qq. n Mletja po binkoštih. Glavna misel: Povabljeni smo na obed, v Cerkev. Imeti moramo neomadeže-vano svatovsko obleko; biti moramo novi človek, človek pravičnosti in svetosti. S tem tudi izpolnimo božjo voljo. Sv. Bruno, spoznavalec. Je ustanovitelj kartuzijanov, enega najstrožjih redov v Cerkvi. Po rodu je bil sv. Bruno Nemec. Po ustanovitvi reda je postal svetovalec papeža Urbana II. Umrl je leta 1101. Sv. rožni venec bi. Device .Marije. Praznik jo počastitev Device Marije v znak hvaležnosti za darove, ki jih podeljuje molitvi rožnega venca. Praznik je bil vpeljan v spomin na slavno zmago nad Turki. 8- Sv. Brigita, vdova. Je švedinja iz 14. stoletja. Odlikovala se je zlasti Po odlični vzgoji svojih otrok in po ljubezni do revežev. Papežu Urbanu V*, je nasvetovala, naj se vrne iz Avignona v Rim. Sv. Janez Deonard, spoznavalec. Doma iz Italije, blizu mesta Lucce, je ustanovitelj kongregacije regularnih klerikov. Boril se je odločno proti protestantizmu. Skupaj s Špancem Vivesom je ustanovil leta 1603 zavod Propagando v Rimu. 11. 20. nedelja po binkoštih. Materin. slvo bi. Devico Marije. Na efeškem cerkvenem zboru leta 431 je bila slovesno proglašena verska resnica, da je Marija božja Mati. Tega se spominjamo danes. Papež Pij XI. je ob uvedbi tega praznika izrazil željo, da bi vsi posnemali božjo Ma. ter in nazareško družino tako po svetem življenju kct tudi po vzgoji otrok. 14. Sv. Kalist I., papež, jn mučenec. Bil je sužeuj, rudar, že osvobojen je postal šef nekega rimskega pokopališča. Končno je postal papež. Moral se je boriti proti zmotam med kristjani. Umrl je kot mučenec: po izstradanju in večkratnem bičanju so ga vrgli v vodnjak leta 222. Po njem nosijo ime Kalistove katakombe v Rimu. 15. Sv. Terezija, devica. Imenujejo jo Terezijo Veliko. Je slavna obnovi-teljiea karmeličank. Zaradi svoje umnosti nosi naslov „mistična učiteljica“. Imela je od Boga mistične milosti. Zelo je častila sv. Jožefa. Njeno truplo počiva neokrnjeno v TormBsu v Španiji. Znano je njeno vodilo: „Nič naj te ne vznemirja, nič naj ti ne jemlje poguma; vse mine, le Bog ostane nespremenljiv; potrpežljivost vse doseže; kdor ima Boga, temu nič ne manjka: Bog sam zadošča.“ 17. Sv. Marjeta Marija Alacoque, devi MARIJA Umaknil se je dež, prešli nalivi, privris\ali z gora pomladni dnevi. S s grlic glas spet čujc nad posevi, samo se smeje \metu v mladi grivi. So zadišale trte v drobnem cvetju in fige spet napele so poganjke. Ka\o se belijo platnene jan\e zorečih mater v sončnem mladoletju! Med njimi ti, Marija dobra matt, \ot bel steber vklesana ob vodnjaku, z očmi mladenke, v l{itah žar\i zlati. j\[a rami ždita ti goloba mlada. Molitev tiha dviga se \ obla\u, do\ler ne nagnejo se sence z Galaada. Janko ca. Francozinja po rodu. Vstopila je v sestrski samostan v mestu Pa-ray-le-Monial. Važna je za vso Cerkev, ker je pokazala na pobožnost presv. Srca Jezusovega. Imela 38 tri velika razodetja. 18. 21. nedelja po binkoštili. Sv. Luks, evangelist. Sv. Luka nam je zapustil dve doli: evangelij in apostolska dela. Sv. Luka je bil sodelavec sv. Pavla. Bil je zdravnik. Umrl 3e kot mučenec v Patrasu. — Ta ne- I delja je tudi misijonska nedelja. Molimo in darujmo za misijone! 10. Sv. Peter Alknntara, spoznavalec. Bil je veliki spokornik in konten)-plativec 16. stoletja. Pomagal j® sv. Tereziji pri obnovitvi karmel-skega reda. 2 0. Sv. Janez Kancij, spoznavalec. Rojen je bil v Kentyju na Poljskem-Bil je profesor teologije, kasneje župnik, potem spet profesor na krakovski univerzi. Večkrat je bo9 obiskal Palestino in Rim. Odlikoval sa jo po junaški ljubezni do bližnjega. Je zavetnik Poljske. 24. Sv. nadangel Rafael. Srečamo ga v svetem pismu staro zaveze, ko se predstavi v človeški podobi kot Azarija Tobiji, (la ozdravi v Ninivah slepega Tobijo, da reši mladenko Rahelo in da spremlja mladega Tobija na njegovem potovanju. Cerkev časti sv. Rafaela kot zavetnika popotnikov. '2.-,. 22. nedelja po binkoštili. Krist«9 Kralj. Smisel praznika je, da I« kristjani vedno bolj spoznavali Kristusa kot Kralja, ki sedi na desnici Očetovi in ki bo prišel na konc® časov v vsej mogočnosti in slavi. 28. Sv. Simon in J uda, apostola. Simo® je bil iz sekte zelotov (gorečni kov), zato nosj ime Simon Goreč- > nik. Juda Tadej je brat apostol® Jakoba mlajšega in Jezusov bratranec. Judovo pismo je ena izmed knjig sv. pisma. Najprej je Simon ozna::je-val evangelij v Egiptu in Juda v Mezopotamiji. V Perziji sta se združila in po mnogem apostolskem » delu skupaj umrla mučeniške smrti. Slava in moč svetega rožnega venca Mesec oktober je posvečen roženveri-dpi pobožnosti. Prvo nedeljo oktobra ob-bajamo \ot roženvens\o nedeljo. Krščanski svet se ta mesec s posebno ljubeznijo in zaupanjem obrača h Kraljici presv. rožnega venca ter jo slavi in prosi z ro-ienvens\o molitvijo, \i je Marijinemu Srcu med vsemi pobožnostmi najljubša in najdražja. V sveti \atoliš\i Cer\vi ne najdemo Pobožnosti, \i hi bila \rščans\emu Ijud-stvu bolj priljubljena in v \rščans\em svetu bolj razširjena \ot je sveti rožni venec. Sveti rožni venec moli učeča in Poslušajoča Cerkev. Molijo ga papeži in škofje in duhovniki, molijo ga redovniki in redovnice, molijo krčanski verniki, stari in mladi, učeni in preprosti, bogati •n revni, posamezno in po družinah. S svojimi molitvami, ki so izmed najlepših ‘n najodličnejših in s svojimi skrivnostmi, ki povzamejo na kratko ves evangelij, je sveti rožni venec resnično biser krščan-ske vernosti in pobožnosti. Je