dogajanji doma in po svetu. Takih obiskov in razgovorov si zato samo še večkrat želimo. 8. L. V sredo, 13. novembra je bil v Metliki občni zbor Prosvetnega društva Janez Marentić. Delo društva je bilo še dokaj r»7,gi-bano, vendar ni doseglo tistih vsestranskih uspehov kot pred leti, ko je v svojem delu prednjačilo v vsej Beli krajini. Na občnem zboru so navzoči »prejeli več načrtov z* poživitev Ijud-sko-prosve'tnega dela v Metliki, predvsem pa so (klenil«, naj se v okviru prosvetnega društva ustanovi stalna glasbena šola. ki bi dobivala dotaciio od mestne občine. Le tako bi uspešno zaživela mestna godba, ki ie v zadnjem Fasu kl'jub priVadevanm kapelnika Mihelčiča in drugih skorarj razpadla. Pozive pa naj svoje delo tudi vsi drugi odseki, hk'rati pa naj se v okviru denarnih možnosti začne z ureditvijo odra. ki je končno predpogoj za uspešno gledalko delo. V novi odbor so bili izvoljeni: profesor Jože Dular (predsednik), Daro Inkret, prof. Jožka Pakar, Sl»vo Omerzel in 2ugelj Tone. kot vodje odsekov r>a Viktor §vi-gel-j. Sikvo MihelčSJ. Lo^ze Pahor. Ivan 2e!e in Katica Ostro-nič. • Metliška občina bo dobi'a potujočo knjižnico Tako Je bilo sklenjeno na zadnji seji občinske- DOLENJSkl OBVEŠČEVALEC KINO • KRKA« • novo mesto: od 23. do 26. 11. ameriški barvasti film -GOLA mamtjza«. Od 27. do 29. 11. jugoslovanski film »ZASLEdovanje". EOM JLA - NOVO MESTO: od 23 do 26. U. ameriški film -Ženske so nevarne«. KOČEVJE: od 23. do 25. 11. ameriški barvast* film »DESTT«. CFNOMEl.j: 27. in 18. 11. sovjetski barvasti film »ANA na VRATU'. METLIKA; 24. In 25. 11. »ZELI ME«. KOSTANJEVICA: 25. U. italijanski film -PESEM Z ULICE«. SKNT.iK.lt NE J: 24. In 25. 11. ameriški film »JAJCE IN JAZ«. TREBNJE: 24. ln 25. 1). Italijanski film »ANNA ZACCEO«. Predstava v nedeljo ob 15. url. DOI,. TOPLICE: 24. In 25. Il< amrrlški film »ONA ISCE SREčo«. CKAnU': 24. tn 25. It amer. film »VODNJAK«. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriško barvno risanko »PEPELKA«: v petek 13. 11. ob 18. url v Prečni, v soboto J4. 11. ob 18. url na Malpm Slat-niku, v nedeljo 25. II. ob 15. uri na nvoru In ob 18. uri v straži. Obisk priporočamo mladini I MALI OGLASI PRODAM BREJO KOBILO, Mvo o«em let »Nonlus« in žrebiro, slaro Meriem meserev: Bajuk Jo-že,- Curile, p- Metlika. IX. n. s km I7.GCBIL rlavo aktovko pred hotelom Metropol v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, naj ml jo vrne proti nagradi v upravo Dol. lista. V ropoi.No oskrbo na delen sprejmem osamljenega upokojenca. Naslov v upravi Usta. (502-56) PRODAM S STAVBENIH PARC K L po R00 m» pri Sejmišču v Novei i mestu. Cena ugodna: Grobovš«»k KranjO, Novo mesto - prt Sejmišču. POZOR! Stalno kupujem otrto predivo po najvlljlh cenah v vsaki količini Sprejemam Ionska dela na drobno in na debelo po ugodni coni. izrežite si moj naslov: Kastcllc Ivan. vrvar — Trebnje na Dol. CrVL.IARSKI IIVAlJfl STROJ -brezhiben prodam Prečna ulica »t. 8. Ljubljane kllco atotoM Ana lz Dol. Mahaiovcu - dekli-co, Joidan Pepca 7 Ostroga — deklico. Kovačič Marija z Dvora — deklico, Les Sliva lz Stare cerkve — dečka, Zotman Eani iz Luko-veka — deklico, Kuzma Antonija Iz Zorencev — dečka, Kraševec Marija iz Gor. Lokvice — deklico. Bedlč Slavka iz Bršljlna — dečka, Novak Marija s Čateža — deklico, Kobe Jožera t Dolža — deklico, Bonič Ana iz Dobruške vasi — dečka, Mlkllč Tončka Iz Mačkovca — dečka, Car Danica lz Brezovice — dečka, Kofol Mara Iz' Mirne peči — dečka. Kovač Tončka lz Vel. Omika — deklico, Jordan Nežka Iz Gor. Stare vasi — druiico. Pavšič Slavka Iz Novega mesta — deklico, Kobe Dragica iz Srednje vasi — dečka, Zagore Tončka lz lirastja — deklico. Bu-latovti Bosa lz Novega mesta _ dečka, Matešan Marija Iz Kočevja — deklico, Rešetle Martina iz To-mažje vasi — deklico. KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v novomeški bol-nlŠnlOt: Grlčar Filip, zldaiskl vajenec Iz Hrastovice. Je padel a kolesu in si poškodoval glavo. Ma-n-nče Anton, preddelavec Iz Koroške vasi. Je padel s kolesa tn si poškodoval zgornjo ustnico, p«, terlln Janez, sin upokojenca lz Zato j« vast, se Je s sekiro usekal v pist leve roke. Strela Petra, ml-zai l.i Iz Mokronoga. Je nekdo v Bulčevl gostilni v Mokronogu t no?f»ro 7abodel v hrbet Gorenca Franca, tesarja s Hudenja. le konj vi ge| in mu poškodoval prsni ko4. Volejak Marija, posestnica Iz Vel. BTUinlC, Je padla tn si polkodova-I i desno roko Holtes Marija, hči posestnika Iz Oabrja. si je zatlačila ROrUZAO zrno v no*. Lumpr«. ta Janeza, delavca Iz Vel Brusnic. Je miličnik Ttirk Albin v prepiru udaril po glavi. Gorše Jote, delavec iz Gor. Sušle. le padel in si poškodoval levo nogo. Stegne Ivan. posestnik s Hrasta, si |e pri taktanju drv poškodoval levo roko 1'i.iilnar Franc, šnfer Iz Dobila-ne. Je padel v garaži na tcleto In st poškodoval desno nogo. Nema-ntč Martin, stn putentnlka iz Gor. LokVtCC. si Je pri žaganju drv po-ikodoval desno roko. ga sveta za pros veto in kulturo. V metliški občini deluje zdaj kakih deset ljudskih knjižnic, k1 pa so vse, razen metliške, številčno Šibke. Da bi ljudje laže prišli do novih knjig in da bi se poživilo zanimanje zanje, je b'lo sklenjeno, da se osnuje po-tuJoča knjižnica, ki naj bi jo sestavljali štirje prenosni zaboji s poUcami, na katerih bi bilo v vsakem zaboju približno po sto knjig.. Ti zaboji s knjigami naj bi potem kro£ili po v»*eh metliške občane in naj b~ se na vsake toliko mesecev izmenjali. Tako se bodo ljudje po vaseh seznanili z novimi knjigami, ki so zdaj marsikomu zaradi razmeroma visokih cen težko dosegljive. » ■ Pretekli teden je pričela v Metliki s poukom dveletna kmeti j-sko-gospodarska šola, ki Jo vodi tovariš Franc Brancel'j. Na njej predavajo r*zni gospodarski strokovnjaki, pouk splošnih izobraževalnih predmetov pa je bil poverjen predavale! jem tukajšnje gimnazije. Za zdaJ se je za šolo prijavilo 15 kmečkih sinov, predvsem rr. Križev«ke vasi, Slamne vasi, Trnove* in Lokvice. * S poukom je /asfela tod i d*vc-leina kmetijsko-m>spodin jska šola na Vinomeru, ki se je tja ie-tošnjo j*» en prsvdina tL Gradac a. Obiskusje jo okoli. 20 gojonk, ki stalno stanujejo v Šoli in. se na posestvu seznamaijo tudi s praktičnim delom. Na Šoli pr»v tako poučujejo kmetijski širokovn jak i in nekaiteri metlwki prosvetni dc-larci. * * V četrtek, 22. novembra ob pol osmih zvečer bodo Metličani ponovili igrokaz Ivana Drobn-'-ča »Kako so Metličani ustanavlja i gasilsko društvo«. Zanimiva predstava t sedmih slikah i% življenja metliških gasilcev je že ob letošnji prvi zasedbi 29. julija vzbudila precejšnje zanimanje. Trge in ceste po Metliki, ki so bile od deievja in nairvov ie močno razdejane, so prejšnji teden znova debeuo posuli z gra-morom, potem p* potlačili z valjarjem. Tako bodo vsaj ponekod Metličani na zimo rešeni največjega blata, * Metliki bodo baje v novem okrajnem proračunu na^cftovljena sreskstva za nov rešilni avto, p« tudi za gradnjo novega zdravstvenega doma. Prostori, ki Jih ima zdaj v nijemu Zdravstveni dom, so za uspešno zdravstveno sluibo pomanjklljivi. pole* tepa pa so v neprimernem okolju. Vsakih 14 dni se tik pod njenimi okni odvira živinski sejem in je certa poln" fekalij, tako da je tu celo nevairnost okužbe. Pr*v