G- r a d e c. Mestni zbor graški je razpuščen. Občinske posle bo odslej vodil okrajni glavar baron Hammtr-Purgstall. Red v mestu vzdržuje 280 orožnikov, ki so bili pozvani v Gradec iz vseh krajev Stajarske in Koroške. Vsakega . orožnika morata spremljati dva dosedanja redarja. Strogo je prepovedano, da bi se ljudje v gručah zbirali. Kdor bi se upal kaliti mir, se bo ostro in brezobzirno kaznoval. Orožniki imajo povelje, rabiti tudi orožje, kakor hitro bi bilo potrebno. Zakaj neki take nenavadne odredbe? Gradec je postal v zadnjem času zalega nemških hujskačev in rovarjev. Prebivalci glavnega mesta zelene Štajarske so se do pijanega nasrkali duha znanega ropotača Wolfa in kričača Schonererja. To so dokazali jasno in neovrgljivo zadnji mesec tudi mestni očetje. Pravosodni minister je imenoval, kakor je našim čitateljem znano, grofa Gleispacha predsednikom deželnega nadsodišča v Gradcu. Groi Gleispach je bil v ministerstvu Badenijevem pravosodni minister in je tudi podpisal jezikovne naredbe za Geško in Moravsko. .Tezikovne naredbe so prvi kamen, ki se je odkršil od močnega zidovja nemške nadvlade nad drugimi avstrijskimi narodi. Raditega je v nemškem taboru toliko krika in vika nad jezikovnimi naredbami. Vsi ministri, ki so sodelovali pri teh glasovitih naredbah, so od nemških zagrizencev prokleti. Tudi Gleispach je od svojih sorojakov vsled tega zavržen in zaničevan. Ko se je pripeljal iz Dunaja v Gradec, da zasede svoje novo mesto, morali so orožniki in redarji braniti osebo predsednikovo, da ga druhal ne napade. Ker Gleispach ne čuti v Gradcu dovolj varnosti za svoje življenje, odSel je iz mesta na svoje posestvo v bližini mesta, kjer ostane vse poletje in kamor mu bodo donašali vse spise na reševanje. Mestni zbor graški bi bil dolžan, ako bi v njem sedeli trezni in pametni možje, da pomirjuje ljudstvo, da skrbi za varnost vsem prebivalcem in še posebej državnim uradnikom, kateri si ne izbirajo sami bivališč, ampak morajo iti, kamor jih pošlje volja cesarjeva. Toda kaj je naredil mestni zbor graški?Ni svaril nemirnežev, ni tišil kričačev, ni uduševal nezadovoljnosti ljudstva zaradi onega imenovanja, ampak vlil je še olje na plamteči ogenj s tem, da je vsprejel nujni predlog, v katerem obžaluje iraenovanje Gleispachovo in izreka vladi svoje nezaupanje. A to še ni vse! Pri predzadnjih nemirih v Gradcu so ustrelili vojaki nekega postopača, ker je metal kamenje na vojake in hujskal ljudstvo, da se upre vojaški sili. Pokopa tega postopača, kojega je zadela pravična kazen, udeležilo se je velikansko število graškega prebivalstva, raed njim tudi več rezervnih častnikov, da pokažejo s tem svojo nevoljo in ogorčenje nasproti vojaškim krogom. Rezervni častniki, ki so se udelcžili pokopa, so bili zaraditega kaznovani in so izgubili častništvo. Avstrijski častniki pač ne bodo v svoji sredini trpeli tovariSev, ki odobrujejo s svojim ravnanjem hujskanje proti vrlemu vojaštvu! Prav se je torej storilo, da so se take propalice izključile iz družbe avstrijskih častnikov in izgubile častniško šaržo! Toda mestni očetje so bili zopet drugih mislij. Obžalovali so, da se ravnanje rezervnih častnikov tako ostro kaznuje. S tem so kaznovane nezadovoljneže le potrdili v njihovem prepričanju, da se smejo upirati svojim predstojnikom, kadar jim ravno ugaja. In še jeden uzrok je, zakaj se je mestni zbor razpustil. Najvišje povelje nad vojaStvom ima presvitli vladar sam. Graški mestni očetje bi brž tudi radi imeli tako oblast. V Gradeu leži bosanski polk. Pri raznih nemirih, ki eo se uprizarjali zadnji čas v Gradcu, so morali priprosti Bošnjaki miriti razgrajajoče olikane Gradčane. Nemški Gradčani so se morali umikati bajonetom slovanskih Bošnjakov. In to je bolelo nemške razgrajače v dno duše. Svoji razjarjenosti nad Bošnjaki so dajali duška, kjer so mogli. Posebno so jim nagajaii, kadar \<e k|e igrala njihova godba. Mestnih očetov . naloga bi bila, pospeševati uzajemnost med vojaštvom in meščanstvom. Vendar mestni zbor tega ni hotel. Zahteval je nasprotno, naj se Bošnjaki odstranijo in naj utihne njih godba za vselej po graškem mestu. Napetost med meščanstvom in vojaštvom se je vsled tega le še povečala. Tako puntarsko ravnanje mestnega zastopa graškega je vzbndilo v vladnih krogih veliko nevoljo in vlada je storila odločen korak ter razpustila kričaški mestni zbor. Glavno mesto torej ne sme več urejevati občinskih poslov po svojih izvoljenih zastop- nikih. Vlada je spoznala, da ti zastopniki niso dovolj trezni, niso dovolj pametni za sedanje razburjene čase, da se dado le preradi voditi od pouličnih huiskačev. Zato je vzela vlada mestno upravo v svoje roke. Štajarski Slovenci nismo nikdar gledali s posebno ljubeznijo v Gradec. Sedaj nas je sram, da imamo tako glavno mesto. Vlada bi nam ne mogla za tekoče jubilejsko leto storiti večjega veselja, nego da začne resno misliti na samoupravo spodnjega Stajarja!