ona mo-litev, ki mu je ljuba in domača že iz detinskih let, ki nas kot zvest prijatelj spremlja po potih našega življenja, mo-ntev, ki se nam zdi, da nujno spada k življenju kristjana in da bi brez nje našemu življenju manjkalo ne^dj bistve-nega, nekaj nepogrešljivega. SLAVNA ZGODOVINA Papež Leon XIII., ki spada gotovo med največje pospeševalce roženvenske pobožnosti in je izdal o svetem rožnem vencu deset pastirskih poslanic, piše v svoji prvi tozadevni okrožnici, objavljeni ALOJZIJ KOŠMERLJ 1. septembra leta 1883, da je bil sveti rožni venec vpeljan v življenje svete Cerkve po svetem Dominiku, ustanovitelju dominikanskega reda, ki Sa Je za to navdihnila presveta Devica Marija. Zgodilo se je to ob koncu 12. stoletja, ko se je na jugu Francije in v sosednih latinskih deželah pogubno širila zmota krivoverskih Alhigencev. ki so v tistih časih predstavljali neko vrsto brezbožnega, divjega komunizma in izvajali povsod, kamor so prišli, strašno nasilje ter sejali razdejanje in smrt. Proti tem stas-nim sovražnikom vere in krščanskega življenja se je torej dvignil sveti Dominik-?Ji šel v ta boj z materialnim orožjem, marveč z živo vero v moč svetega rožnega venca, k' 8a ie P° navdihnjenju preblažene Device Marije zamislil in začel širiti in so ga pozneje njegovi redovni sinovi razširili na vse štiri strani sveta. novo se je izkazala zmagovita moč svetega rožnega v 16. stoletju, k° se je strašna bojna sila nevernih Turkov pripravljala, da zasužnji vso Evropo in jo ukloni jarmu vzhodnega barbarstva. Tedaj je sveti papež Pij V. pozval vse krščanske vladarje k skupni obrambi vere, sam pa se je zatekel k molitvi svetega rožnega venca in pozval vse verno ljudstvo, da se mu v tem pridruži. Krščanski svet se je papežu navdušeno odzval. Tisti, ki so bili sposobni za boj, so šli neustrašeno v bojne vrste, pripravljeni preliti svojo kr' in darovati svoje življenje za rešitev krčanske vere. 7\[e meneč se za silno premoč sovražnikov so krščans\e bojne sile pod poveljstvom vojvode Juana de Austria napredovale proti Lepantu, v bližini \orints\ega zaliva, \jer so se srečale s silnim turškim brodovjem. Doma pa so se vsi oni, \i niso mogli v boj, združili s papežem v armado molilcev, ki je kHeala k Mariji za zmago krčanskega orožja. Prav pred 7. oktobrom leta 1571 so roženvenske bratovščine v Rimu molile neprestano in skozi celo noč. Bil je to silen \lic \rš\ans\ih vernikov k vsemogočni varuhinji in pomočnici, ki svojih zvestih v stis\i ne zapusti. Res se je nebeška Kraljica takoj odzvala. Krščansko brodovje, čeprav slabotno in maloštevilno v primeri s sovražnikom, je izvo-jevalo tisti dan, z malimi lastnimi izgubami, sijajno zmago nad fanatičnimi pripadniki polumeseca. Turško brodovje je bilo uničeno, trume sovražnikov pokončane in potopljene, množice krčanskih sužnjev rešene, sovražna moč na morju za vedno strta. Sveti Pij V. je za zmago zvedel po božjem razodetju in takoj odredil zahvalne molitve. Iz hvaležnosti za tako veliko milost je vpeljal v cerkveno bogoslužje praznik nase Gospe od zmage, ki naj bi se obhajal vsako leto 7. oktobra, na obletni dan. Rfjegov naslednik Gregor XIII. pa je leta 1573 namesto tega praznika uvedel praznik presvetega rožnega venca, \i se v liturgiji obhaja 7. oktobra, na zunaj pa prvo nedeljo v oktobru. Rjove zmage krščanskega orožja nad neverniki so potrdile moč svetega rožnega venca. Dne 5. avgusta leta 1716 so poražene turške suhozemske sile pri Te-mešvaru na Ogers\em; \malu nato je bil osvobojen otok Krf. Obe zmagi sta bili izvojevani v dneh, posvečenih presveti Devici Mariji potem ko so se končavale v krščanskem svetu javne molitve svetega rožnega venca. To je nagnilo papeža Klemena XI., da je praznik svetega rožnega venca razširil na vesoljno Cerkev. Vse to navaja papež Leon XIII. v svoji prvi roženvenski poslanici in do- daje: „Iz vsega tega vidimo k°t doka' zano dejstvo, da je ta način molitve presveti Devici nad vse všeč ter tako za obrambo svete Cerkve in krščanskega ljudstva kot za dosego vseh vrst milosti in dobrot, javnih in zasebnih, nad vse učinkovit.“ Ko vse tako vzpodbudno razloži, uvede papež za vso Cerkev pobožnost svetega rožnega venca za mesec oktober, po-zivajoč k navdušenemu in številnemu odzivu. Pobožnost svetega rožnega venca obdari z bogatimi odpustki. V lavre-tanske litanije uvede zaupni klic: Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas. Leonu XIII. je sledil blaženi Pi] X-, papež vsakdanjega in zgodnjega svetega obhajila, ki mu je bilo geslo: Vse prenoviti v Kristusu. Da je mogel izpeljati velike reforme notranjega življenja Cerkve, mu je ugladila pot morda ravno goreča molitev svetega rožnega venca, toliko povzdigovana in priporočana po njegovem predniku. Pij X. je postavil svetemu rožnemu vencu trajen spomenik v novem cerkvenem zakoniku, ki ie b' pod njim dovršen, kjer naroča v kanonu 125, naj bi zlasti duhovniki in vse cerkvene osebe molili sveti rožni venec vsak dan ter tako z njim častili Mater božjo-Tudi ureja v zakoniku odpustke svetega , rožnega venca. Ko so se nad Evropo in nad svetom že zbirali črni oblaki druge svetovne vojne, je papež Pij XI. izdal 29. septembra leta 1937 lepo in obširno okrožnico o svetem rožnem vencu, kjer povzema glavne misli Leona XIII., sam pa dodaja polno novih pobud za težke čase, k' P*1' hajajo, in zlasti priporoča sveti rožni venec po družinah. Sedaj vladajoči Pij XII je s svetim rožnim vencem v posebno tesni zvezi, saj ga imenujejo papeža naše ljube