bi bilo, če bi po dolgih letih samih besed tudi iu končno prišlo do delanj. • Nov» zdravstvena posrtaja ▼ Podzemlju, ki i« bila s pomočjo občine in okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje odprta letos poleli, ie močno razbremenila zdravniško ambulank> v Metliki. Vsak teden enkr"t jo obiske mc- Iz Mokronoga V nedeljo* so imeli na ntšjl gimnaziji in osnovni šoli roditeljski sestanek, na katerem Je predaval prof. Andoljšek iz Novega mesta. Na sestanek je prišlo okrog 100 staršev, ki so z velikim zanimanjem poslušali predavatelja, ki je govoril o avtoriteti vifloje. Starš) to a udeležbo m zanimanjem pri tem predavanju ponovno dokazali, da i! ial;)o še več podobnih predavanj. Ker že ne moremo v Mokronogu organizirati vzgojno posvetovalnice, bomo pač a taktni sestanki in predavanji po-maga ; staršem pri tako odgovornem tn mnogokrat te/.kem delti, kot Je vzgoja otrok. Prepričani smo. da bo prof. Andoljšek še prišel k nam, saj so ga slarši sami vabili ob njegovem odhodu. tliški zdravnik, v krarkem pa bo Podzemelj dobi! stalno nameščeno medicinsko sestro. Osemenjevalna postaja v Metliki, ki Je bila odprta v maju letošnjega leta, je spočetka delala bolj slabo, saj je bilo prvi mesec prignanih le 14 krav. Zdaj pa priženejo mesečno tudi po 90 glav živin« in je biio do sedaj r>scmcn]en!!i že preko 400 krav. Postajo vzdržuje Kmetijska zadruga v Metliki. Nujno je nape-ljali v osemenevalnico vodo, saj jo zdaj prinašajo iz privatnega vodnjaka. * Za uspešno opravljanje veterinarske službe je metliška občina nabavila motorno kolo. Tako je tudi odda!:enim krajem zagotovljena hitra veterinarska pomoč. Metlika bi res lahko dobMa svojo predelovalnico mesa, saj so njeni živinski seimi med najbo1] obiskanimi v Sloveniji. Tako bi lahko namesto živine sama izvažala predelano meso. V letošnjem letu je bilo do sedaj iz Met,;ke v ra>zne kraje Sloveniie in Hr-vatsike izvoženih 178 vagonov in 42 kamionov živine, in sicer 2238 gored, 1251 sv>nj in 251. telet. vodil dva šahovska tečaja, prvega za dijake novomeške gimnazije in drugega za starejše in kvalitetnejše Šahiste. Igra! bo tudi simultank«, tako v Novem mestu kot v Črnomlju, Straži, Trebnjem itd. Nadalje bo S. decembra v Šmarjeških Toolicah že večkrat preloženi dvoboj desetčlanske reprezentance Novega mesta z ekipo lanskega prvaka Gorenjske — SD Radovljico. Le dva dni za tem bo po dveh letih spet občni zbor novomeškega šahovskega društva. Naslednjo nedeljo (16. decembra) bo v Trebnjem okrajno brzopotezno prvenstvo za moštva in posameznike za četrto tromesečje letošnjega leta. Prvenstvo bo uvod v brzopotezno prvenstvo Dolenjske, ki bo naslednjo nedeljo, t. J. 23. decembra v Novem mestu. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da OSO Novo mesto dodeli denarno podporo posameznim šahovskim enotam v okraju, predvsem tistim, ki še niso na trdnih nogah, da se bodo lahko udeležili bližnjih tekmovanj, polee tega pa si bodo lahko nabavili najpotrebnejše rekvizite. Seveda na seji niso pozabili razpravljati o sistemu tekmovanja za prvenstvo Novega mesta, ki bo lotos tako organizirano, da bodo na polfinale imeli prost vstop vsi šahisti ne glede na kategorijo. Po številu prijavljenih bo določeno števflo polfinal-nih turnlrlev. ki bodo tekli istočasno. Najboljši s teh turnirlev bodo sodelovali v finalnem turnirju za naslov prvaka Novega mesta za leto 1956 in za pokal Ob LO Novo mesto, ki ga je lani osvojil Slavko Doki. Veriga prvenstvenih tekmovanj se bo nadaljevala s tem. da bodo najboljši s tega prvenstva igrali nI okrajnem prvenstvu, ki bo spet dalo predstavnike našega okraja