OBISKALI SMO VVO JELKA Naporno delo, ki prinaša srečo Otroci so pravi srčki, le igrač imajo premalo / Vzgojiteljice zaslužijo na mesec približno 24.500 din, varuhinje pa 19.500 din Na kratko bi lahko rekla, da Je vzgoltteljskl kruh In kruh našlh varuhln/ lep, a naporen. Prlnaša slcer zarea vellko oaebne sreče In zadovoljslva, a denarja malo vellko premalo... Pa nikar ne mi-sllte, da sta ml lo mlsel prlšepnlll vzgollteljlca Benlca šllc In varuhl-nja Meta Marcele, katerlma aem skušala pred kratklm cel dan po-magatl prl vzgo/l In varatvu dve do triletnlh prlkupnlh dekllc In dečkov. Pravzaprav sem bila prijetno presenečena, ko sem vprašala, če lahko kot mati en dan preživim v vrtcu. Ravnateljica je bila takoj za to, samo prosila me je, če prine-sem cOpate s seboj. In sem jih. Pa ne samo copat. Od doma sem pri-nesla še star kasetofon, pa nekaj kaset in mali inštrument kazu, ki deluje na principu glavnika. To je sploh krasno glasbilo, saj samo pi skaš melodijo vanj, sliši se pa kc trobenta. Žal pa teh glasbil, ki sta nejo na primer v Nemčiji le nekc nad dve marki, pri nas nihče n izdeluie STARŠI SO VABLJENI Sploh pa sem bila zelo prese nečena, ko sta me Benica Silc i Meta Marcele povedali, da niser prva od staršev, ki bi cel dan prež vela v vrtcu. Veliko jih je ze bil pred menoj. Ta vrtec na Glavarje\ 18 a je torej na široko odprl vrat za starše Če utegnejo, lahko k« dar želijo - pridejo v skupine svc jih otrok in se tam z vsemi otrot igrajo, jim kaj zanimivega povedc pokažejo in morda v tistem čas vsaj malce razbremenijo naporn delo vzgojiteljic in varuhinj. In t se mi je zdelo zares imenitno, s< vzgojiteljica in varuhinja ne moret vsega znati. Nekateri starši pa lepo pojejo, pripovedujejo napete zgod-bice, imajo doma siar pisalni stroj, star računski stroj, žago ali kaj podobnega in otrokom lahko ra-zširijo obzorje. In kakšen vtis je naredil name drugi dom naših otrok? Zdi se mi, da se imajo v vrtcu zares lepo. Škoda le, da jih je v skupini - vsaj za moje pojme preveč. Res, da jih ni nikoli 18, pač pa največ 16, saj je vedno kdo bolan, ampak lah-ko si predstavljate, da se vzgojite-Ijica in varuhinja ne moreta vsem hkrati zares temeljito posvetiti, čeprav bi to rade in bi se morale. Dnevni urnik poteka takole: sta-rši otroke pripeljejo v vrtec, jih obujejo v copate in pripeljejo v so-bico, kjer jedo, se igrajo in tudi spijo. Pred zajtrkom si vsi otroci umijejo roke, nataknejo slinčke in sedejo pred male mizice na male stolčke. Nekateri še ne znajo sami jesti in jim je treba pomagati. Po-tem se učijo, igrajo, pojejo in telo-vadijo. če je vreme lepo, gredo ob-vezno na sprehod. Težava je le v tem, da včasih, četudi zunaj sije sonce, ne morejo na sprehod, ker so na primer varuhinje ali pa vzgo-jiteljice na bolniški. To se pa v žen-skem kolektivu pogosto dogaja. Če bi tudi očetje jemali bolniške za nego bolnih otrok, bi bilo morda drugače. Potem je spet na vrsti umivanje rok in kosilo. Hrana je izredno do-bra in okusna. Nato otroci spijo. Po spanju se spet igrajo in čakajo, da pridejo ponje starši. Žal se ve-čkrat zgodi, da kdo od staršev »pozabi« na otroka in pride name-sto najkasneje ob pol petih - ponj šele ob Sestih ali Se kasneie... VEČ OENARJA VRTCEM Prav hudo mi je bilo. škoda da ni tudi tistim, ki odmerjajo tako malo denarja za vrtce, da imajo naši otroci v obdobju rafiunalnišlva tako malo igrač, tako malo pa-pirja, svinčnikov in drugih pripo-močkov, ki bi jih moralo biti v vrt-cih na pretek. Tako so sedaj v vrt-cih presrečni, če jim kdo od sta-išev prinese kakSno malenkost, ki je ne potrebuje. Na primer tekstil-ne ostanke, star papir itd. Pridne roke vzgojiteljic in varuhinj skupaj z malčki pa iz teh ostankov napra-vijo prave čudeže: lutke, možifike, vozičke, pisane živalce itd. Zdi se mu, da se tudi zgradbam, v katerih naši otroci preživijo sko-raj pol življenja do šole, premalo posvečamo. Vse prepustimo arhi-tektom, ki kot vsi vemo, v vrtcih nikoli ne živijo. V VVO Jelka imajo odločno premajhne igralnice, ki za nameček še vse gledajo na hodnik. Zvočna izolacija pa je slaba. Če ena skupina spi, ko druga šele pri-de iz sprehoda, je jasno, da se vse slišiin otroci, ki so komaj zaspali, se zbujajo... Sicer pa stabilizacije pri otroških vrtcih res ne bi smeli začeti! Otroci so naša prihodnost, mar ne?! In tudi delo vzgojiteljic in varuhjnj bi morali bolj pošteno nagrajevati, kajti zaupana jim je velika odgo-vornost: vzgoja in varstvo naših otrok! Besedilo in slike: NEVA ŽELEZNIK