Gospe Fatimske. Skoraj vsako leto poziva katoliški svet k udeležbi pri roženvenski pobožnosti v oktobru, blago- slavlja in podpira podvige za razširjenje te mogočne molitve po družinah, med mladino po vsem svetu, in zlasti priporoča, da. bi \ristjani molili sveti rožni venec za brate, k' trpe preganjanje zaradi vere in pravice. Po vsem tem si more \atoliš\i kristjan misliti le eno: Če papeži, Kristusovi namestniki, ki stoje na čelu vesoljne Cerkve in vidijo s svojega visokega stružnega stolpa vse nevarnosti in zmote, ki ogrožajo krščansko vero in življenje, s toliko vnemo priporočajo molitev svetega rožnega venca, imenujoč ga ,,zastavo krščanske vere in gotovo jamstvo božjega varstva in usmiljenja“ (Leon XIII.), tedaj je sveti rožni venec gotovo vreden vse naše ljubezni in zasluži, da ga molimo z veliko vnemo in neomajno stanovitnostjo. IZREDNI POMEN SVETEGA ROŽNEGA VENCA V NAŠIH DNEH Ndš čas je čas silnih pretresov in strašnih zmot, čas razdora in sovraštva, vas nasilja in kryi- Ladjo svete Cerkve Premetavajo silni viharji. Zdi se, kot da na mnogih ^rajih sveta že bije zadnja nra katoliški, krčanski veri. Sile pekla so se razbesnele do skrajnosti . . . Vendar Z(!jub vsem strahotam in nevarnostim kristjam ne smemo izgubiti Zaupanje v Boga, ki je svoji Cerkvi obljubil neporušnost : ,,Peklenska vrata je ne bodo premagala.“ V tem zaupanju nas potrjuje očetovska beseda Pija IX., k1 v svoji roženvenski poslanici piše: „V časih križarskih vojsk se je po vsej Evropi dvigal en sam glas in ena sama prošnja je vrela iz src vernih Ijud-stev: klic in prošnja za osvobojenje sve-Ph krajev; tako naj se tudi danes združijo po celem svetu, po mestih in vaseh, v eni molitvi vsi, ki so blagega srca lrl naj kličejo k Materi božji, da bi bili Po njem priprošnji ponižani in premagani sovražniki krščanske in človeške ci- Podoba Device Marije v karmeličanski cerkvi mesta Barcelone vilizacije in bi utrujenemu in razdvojenemu človeštvu zasijal resnični mir. če bodo vsi kristjani tako storili, s pravim razpoloženjem in v goreči pobožnosti, je upati, da bo, kakor v preteklosti, tako tudi v naših dneh preblažena Devica izprosila od svojega božjega Sina ustavitev in pomnjenje sedanjih viharjev in bo blesteča zmaga kronala plemenito prizadevanje vernikov, združenih v molitvi svetega rožnega venca. ‘ To zaupanje nam morajo potrditi Manjina prikazovanja v novejših časih. V Lurdu se je preblažena Devica prikazala sveti Bernardki z rožnim vencem v rokah, jo učila, kak° naj ga pobožno moli in naročila, naj njegovo molitev priporoča vsem vernim ljudem. V Fatimi se je nedolžnim otrokom razodela k°t Haša ljuba Gospa presvetega rožnega venca, jim pravtako naročala, naj ga vsa\ dan pobožno opravljajo in isto priporočajo tudi drugim. Iz vsega tega sledi za ves katoliški svet upanja polna resnica: Marija sama priporoča svetu sveti rožni venec \ot sredstvo vseh milosti, \i so potrebne ta\o posameznikom \ot vesoljni Cerovi. Besede papežev, \i nas navdušujejo za pobožno in stanovitno molitev svetega rožnega venca, se naslanjajo na izjave in priporočila same božje Matere, katere posredovanju to molitev dolgujemo. Po molitvi svetega rožnega venca, ki naj jo vsi verniki z vedno večjo gorečnostjo opravljajo ta\o v cerkvi \a\or doma, bodo ponižani in spokorjeni božji sovražnici in bo svet prejel veliki dar resničnega in trajnega miru. Taka je vera Cerkve, ta\o verujmo in zaupajmo tudi mi. VPLIV ROŽNEGA VENCA NA NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE Sveti rožni venec ni le mogočno in zmagovito orožje v borbah Cerkve, ampak ima tudi čudovit vpliv na duhovno življenje vseh, k’ ga pobožno molijo. S Pijem V. ga lahko imenujemo mogočno sredstvo duhovnega poglobljenja in posvečenja. Že same molitve, ki jih v rožnem vencu molimo, morejo skrivnostno oblikovati našo duhovnost: apostolska vera, ta mogočna izpoved naše piipadnosti Bogu, Kristusu in Cerkvi ter njenemu nauku: očenaš s svojimi sedmerimi prošnjami, najlepše in najboljše izmed vseh molitev, ki nam jo je zložil in izročil sam naš Gospod Jezus Kristus: zdravamarija, molitev, ki časti in prosi Marijo, mater božjo z besedami nadangela Gabrijela, svete Elizabete in sv. Cerkve; in končno veličastni slavospev presveti Trojici, ki ga dodajamo ob koncu vsake desetke, slavospev, ki si lepšega ne moremo želeti, ki ga bomo tudi v nebesih nekoč ponavljali, kakor ga je v hvaležni ljubezni ponav- "j Ijala Marija z malo Bernardko v turški votlini. Da, najlepše molitve, kar 3'^ krščanstvo ima in pozna, so zbrane v svetem rožnem vencu. V njem jih ponavljamo zopet in zopet, vpletajoč rožo k roži v svoji srčni ljubezni. TJevednim ljudem se zdi to morebiti nespametno, verni ljudje pa razumejo s papežem Pijem XL, da to ni nobeno prazno ponav- j Ijanja istih stvari, marveč da pobožno ; ■ srce, čeprav iste besede ponavlja, vedno izraža nekaj novega, kor vselej znova privre iz globin njegove iskrene ljubezni. Vse to preprosto in ponižno ponavljanji prelepih molitev svetega rožnega venca utrjuje v nas, po besedah Pija XI., duha evangeljske preprostosti in srčne ponižnosti, brez katerih je nemogoče priti v nebesa. Pa te krasne molitve v svetem rožnem vencu niso še vse. Predstavljajo samo nje-govo zunanjo podobo, njegovo telo, k' mu daje življenje premišljevanje skrivnosti našega odrešenja, skrivnosti, k* v kratkem povzamejo vse Jezusovo in Mati jino življenje, v njunem veselju, trpljenju in poveličanju. Prav te skrivnosti dajejo svetemu rožnemu vencu ono veliko privlačnost, neizčrpno bogastvo misli in čustev, iz katerega si vsak zajem-Ije primerno svojim zmožnostim. Premišljevanje skrivnosti svetega rožnega venca nas na preprost pa učinkovit način uvaja v to, kar imenjuje TomOZ Kempčan višek krščanske modrosti, k° piše v 1. poglavju Hoje za Kristusom'-,,P{aša prva skrb in najvišja učenost bodi: premišljevati življenje Jezusa Kristusa.