za prvenstvo Dolenjske. Tekmovanj bo dovolj, to pa je tudi glavni pogoj za napredek šaha. V PETEK — BRZOTURNIR SD NOVO MESTO Brzoturnlr za prvenstvo novomeškega šahovskega društva za mesec november bo v petek 23. novembra v kavarni Metropol. — Začetek točno oh pol S. url. — Vabljeni so vsi šahisti, da se brzo-turnirja polnošte vilno udeležijol RAZPIS POLEINALNIH TURNIRJEV ZA PRVENSTVO NOVEGA MESTA V petek 23. novembra ob 19. url bo v kavarni Metropol sestanek vseh šahlstov. ki bi hoteli sodelovati v letošnjih tekmovanjih za prvenstvo Novega mesta. Pravico udeležbe Imajo vsi šahl-sU ne pi"de na kategorllo. Sestanka naj se udeležijo tudi tisti šahisti, ki bi želeli ierati na turnirjih, pa š> niso včlanieni v šahovsko društvo. Po številu priiav-Ijenih bo določeno število polfl-nalnlh turnirjev. Takrat bodo tudi Izžrebane številke udeležencev ln določeni igralni dnevi. SD Novo mesto Živahna dejavnost kegljaškega društva PIONIR v Bršljinu Kegljaško društvo Pionir ž.e četrto leto uspešno deluje na kegljišču SGP Pionirja v Bršljinu. Letos so člani društva Pionir pokazali še večje zanimanje za kegljanje, zato tudi uspehi niso izostali. Tako so člani osvojili drugo mesto v krožkovnom tekmovanju za pokal Dolenjske podzveze z 997 podrtimi kegljl v treh igrah. Najboljši v tem tekmovanju so bili Jordan Peter, Kočevar Ivan, Fl-lipčič Marjan In Stepec Janez, ki so nabrali po največ adutov ln podrli največ kegljev za ekipo Pionirja. Drugi večji uspeh so dosegli člani društva Pionir, ko so v tekmovanju za občinski praznik Novega mesta osvojili prvo mesto ln prehodni pokal občinskega ljudskega odbora Novega inesta za leto 19Sfi. Poleg teh tekmovanj člani trenirajo in Igrajo prijateljske tekme z ostalimi krožki v Novem mestu. Članice v zadnlem česu niso nastopile na krožkovnem tekmovanju, ker so izgubile nekaj članic, vendar trenirajo in se pripravljajo na bodoča tekmovanja. KD PJonlr bo v okviru svojega društvenega koledarja tekmovanj Imelo še Jesensko društveno tekmovanje članov ln članic na jvioo lučajev. v spomladanskem delu tega tekmovanja je prvo mesto osvojil pri članih Stepec Janez s 710 podrtimi keglji, pri članicah pa Ljubi Anica s ti: podrtimi keglji. Društvo Je organiziralo tudi odprto nagradno tekmovanje. Pripravljenih ima 12 nagrad za moške in 4 nagrade za ženske; nagrade sicer niso velike, vendar so lepe in praktične. Nagradno tekmovanje še traja in bo zaključeno do 29. novembra. Trenutno je podrtih kegljev pri moških 27, prt ženah pa 24. Pristop k nagradnemu tekmovanju ima vsak. Tekmujejo vsak dan od 16. ure dalje. Društvo želi razširiti svoj krog delovanja in vabi ljubitelje kegliaškega športa, da se včlanijo v redne treninge. Posebno se obrača do prebivalcev Bršljina. da pomnože vrste članov, posebno pa članic. Kolikor se bo prijavilo dovolj mladih ljubiteljev kegljanja, bo drufltvo formiralo mladinski krožek, zato vabimo predvsem mladino, pa tudi pripadnike JLA v Bršljinu, da se vključijo v članstvo društva Pionir v Bršljlnu. Vinko Vidrin VSEM PREBIVALCEM METLIŠKE OBČINE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU Z ZELJO, DA BI SE DALJE VLAGALI VSE SILE ZA GOSPODARSKI DVIG NASE OBČINE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI ODBOR LMS • OBČINSKI ODBOR REZERVNIH OFICIRJEV • OBČINSKI ODBOR ZVVI METLIKA • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKI 0ĐB0R RK Preskrbimo vsakemu otroku šolsko mWn<> malico? Zdrava prehrana daje organi/mu potrebno odpornost ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: KMETIJSKA ZADRUGA BELOKRANJSKI MUZEJ SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE UPRAVA KOMUNALNIH PODJETIJ KMETIJSKO POSESTVO LOG KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA VINOMER OBENEM ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NASK DOMOVINE, ZLASTI PA MITLICANOM IN OKOLIČANOM! fttran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev . 47 (Mjffi Zastava svobode na Suhorju OB PRAZNIKU METLIŠKE OBČINE — 26. NOVEMBRU IVAN SI M O NIC: Letos bo Metlika prvič praznovala občinski praznik 26. - november, ki je svetal mejnik v zgodovini našega ljudstva v občini Metlika, za vedno neizbrisen d;:'um v seznamu zmag našh p-artizanskih borcev. 26. november nas spominja na •no največjih zmag naših hrabrih borcev, najboljših sinov slovenskega in hrvatskega na-v I i. Tu zmaga je ena izmed r;. Koval, na katerem se je kalilo bratstvo in enotnost naših na-roiov. Letos bo že štirinajst let, kar je na Suhorju zaplapolala zastava svobode in od takrat dalje je bilo to področje naše občine do konca vojne popolnoma svobodno. Bilo je le nekaj manjših sr >padov. 26. novembra 1942 je Suhor obkolila naša ljudska vojska, partizani Cankarjeve in Trinajste proleterske hrvaške br gade, k; so čez noč likvidirali belogardist.ćno in fašistično po-a.ojanko na Suhorju. Na Suhorju sta župnik Raztresen in učitelj Lkar pripravljala tla za belo gardo že od zočotka okupacije. Ze lata 1941 eta oba. prosvetni in dušr>. paftlr, priredila tako/eani kme-'. |«ki ";aj in pod kriasto ata hotela organizirati belo gardo, toda nisia imela posebnih uspehov. Ljudje so prehitro, opazili njune nakane, pridobila sita 1* nekaj izrodkov, ki so pozneje stopili v belo gardo. Da bi pozneje laže delal in 'tnel več uspehov pri beli gardi, se je vrinil v vrste OF pater Nnr-bert iz Metlike. Kot nagrizen nasprotnik osvobodilnega boja te je prikrival in se izdajal za zvestega pristaša OF. Ko pa so prišle belogardisti z onkraj Gorjancev in postavili svoje postojanke v Beli krajini in eno tudi na Suhorju, se jim je p. Nor-bert takoj pridružil in s piščolo strahov al naše ljudi. 14-dnevna bela strahovlada Toda fca strahovlada bele garde in paitra Norberta, belo-gardističnega poročnika, je trajala le 14 dni. Belogardisti so hoteli na Suhorju postaviti svojo postojanko, da bi z nj*> zavarovali tudi dr-favno cesto za promet med Novim mestom in Karlovcem. Ravno 4ako so mislili, da jim bo ta postojanka za vzdrževanje zveze med Semičem in Rada- tcviči, kjer so bile belogardi-stične postojanke. Nameravali so očistiti Gorjance od partizanov in tako vladati na tem področju naše domovine. Skovali so si cel obroč okrog Gorjancev, da bi se za vsako ceno obdržali na terenu. Toda, če so bili Gorjanci važen strateški položaj za belo gardo in ostalo fašistično bando, so bili za naše partiizane še važnejši, saj so bili v rokah partizanov od samega početka naše revolucije. Zato so se par-tižanske enote povezale s hrvaškimi partizani, zlasti s Trinajsto proletersko brigado. Ustanovljen je bil skupni štab, ki je izdelal načnt za napad in odstranitev postojanke na Suhorju. Na čelu štaba sta bila: namestnik komandanta Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije general Jaka Avšič, cd Hrvatov pa komisar IV. cone Vječeslav Holjevac, Cankarjeva hrigada. ki je poznala teren, je prevzela nalogo, da zavaruje vse dostope in odreže pomoč sovražnika napadeni postojanki, tako od Novega mesta kot od Semiča in Metlike. XltL proleterska brigada je p« dobila nalogo, da napade. Napad se je začel v večernih urah; fašisti in belogardisti so Že po prvem spopadu zapustili cerkev in strelske jarke ter zbežali v šolo in župnišče, od koder so dajali