“ Tako premišljujemo v skrivnostih veselega dela svetega rožnega venca živ-Ijenje božjega Zveličarja v krogu svete Družine; gledamo v duhu to tiho in skr*' to življenje Jezusa, Marije in svetega Jožefa, življenje, ki poteka v delu, molitvi in žrtvovanju ter v popolnem soglasju iv popolni medsebojni ljubezni. Kako se tu uče naše duše, v čem je prava vrednost in veličina življenja: ne v bogastvu, ne v posvetni slavi, marveč v ponižnem spolnjevanju stanovskih dolžnosti, v mo-h Ivi, v tihem žrtvovanju in v iskreni medsebojni ljubezni. Skrivnosti žalostnega dela svetega rožnega venca govore o trpljenju in križu. Jezusa premišljujemo v njegovem smrtnem boju in v njegovih mukah na križu. In ob Jezusu vedno uidimo njegovo žalostno Mater. Kaj bi nas moglo bolj tolažiti v naših frizih in težavah? Ko premišljujemo te skrivnosti, občutimo v globini duše, da krščansko življenje ne more mimo križa. Zgled trpečega Gospoda ,n žalostne Matere božje nas pomirja, nas krepča. Misel na njuno tako plemenito, tako sveto žrtvovanje nas polni z nelikodušno pripravljenostjo za težke ure božjih preizkušenj in užiga plamen ljubezni in plemenite požrtvovalnosti. Skrivnosti častitljivega dela svetega rožnega venca pa govore o zmagi, o poveličanju, o nebeškem plačilu.Ob njih pobožnem premišljevanju priteka v dušo nov pogum, novo zaupanje nas prešinja. r mislih na Gospodovo vstajenje in njegov slavni vnebohod, na Svetega Duha T'olaznika, na Marijino vnebovzetje in kronanje v nebesih prevzema naše duše sJadka zavest, da gre tudi nuš križev pot, ee na njem ponižno vztrajamo, v podoben zmagoslavni zaključek■ Saj se vernim ‘ludem življenje s smrtjo ne k°nča, am-le spremeni. In vedno znova doživ-l)amo v srcu ob tej molitvi nekaj onega ^mag0Vitega upanja apostolovega, k° b'še, „da se vse trpljenpe naših dni še malo ne da primerjati s prihodnjo slavo, k* bo nad nami razodeta" (Rim 8, 18). Res, če pomislimo, da v vsakem delu 'Oznega venca 50 krat kličemo k Mariji: hrosi za nas grešnike zdaj in ob naši s>nrtn; uri, kako naj se še bojimo smrti7 Ali nam naša nebeška Mati ne bo prihitela na pomoč ob tisti grenki uri, k° se bo naša duša poslavljala od telesa? Ali nam ne bo stala tedaj ob strani, ko smo jo dan za dnem tolikokrat za to milost prosili1 ?S[e bojmo se. Marija svojih zvestih ne zapusti v življenju, ne v zadnji uri. In sveti rožni venec, naš zvesti prijatelj bo tedaj najljubši predmet v naših omahujočih rokah, po smrti pa bo šel, ovit okrog naših sklenjenih, mrtvih rok. z nami v grob k°t zastava častitljivega vstajenja in večnega življenja. V tem duhu je razumela in molila sveti rožni venec verna mati, ena izmed neštetih, ki j° je Bog s težkimi križi obiskal. Vzel ji je moža, vzel odrasle sinove, le nekaj mlajših je ostalo ob njej. Vse cvetje njenega življenja sc je osulo, ostala je sama z vso bolečino izgube in z vse odgovornostjo za usodo družine. Tedaj ji je postal sveti rožni venec, ki Ra ie sicer vedno rada molila, še posebno mil in drag vodnik, učitelj in tolažnik. Tako je dejala: Veseli del molim za otroke, ki so mi ostali, da bi po Jezusovem zgledu rastii v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh in da bi jim jaz mogla biti vedno dobra in zvesta mati. Žalostni del molim zase, saj sem tako blizu žalostni Materi božji, k' je bila tud’ vaova in sama in jo je križ s Kalvarije vso zastri. Častitljivi del pa molim v mislih na drage pokojne, k> so odšli pred nami, zaznamovani z znamenjem vere in počivajo v miru. J^Janje mislim ob teh skrivnostih, polna upanja na svidenje v nebesih, kamor so šli, da nam pripravijo brostor. O Tako bo ostal sveti rožni venec, častit in slaven po svoji zgodovini, čudovit v svojih molitvah in skrivnostih do konca časov resnična šola krščanskega življenja, neizčrpen vir moči in tolažbe in poro-šlvo naše stanovitnosti. SVETI FRANČIŠEK IN BREZA Vročega poletnega dne je stopal svet' nik skozi gozd. Teda ni zavil po uboje-nih človeških stezah, kajti rajši je romal skozi grmovje in rastlinje, kjer je bil božjim stvarem prav blizu. Vsa gozdna drevesa so ga spoznala, ter mu šumela s krošnjami vesel odgovor. Pogosto se je tudi zgodilo, da je grmičje objelo svetnika z zelenimi vejnatimi rokami ter ga priželo nase, kot bi ga nikdar več ne hotelo izpustiti. Tedaj se je svetnik pač nasmehnil, pogladil vitke veje in liste ter z veselimi besedami moledoval za prostost. In grmiči so ukazali svojim trnom, naj pazijo, da ne bodo svetnika zbodli, veje so se razklenile ter ga izpustile. In svetnik je z nasmejanimi ustnicami spl mimo njih in grmi in trave so se priklanjali ter se ozirali za dobrim možem. Ali pa se je zgodilo, da so z veselimi skoki prihitele gozdne živali ter se ljubeče stiskale k svetnikovim nogam. Nič se ga niso bale in prav dobro so vedele, da ima zanje vedno košček kruha pri sebi. Potem je stal svetnik sredi živali — navadno so bile to srne in zajci, — ki so prejemali hrano iz njegovih rok. V zahvalo so mu razkrile svoje najlepše spretnosti: skakale in plesale so okoli njega, ker njih tope dušice pač niso prav vedele, kako bi svetnika zahvalile in kako ga počastile. Da, pravijo celo, da je nekoč pridrl iz gozda razjarjen volk ter hotel planiti na samotnega svetnika. A svetnikovo srce ni poznalo strahu, kajti vedelo je, da ga varujejo močne božje roke, in njegova ljubezen je bila večja od volčje besnosti. Poklical je volka z imenom, ljubezni. In T. A. HOLLAND volk je spoznal Gospodov glas; sključen in zaupljiv se je priplazil k svetniku tet se mu kot zvest pes vlegel k nogam- Tako je bil svetnik eno z vsemi stvarmi; pogovarjal se je z njimi in poznal njih bridkosti in veselje in vse stvarstvo mu je bilo pokorno ter se je skrivalo v gube njegove ljubezni. Ta dan je torej svetnik zašel prav daleč v gozd ter kmalu zgubil stezo in smer. Toda srce mu je ostalo neustrašeno. „Kako naj se izgubim," si je mislil, „saj je ves svet moje domovje in sem brat vsega stvarstva in mi čelo sloni v božjih rokah?" In pogumno je stopal naprej. Ker pa je bil dan vroč in soparen, ga je obšla huda trudnost in žeja. Čeprav mu je telo terjalo prav malo — posvetil si ga je namreč kot dušo — sta ga trudnost in žeja vendarle premagali, tako da je sredi brezovega gaja legel k nogam drobne breze, da bi se malo odpočil-Srce pa mu je zaupno govorilo Bogu: „Daj mi malo počitka, ljubi Bog, saj te nosim v srcu. ko hodim in kadar počivam. Jezik mi je žejen pijače, naj se odžeja s tvojim imenom, ki je slajše od studenčnice." Tako je govoril svetnik ter brezo objel in naslonil lice na njeno sre-brnobelo, hladno steblo. Tedaj je začutil, kako mu je kanila na roko kaplja, nato druga in še tretja-Ker je menil, da je začelo deževati, je dvigni) oči, proti nebu. Toda nebesni svod je bil brezmadežno moder in noben oblak mu ni kalil bleska. Tedaj je spet padla kaplja svetniku na roko in zdelo se mu ie. kakor da mu prinaša neko vest in komaj čaka, kako naj mu jo razodene. Ko se je dvignil, je zapazil nekaj ne-navadnega: V srebrnem brezovem lubju je bila ozka razpoka kot majhna, mlada rana in na razpoki je visela kaplja ter se bleščala kot čist diamant. Z breze je tedaj padel list in med letom šepetal: „Ali nisi žejen, dobri mož? Pij in Bog te blagoslovi!“ Tedaj je svetnik razumel. Oči so se mu napolnile s solzami in podržal je dlani kot torilce ob razpoki. In glej — te-daj je začelo kapljati, močno, vedno moč-neje, kot živ studenček. In ni prenehalo teči, dokler ni bilo svetnikovo prgišče do roba napolnjeno. Brat Frančišek je pil brezov sok. Hladen in dišeč je bil in poln blage moči. Vsaka kaplja mu je orežela telo z veliko radostjo in Z močjo brezovega drevesa . . . Utrujenost je Padla z njega kot težak oklep. Objel je brezo z vlažnimi rokami, tako kot lju' beče položimo roko na otroško lice, in rekel je s solznimi očmi: „Sestrica, sestrica! Nič dobrega ti nisem storil, ti pa si me napojila s svojim sokom . . . Kruha ne ješ, sicer bi ti ga ponudil kosec!" Breza je veselo potresla veje in rekla, da je zazvenelo kot lahen smeh: „O, Frančišek, ti dobri, kaj govoriš? Ali me nisi močno počastil, ko si me izmed vseh sestra izbral, da bi se oddahnil v moji skromni senci? Ali nisem v radosti vztrepetala, ko me je objela tvoja roka? In ali ni tvoje lice ležalo ob mojem? Ljubim te radi tvoje ljubezni — zakaj bi te ne napojila od svojega preobilja?" „Že, že,“ je odvrnil svetnik ter se smehljal. „Ko sem bil še droben fantič, sem bral o starem kralju. Na vrtu je imel drevo, ki ga je zelo ljubil, kajti to drevo je Bog okrasil z veliko lepoto. Ko je drevo vzcvetelo ir. so mu cvetovi blesteli v svetlih poletnih nočeh, je prekipevalo kraljevo srce v velikem veselju. In dal je odpreti zakladnico in iz nje je prinesel zaponke in verižice in prstane iz čistega zlata. Okrasil je cvetoče drevo Z zlatimi verižicami, biserne nize je ovil okoli cvetočih vej ter okrasil nedopovedljivo božjo krasoto z bleščečo zemeljsko lepoto. Glej sestrica.! Zlata in okrasja ni v mojih rokah, sicer bi te ozaljšal, preljuba, kakor je storil tisti kralj . ..“ Tu je svetnik za drobničko premolknil, se ozrl v brezo in videl, kako je lepa in kako stoji tu v vsej kipeči mladosti. Tedaj je pokleknil ter dvignil oči in roke k nebu, prepolno srce pa se mu je razgovarjalo v skrivnostnem dvogovoru s Srcem Matere božje. Še stoji ta breza v tistem prelepem brezovem gaju, kjer je stala v svetnikovih dneh, in z večno mladostjo je blagoslovljena. In kdor ima odprte oči, jo lahko prepozna med drugimi, kajti njeno lubje je nepoškodovano kot brezmadežno srebro in veje ji bleste v zelenju listov kot temnimi bisernimi trakovi. Sekira, ki bi jo kdo nastavil na njene korenine, bi se razletela, kajti blagoslov Matere božje je močnejši od človeškega železa. Osnovne dolžnosti otrok božjih že po naravi je človek uganka, že, ko bereš knjigo, ki jo je o človeku napisal znani Al. Carrel, razumeš, zakaj ji je dal naslov: ,,La incögnita del hom-bre": Neznanka-človek. Nadnaravni red pa je ves skrivnosten in v tem redu postane tudi človek sam resnična — skrivnost. Malo umemo te skrivnosti in še to malo težko povemo. Vse, kar o tem zapišem, se mi zdi čez čas medlo, preplitvo, preslabotno povedano, skoroda krivo, še senca ne tega, kar bi moral. Zato je treba potrpljenja. In vendar se moramo potruditi, še raz. mišljati, raz glabljati; še vedno gre za to„ kaj smo in kaj naj smo, kaj naj postanemo. 