precej žilav odpor. Naši borci so jih neprestano obdajali s strelskim ognjem in vedno bolj zoževali obroč okrog postojanke. Minerji so pod ra- fali mitraljezov jurišali m z minami prebili zid. Bombaši so zmagoslavno opravili svoje delo, saj so z bombami zažgali šolo in župnišče in tako pr:?;li.;i sovražnika k predaji. Cankarjeve: so odbili vsak poizkus sovražnika iz Novega mesta in iz Semiča, ki je hotel poslati pomoč napadeni postojanki. Iz Metlike so Italijani neprestano obdajali r. u-hor s topovskim ognjem. Vendar vse ni nič pomagalo: zjutraj, še pred prvim svitom, je bila postojanka likvidirana. Ujet je bil ves komandni kader, skoraj vsi 'fašisti in belogardisti, kolikor jih. ni padlo, le nekaj od njih jih je pobegnilo, pa še teh so precej polov ili ljudje v vaseh, kamor so se hoteli zateći. Ujeta ata brila tudi udajalec pater Norbert in komandant Vasilje"ič, ki ga je v Sloven'jo poslal sam Draža Miha j lov ić. Z zmago na Suhorju je bil strt sovražni obroč okrog Gorjancev, izpraznile so se postojanke Radatovič:, Ostriž in Stopiti. Preprečeno je bilo gibanje sovražnika po komunikaciji Karlovee—Novo mesto. Ljudstvo ■e na tem področju svobodno zadihalo, pogostilo je borce m se jim zahvaljevalo. Osvobojen je bil ves gornji del naše občina in nikdar potem se sovražnik ni mogel več zadržati na tem terenu. Ravno zato, ker je ta bitka in zmaga tako pomembna, jo je tudi občina Metlika sprejela za svoj praznik. Re-lna Fir Spomenik herojske XV. divizije pred osnovno šolo na Suhorju nad Metliko, ki nosi ime narodnega heroja Martina Južne Več živahnosti v Adlešiče Počasi se spravlja vse k zimskemu spanju, pri nas pa mu bo sledilo menda tudi prosvetno delo. Igralska družin*, ki nam je prejšnja leta postavila oder več lepih i^er, počiva. Tudi tamburaški zbor, ki Je bil zelo šte-vi'en in Je že kar dobro igra;, ne vadi več. Kje je vzrok za to nedelavnost, sprašujejo Ijud'Jc. Ali življenje ne bi steklo malo živa-hneje ob "pomoči prosvetnih delavcev? Sodelovanje z odraslo m adno bi pr?»v gotovo dak> uspehe, sai vemo, da se mladino lahko kma'u navduši za napredek. V našem listu beremo, babo K mladina v raznih krajih pri- pravlja na prosvetno delo; ali bomo pri nas kar tiho? Načrtu za dograditev dvorane pri občinskem domu se tu nismo odrti'dV ic denarja trenutno manjka. Zal pa počiva domača obrt, ki bi lahko prinašala ljudem precej potrebnih dohodkov. Predilnica, ki jo je zadruga nekoč pripeljala iz raznih krajev, še vedno čaka, da jo bo kdo sestavi in pognal v obrat. Lahko bi rešila žene mučnega ročnega predenja in jim omogočila, da bi lahko več pletle. Zd^j je ravno pravi čas, da bi predilnico vendarle le rešili »čakanja in ji dali pravo zaposlitev. Ni prav, če bo le nadaVe rjavela, namesto da bi prinašala zadrugi in ljudem dobiček. Če ne, je boljše, da jo spet prodajo za staro železo. Bil bi tudi že čas, da uredimo cesto pri žunickem mostu. Lani nam je vojska zgradila tako iep moit, zdaj pa naj bi mo^da fantje iz.' predvojaske vzgo.e uredili še dovozno pot. Samo se ne bo n-ič zgradilo! Sploh bi pri nas lahko marsi-kaj napravili, pa je vedno kakšno praz.no c*e*anJe krivo, da stvari zasta-jajo. Precej časa imamo svoje v rs'.nega (»kontrolorja«, ki brezplačno (včasih v hlačah, včasih v kiklji) opravlja svojo VW.bo\ Pri vsakem n Globusu č.ika in lovi novice od potnikov. Če jih tam nc dobi. pa drugje stika za njimi in rurjaje bi prebral vse, kar pride po pošti k nom iz raznih krajev. Ta naš »kontrolorček« seveda ni niksk čmernež in strog človek, temveč neznansko sladak in vedno na-sme'an. čep*»v bi se včisih ob novicah, ki Jih