1. že smo skušali razmisliti, kakšna je božja zamisel o človeku, kaj Bog hoče z njim: po krstu „iznova rojen“ (Jan 3, 3), iz Boga rojen (Jan 1, 13) postane človek resnično otrok božji, nova stvar, nosilec božjega življenja, dedič božjega bogastva. Dvignjen je nad svojo naravo, na božjo raven, sprejet v božjo družino, poklican v božjo bližino, prav k Bogu. Vsaka teh besed, če vsaj malce obstanemo ob njej in se zamislimo, daje slutiti zares neizmerno (dobesedno!) odliko človeka, ki mu je Bog vse to namenil, podelil, podaril. Obenem pa nas obide groza, prešine strah ob silni nalogi, ki jo tolikšna odlika človeku narekuje. Bog nam je v svoji dobroti in ljubezni dal ,,pravico, da postanemo otroci DR. IGNACIJ LENČEK božji“ (Jan 1, 12). Brez naše zasluge nas naredi po posvečujoči milosti za svoje otroke. A obenem nas tudi hoče za svoje otroke. Ni nam na prosto dano, ali bi hoteli, ali ne. Bog si je dejansko človeka tako zamislil, takšnega hoče in človek mora tak biti. Volja božja je. Biti otrok božji je zato naša dolžnost. Je to prva in osnovna človekova dolžnost v nadnaravnem svetu, ki v njem smo in živimo. To pomeni dvoje: najprej, če človek nadnaravnega življenja milosti še nima, mora storiti vse kar je potrebno, da ga od Boga prejme; če ga pa že ima, pa je njegova prva, najvažnejša dolžnost, to življenje ohraniti. Ohranjevati ga, pa spet vključuje dvoje: varovati, da ga z grehom ne uničimo, ubijemo, in pa: gojiti ga, krepiti, voditi ga do vedno višjega razvoja in popolnosti. Vse živo je namreč treba gojiti, hraniti, sicer odmre. Je to božje življenje kakor dragocen talent, ki nam ga je Bog dal, da ga večamo, ne pa, da ga zakopljemo, kakor ,,leni in malopridni“ služabnik, še tisti izročeni talent se mu vzeli, njega pa pahnili v temo (Mt 25, 14 sl.). Zdelo bi se zares odveč, opozarjati na to osnovno dolžnost, če ne bi skušnja in človeška slabost kazali, kako je potrebno. Odveč, ker se zdi nemogoče* da bi veren človek to svoje največje notranje bogastvo, ta neprecenljiv za klad, to najvišjo vrednoto, ki jo nosi v sebi, to svoje zares nepojmljivo dostojanstvo pozabljal, zanemarjal, zapravljal. Saj smo tako radi kaj večjega, kaj višjega! Saj tako pazimo, da bi se kdo ne dotaknil našega osebnega dostojanstva! Kako šele bomo sami pazili na svoje nadnaravno dostojanstvo otrok božjih v sebi! A na drugi strani pomislimo, vsak zase in odkrito, kako ravnamo s tem božjim življenjem v sebi? Ali ga sploh imamo? Smo sploh v milosti božji? Ko liko se tega nadnaravnega življenja zavedamo? Ali ga res cenimo, kakor zasluži, to je: nad vse drugo? Skrbimo najprej zanj? Ali pa ga morda zapravljamo? Za kaj, za kakšno ceno? Odgo vorimo si odkrito na ta vprašanja! Kaj bomo našli v teh odgovorih? Najbrže to: morda precej zgubljamo živo zavest resničnosti nadnaravnega sveta v nas. Današnji miselni tokovi, današnje življenje okrog nas, puščajo sledi med nami. že smo govorili o materializmu, ki Prizna le to, kar vidi, sliši, odkrije. Drugega ni. Vse drugo so pripovedke, je izmišljeno. Seveda, nadnaravnega sveta in življenja milosti ne čutimo v sebi, ga ne vidimo, ga ne moremo zgrabiti. Pa se nam kaj lahko, vsaj podzavestno zazdi, kakor da bi bilo manj resnično, manj realno, kot kaj drugega, kar vidimo, otipljemo. Nimamo žive zavesti, da je nadnaravni svet prava, de. Janška resničnost, da smo v milosti otroc; božji resnično in zares. Da to uiso le besede, nrarveč nekaj v nas, nekaj sicer nevidnega, tudi nedoumlji Vega, a nekaj velikega, silnega, božje. Sa. Smisel za duhovne in nadnaravne resničnosti in dobrine nam pod vplivom materializma hoče uiti. Ne pusti nio tega, za nobeno ceno ne. Posvečujoča milost je bolj resnična, kot vidni svet okrog nas. Oč; vere vidijo bolje 'o globlje kot telesne oči! Seveda, če je vera živa . . . Pa tudi naturalizem in racionalizem ubijata nadnaravnega duha in vero v timski mir nadnaravno resničnost. Ne tajita vse lej človekovo duhovnost (racionalizem jo celo pretirava), pač pa vse nad.na. ravno. človeka visoko povzdigujeta, tako da bi mu bila vsaka pomoč od zunaj in od zgoraj odveč, poniževalna, nasilje. Ne potrebuje nobenega ,,dvig-njenja“, sam je dovolj velik. Po naravi ima v zadostni meri vse zmožnosti, da si podvrže svet. Z naravnimi sposobnostmi je vse izumil in še globlje pro dira v skrivnosti sveta in življenja. V lo ni potrebna posvečujoča milost in tudi nič bi ne pomogla. Takšno mišljenje, ta brezbrižnost in prezir vsega nadnaravnega, vse to je v ozračju in z njim vred vdihavamo te in še podobne strupene klice. . . Na splošno: čim bolj je človek zaverovan le v vidno sitvar stvo tembolj zgublja čut in smisel za nevidno in naravno. V tem je tiha, skri. ta, nevidna, in zato tem hujša nevarnost. Končno: morda smo postali tudi preveč zunanji in plitvi, pa nam gine izpred oči to, kar je notranje in na dnu: življenje milosti in nje pomen. Včasih nam gre bolj za zunanje izpolnjevanje verskih in nravnih zapovedi, kot pa za zavestno zvestobo Bogu. — Včasih živimo vse preveč le iz tradlicije, navade, ozirov; to nas nagiba, da smo dobri, ne pa misel, da smo otroci božji. — Tudi naše življenje je pogosto krivo, da redko malo globlje mislimo o Bogu in sebi. Vsakdanje življenje, nasičeno s kupom skrbi, nas žene s seboj in v tej vrtoglavi naglici se kar ne moremo zaustaviti, da bi svoj pogled obrnili vase in se v duhu vere zavedli, kaj smo, čemu smo, kako je z nami, otroci božjimi. Tudi to smo in predvsem to: otroci božji, ne le delavci, uradniki, itd.; zato bi morali tudi na to misliti. In pogosteje. Saj teoretično vemo, da je to najvažnejše. A praktično? — še eno se mi zdi, da je opažati: zmotno mislimo, da je važnejše, kaj delamo, storimo, kako živimo, kakor pa, kaj smo. Razumljivo je in potrebno, da nas neprestano učijo, česa ne smemo storiti in kaj moramo. Tako so naše misli predvsem obrnjene v to: tisto moram storiti, tistega tam ne smem. Edina skrb, bi dejal, je v tem: to stori, tisto pusti. Zdi se nam glavno in zadnje, da prav rav. ”amo. A zadnje in najvažnejše je: da prav smo, to je. da smo otroci božji. Saj je res: če bomo prav ravnali, bomo ostali otroci božji. A krivo je, da naše misli ne sežejo do tam, marveč obstanejo ob delovanju. Ne sežejo do tega, kaj moramo biti: otroci božji, do tega, da je osnova nadnaravnega ravnanja in življenja prav posvečujoča milost. Brez nje da so vsa dela brez nadnaravne vrednosti. Nič. ölovek je kakor nadnaravno mrtev. Seveda, ko ni nadna- ravnega življenje v ujem. Tako pa se nam večkrat dozdeva, kakor da je posvečujoča milost nekaj manj važnega in manj pomembnega. Prvo da je izpolnjevanje zapovedi. A le, če smo v milosti, vodi izpolnjevanje zapovedi k Bogu, brez nje pa v pogubo. Kaj torej? Mislim, da bo treba poživiti v nas nadnaravnega duha, smisel za to, kaj po nadnaravi smo. Bolj se zavedajmo svoje osnovne pravice in dolžnosti: živeti v posvečujoči milosti božji. To je resnično vernemu človeku prva skrb. Po tem tudi presoja svojo vrednost! V tem moramo gledati svoje pravo dostojan. stvo. V tej bitni bogapodobnosti otrok božjih je naša edina veličina. Prav mo ramo ceniti posvečujočo milost v sebi: ,,Izguba milosti božje v eni sami duši je večja katastrofa, kot če bi se porušilo vse tvarno vesoljstvo," nam je klical pok. prelat dr. Odar na lanskem katoliškem shodu (Dž 1952, str. 346)-Dejansko ne razumemo tega, preveč grozno je; a verovati moramo, zato vemo in smo prepričani, da je tako. 2. Božja volja in človekova dolžnot je, da je otrok božji, v posvečujoči milosti božji. Na tej stopnji smo. Bog nas je tako , visoko postavil. čim višje pa je kdo postavljen, tem višje dolžnosti ima. -živeti mora svojemu „stanu primerno". Rekli smo že, ko smo govorili o človeku v nadnaravnem redu: človek mora živeti k°t človek, človeku primerno, po človeško. Otrok božji torej, mora živeti kot otrok božji. Božjega rodu smo, zato moramo živeti „rodu primerno“. Božje narave smo deležni, po božje moramo živeti. Tako bolj razumemo: „Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče v nebesih!" (Mt 5, 48). Strašne so te besede; ne gre, da bi jih omiljevali, tako da bi zvodenele. Le, če je človek nekaj božjega, mere in mora priti do neke božje popolnosti. S tem pa postane otroštvo božje naj-višja človekova versko-nraviia naloga: vse njegovo življenje je življenje otroka božjega, nosi pečat otroštva božjega, človek je postal „nova stvar“, ki živi „novo življenje“. To podobnost z Bo. Som mora v življenju ostvariti, izoblikovati podobo božjo. Kako? Tisti, ki nam je zaslužil milost otrok božjih je tudi sam Sin božji in najpo. polnejša podoba božja: Kristus, Bog in človek. Od tedaj je naloga vsakega otroka božjega postati drugi Kristus. Njegovo življenje je hoja za Kristusom, življenje v Kristusovem duliu. še bomo podrobno o tem govorili. Zaključimo naj danes z vprašanjem: ali je naše življenje zares hoja za Kristusom? Smo res prepojeni z njegovim duhom? Odgovor? Veliki prebuditelj Kitajske, Sadhu ^undar Singh, je veliko potoval in proučeval Evropo ter se je končno razočaran obrnil od nje. Pravi, da je našel v Evropi poganstvo nižje vrste kot pa je v Poganskih deželah. Tu, pravi, ljudje molijo malike, Evropejci pa molijo sami sebe, kar je slabše. So povsod poe-dinci kristjani, ni pa nobene dežele, ki bi bila krščanska. Zares ostra obsodba. Poudarja pa, da tega ni krivo krščan-®tvo samo, kakor ni bil Jezus kriv, da 66 ga Judje niso oklenili. Kdo pa je kriv? „Nekega dne sem sedel, pod Hima-‘ai°, na obrežju reke. Iz bistre vode 8em pobral lep kamen, okrogel, obru. ®eni trd. Strl sem ga na kose. Znotraj bil popolnoma suh. Koliko časa, bogvd, je ta kamen že ležal v vodi, a v-oda ni prodrla vanj. Podobno je z ljudmi v Evropi, že več stoletji so po- Doma je jesen topljeni v krščanstvu, obdani od vseh strani s svojimi blagoslovi, živijo v krščanstvu, a krščanstvo ne živi v njih, ni prodrlo vanje. Krivde za to nima krščanstvo, marveč trdota srca. . . Materializem in nacionalizem sta naredila srca kamnito trda. Ne čudim se, da mnogi ljudje tam ne doumejo, kaj je Kristus." Morda velja do neke mere ta očitek pogana tudi *za nas? Na vsak način pa skušajmo globoko v srce zapisati obe osnovni dolžnosti človeka v nadnaravnem redu: živeti v mi. losti božji in hoditi za Kristusom. Videli smo, kako je oboje med seboj povezano. Oboje pa je tudi najvišje, kar more človek doseči, je njegova popolnost: biti otrok božji in živeti kot otrok božji, po vzoru Sina božjega, „prvorojenca med mnogimi brati“ (sv. Pavel). Gospod župnik, Na Slerr.enici (Slemenizen) na Gor-njem Koroškem stoji v višini več ko tisoč metrov farna cerkvica, ki ji delajo druž-ho le še župnišče, mežnarija, gostilna in enorazredna šola. Šele pred poldrugim stoletjem, za cesarja Jožefa, ki je dobil pridevek „Mežnar“, ker se je rad vtikal v cerkvene zadeve, je postala Slemenica samostojna župnija. Takrat je imela nad šeststo duš, danes jih ima le tretjino toliko. Oblast ni znala preprečiti bega gorjancev v doline in mesta. Kjer so bile pred desetletji mogočne gorske kmetije, se danes širijo prostrani smrekovi gozdovi, polni ljubkih srnic. Vedno bolj se bliža gozd cerkvi. Prerokovano ji je, da bo nekoč zatočišče jelenov. Nekatere