lovi, najraje prav kilo držal. Br. Ljudska univerza v Novem mestu je dobro začela • I ■ I I \ «f- Leta, leta prihajajo Predavanje, s katerim je tU v Novem mestu 14. novembra začela novo sezono svoje dejavnosti, je bilo vsekakor izredno zanimivo in sodobno. Predavatelj Ciril Vidmar, šef-urednik Državne založbe 'z LJubljane, je tehtno, globoko in jasno analiziral sodobno politično stanj« v Nenavadno pismo Na pošti v Sisku visi v okviru pismo, ki ga poštarji1 ljubosumno čuvajo. To pismo je bilo poslano 5. novembra iz New Yorka. Naslov je pa b'l: Ana IvšiČ, Petrinjska ulica 34., Jugoslavija. Toda kdo naj ve, v katerem mestu! Vendar je pismo prišlo na prav; naslov, ko je samo 23 dni romalo p0 Jugoslaviji. Na tem romanju je prispelo tudi na pošto v SLs«k n šlo od rok do rok. Nek; poštar se Je sipomnil. da je v SUAtil Ana Ivšič in da res stanuje v Pe4r:nj-ki ulici 34. Pj.sm0 so izročMi naslovnici jn jo zapm-sli. da jim izroči kuverto za nagrado in dokaz njihov? iznajdljivosti. svetu, od prebufevafriih in osamo- svajalnih gibanj na Daljnem vzhodu, do boja Afrikancev proti kolonijalizmu, agresiji na Suez in Egipt, in zadnjih dogodKov na Madžarskem in do velike pomirjevalne v|o;e ki ;o v tem vih.ir-nem času ;vctovnih dogodkov ima v svedu naša država. Lepo števi-flo posl'uš aVev 'jfe pgedfciv>aitel(ja bogaio nag i,idilo s ploskanjem. Začetek U bi! torej tudi glede oblaka dober,, dasi tudi to pot sindikati v mestu niso storil' svoje naloge — da bi za obisk nav- krajini pospeševal nemšk! viteški red. kateremu je koroški vojvoda Ulrik III. podelil sredi 13. .stol. župnijo v Črnomlju »n njej podrejene duhovni- Je v Metliki, Semiču, Podzemliu in Vinici. Težka doba turških roparskih pohodov skozi Be.o krajino se je začela ieta 1403. Od takrat dalje so Turki pogosto vpadali, ropalF, pustošili in požigali, ljudi pa deloma pobijali in deloma odvajali v sužnost. Staro slovensko prebivalstvo se je zaradi tega v te« ku 15. in v začetku 16. sto.et-ja močno skrčilo. Po poročanju listin iz 15. stoletja so nekateri Turkom izpostavljeni kraji popolnoma opusteli. V tako kraje so potem od 1530 leta dalje graščaki in habsburški vojaški poveljniki naseljevali uskoke in sicer Hrvate iz Liko in Srbe iz Bosne, ki so se pomešali med staro prebivalstvo tu v večji in tam v manjši meri skoro v vsem več ali manj širokem pasu ob Ko.pi. Mnogo novoselcev (uskokov) se je naselilo zlar.ti okrog Adlešnč, Preloke. Vinice v Prilozju in Poljanah. Uskoki z ozemlja ob Zrmanji in Cetini v Dalmaciji so se naseljevali v Zumber-ku, kjer se je od leta 1530 dalje organizirala prva vojaška krajina. Sredi 16. stoletja — leta 1548 — ie koloniziral Ma-rindol. Milice in Paunoviča uskoškj stotnik Ivan LenkoviS z 1'škimi uskoki iz pod r o i j a Velebita. Enako kot Zumberak; je bilo tudi to samotno ozemlje vključeno v Vojno krajino, čeprav ni imelo z njo teritorialne zveze. Prisebno prebi* valstvo je tu ohranilo mešano narečje. »Družina zelenega Roga« nova taborniška enota v Straži-Toplicafi 18. novembra dopoldne je bil v zadružnem domu v Straži ustanovni občni zbor nove dolenjske taborniške enote. 38 članov in članic, novih tabornikov, je ustanovilo samostojno »Družino zelenega Roga«, ki združuje dijake in vajence iz Dol. Toplic, Straže in okoliških vas.. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki OB LO, nižje gimnazije iz "Dolenjskih Toplic, Društva prijateljev mladine iz Toplic in obč. komiteja m.'ndi-ne. O pripravah za ustanovitev nove tabornike družine >' občini Straža-Toplice, je v .m^ru pripravljalnega odbora poročal 'Franc Segedin, nakar so po krajšem .razpravljanju sprejeli pravila samostojne taborniSVe družine, njen proračun, načrt dela za 1357 in osnutek sklada za kroje, s katerim si bodo pomagali pri nabavljanju taborniških krojev. Kaže, da bodo to* pliškoistraški taborniki kmalu tako srečni, da bodo imeli v Toplicah in v Vavti vasi sobo za delo. Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo družine tile tovariši: Franc Segedin (glav&r), Dane Rudolf (načelnik), Lojze Senica (blagajnik in gospodar), Anica Prš;na (tajnica), v nadzornem odboru pa so Fanika Cerne, Branko Vovk ih Bori3 Bednar. Mladim tabornikom bodo pri premagovajiju začetni težav pomagali prosvetni delavci, pri nabav; osnovne opreme pa jim bodo prav gotovo radi pomagali tudi delovni Kolektivi v občin'. Njihovi napori pri vzgojnem delu z mladino bodo s tako pomočjo in sod?lovan;2m krepko podprti. OKROGLE USTREŽLJIVA URA Fridolin jo primaha nasekan domov. Žena se je zbudi/a. pa vpraša: »Koliko je pa ura? »I takole krog ene, ljuba Koprnela.* Zdajci pa udari ura in odbije štiri. »Tak nehaj no ponavljati,'' reusne Fridolin na uro, »saj vem, da je ena, kaj U je treba štirikrat povedati!* TEORIJA IN PRAKSA Polonca študira agronomijo, prav resno. Poleti je šla na državno posestvo v praksa. Ekonom, ji pokaže Mere: »Ali znate molsti?'< — >Set'eda znam, saj Študiram agronomijo!* In začne molstl. »Nate stolček,* ji pravi ekonom. >--Boste laže molzli.* Coz dobre pol ure priteče Polonca vsa zadihana: »Oh, tovariš ekonom, tudi »eduj ne gre. Krava se sploh noče usesti na stolček!jali v tretji klopi. »O, to je pa dobro znano in slauno ime,* pravi profesor. »Jasno!« se pobaha dijak, »Saj že pol leta igram v dru* gem moštvu.* OH, TA ZAMERA >Naš direktor napačvo delat ker se noče zameriti ljudem. Jaz bi mu to najraje povedal, vendar se mu nočem zame- Cirkulkl direktor: »Jc to ali znate ie kaj?« 1? KI TAVI 3. »Lf! 2«ečka me pod brado!« Je potožil Tetiv. Riki tiki pa Je pokukal dečku za vrat, mu ovohal ušesa, nato pa se Je spustil na tla in sedel, da hi si popraskal gobček »Poglej!« Je vkllknila Teilv Jeva mali. »In munuosj naj b| bili nevarni? Bržkone Je zato tako domač z nami, ker smo mu pomagali v nesreči.« — »Vsi mungosi so taki.« jo pojasnil oče. »Ako Ka Tedv ne ho vlekel za rep |u zapiral v kletko, l»o ves dati tekal po hiši. tiolo\o Je lačen; dajmo mu Jesti!« 6. Rikl-liki le nohti košček surovega mesa. kar mu je selu ugijalo. Kn Je pospra\il lužino, Je nd-kikljal na verando, se usedel w\ some, najeitl dlako in si posušil kožuh. Poleni se le počutil ninnito bolje. »V tej hii| bom videl vee rerl,« Je dejal sam pri sebi. »kot so kdaj videli moji domači v vsem svojem življenju. Ostal boni lu, zares, In M> malo ra/glediil!« Ves ostali del dneva ,le poleni kolovialil po hiši in stikal po v»ch količkih. 7. Malo Je manjkala, da nI utonil v kopalni kadi; svoj smrček Je namočil v črnilnik na pisalni nilzl in si ga povrh se osmodil na goreči Mimiki velikega moža, kateremu «e je bil spla/ll v naročje, da b| videl, kako ljudje pišejo. Pod noč le poliilel v Ted.vjevo sobo In spoznal tam skrivnost prižigali in pelrolejske svetilke. In ko Je Tedv lem-| k nočnemu |itt< Liku, |e lliki /le/el k ii.h-mu v posli lin V mali glavici so se vrstili vtisi \t velike hiše ln o njenih dobrih prebivalcih. 8. Odpočil pa se nI. ker je ponoči vsak hip vstal In stikal ta vzrokom slehernega iuma v hiii. Ko •ta Ted.vjeva mali in oče obiskala spečega sinčka, ie Riki-liki cepci hoden ob njegovem vzitlavju. »To ml ni vleč.« Je rekla Tedyjeva mati, »saj otroka lahko »e ugrizne.« — »Tiilv j,- <>)i njeni Inill varen, kot če bi «a čuval uiillioliš| p*i