hiše so oddaljene več ko eno uro od cerkve. Radi majhnega števila duš in radi pomanjkanja duhovnikov fara pogosto ni imela župnika. Upravljali so jo sosednji Župniki, zdaj eden, zdaj drugi, potem pa je spet nekaj časa bival v njej stalen duhovnik. Nedeljske maše in pridige pogosto ni bilo. Nič čudnega, ako so se ljudje odvadili k maši hoditi in ako verska nevednost ni bila majhna. Po drugi svetovni vojski je bil tjakaj poslan za dušebrižnika mladi gospod Simon, ki je prišel na Koroško s sosednje dežele. Vzljubil je kraj kot svojo domovino, saj so mu krajevna, hišna in družinska imena pričala, da je tamkaj pred stoletji živel slovenski rod. Nekaj let je že zdravil gospod Simon rane, ki jih je nacizem zadel gorski fanti. Tretje poletje je zadnji teden avgusta močno deževalo. Ko se je na dan ljudje godrnjajo ! GREGOR HRIBAR obglavljenja svetega Janeza, v nedeljo zjutraj gospod Simon odpravljal v cerkev, je ostrmel. Nad njim se je vzpenjalo modro nebo. Sonce je ožarjalo cerkvico in župnišče, nekaj metrov niže pa se je pričenjalo valoviti megleno morje, ki je segalo tja do Karavank. Velik del Koroške je bil zakrit Z belkastimi meglenimi oblaki, osvetljenimi z žarki jutranjega sonca. Le v daljavi je vrh neke druge gore s cerkvico gledal iz meglenega ir or ja kakor blejski otok s cerkvico gleda iz jezera. Nepopisen in nepozaben prizor! Zaman je iskal gospod Simon v spevu treh mladeničev izrazov za to lepoto. Pomagal si je sam in iz vse duše molil: Hvalite Gospoda cerkvice na gorah, hvalite ga meglena morja! Prvi se je izvil iz teme kmet Trattnig. sveta duša, ki ga duh časa ni osvojil in je vztrajal kot luč na gori tudi tedaj, ko so skoraj vsi drugi klonili. Ponižno se ie približal h gospodu župniku in naročil Wettermesse — mašo za dobro vreme. Odšla sta skupaj v cerkev, saj je moral biti gospod Simon sam za gospoda m za mežnarja. Kot je bila navada med vojsko, je tudi še po vojski nadomesto-vala cerkovnika, ki se še ni vrnil iz ruskega ujetništva, njegova žena, ki je gospod Simon ni maral veliko priganjati, ker je bila zaposlena z otroki in s kmetovanjem. Kot po navadi, je sam pripravil oltar, odzvonil, pričel glasno moliti rožni venec, ki ga je kmalu prepustil drugim, sedel za vsak slučaj za nekaj minut v spovednico, nato pa odšel v zakristijo, kjer je še nekaj molil po latinski, nakar se je oblekel za mašo. Nadel si je lep zelen plašč in čakal v zakristiji, kdaj se vrne ministrant, ki je le pokukal v za-kristijo in se brž spet nekam izgubil. Pred cerkvijo je bilo že precej življenja. Namesto ministranta vstopi mežnarica in nekam opominjajoče prävi: „Herr Pfarrer, die Leut' tun schimpfen!“ „Um Gottes Willen — za božjo voljo, kaj pa je spet?“ se je ustrašil gospod Simon. Ni maral, da bi ga kdo motil pred mašo, zlasti v nedeljo ne, ko je treba biti sbran za pridigo. Pa ne, da bi mu spet stara ZoDpcmigbäuerin napravila kake zdrahe! Ženska, ki je nosila po očetu priimek Sehrschön (Sršen), po materi Wu-Zella (Buček1.), je podedovala več lastnosti po očetu ko po materi in je žup-ka že nekajkrat vlačila po zobeh, dasi mu ni mogla dosti škodovati. Mežnarica mu je rada postregla s pojasnilom: „Ves teden je deževalo. Ljudje 'majo vso otavo pokošeno. Komaj se je vreme zboljšalo, imate pa že spet zelen plašč.“ Gospod Simon si ni znal razložiti, kaj 'ma njegov mašni plašč opraviti z vremenom, a mežnarica je še kar naprej govorila: „Ljudje pravijo, zakaj se ne bi gospod župnik v rdeče ali belo oblekli. Saj je tudi lepo. Na dan svetega Jakoba, Pred petimi tedni, ste imeli rdeč plašč, na veliki šmaren belega in je bilo obakrat potem ves teden lepo vreme.“ Ko je videla, da župniku stvar ni šla v glavo, ga je začela podučevati: „Ljudje imajo vero, da dežuje, kadar ima Župnik pri maši zelen plašč. Ves teden je deževalo. Komaj se je zjasnilo, hočete vi nov dež. Zato so kmetje zelo hudi, ko jim je ministrant povedal, da ste spet v Zelenem.“ Gospod Simon ni vedel, ali bi se naj leZil ali smejal. Edino, kar je ženski opo-rekel, je bilo: „Saj sem imel prejšnjo nedeljo, na praznik Srca Marijinega, tudi ncl plašč, pa je kljub temu deževalo. Nemara zato, ker so ljudje v nedeljo kosili.“ Mežnarica je zadnje besede na srečo preslišala in še med vrati svoje trdila: „Saj ravno zato, da ne bo več dežja, bi ne smeli obleči zelenega plašča.“ Po evangeliju se je gospod Simon povzpel na prižnico kar v plašču, ki ga je sicer navadno odložil, in je ljudem govoril nekako takole: „Liebe Gläubige! Naša sveta Mati, Katoliška Cerkev, ki je naša najboljša učiteljica in vodnica na poti v nebesa, ne opusti nobene prilike in nobenega sredstva za naše posvečenje. Zato tudi stori vse, da je služba božja kar najbolj lepa. Kako čudno bi bilo, ko bi duhovnik kar v vsakdanji obleki pristopil k oltarju in opravil mašo. Zato Cerkev predpisuje posebno oblačilo za tako važno opravilo kot je daritev svete maše. Če le mogoče, si nadene duhovnik lepa in dragocena oblačila, kadar pristopi k oltarju, da tudi na ta način dviga kvišku srca prisotnih vernikov. Cerkev odeva duhovnika v svilo in zlato, da povdari zvišenost presvete daritve. Ve pa vsakdo, da se še tako lepega naveličamo, ali da ne vzbuja več tolike pozornosti, kar imamo pogosto pred očmi. Zato veleva Cerkev, da si duhovnik nadene ob različnih prilikah cerkvena oblačila različne barve, katerim je dala Cerkev v skladu z barvo samo tudi določen pomen in določila za vsako priliko posebej, katero barvo naj imajo mašna oblačila. Poglejmo na kratko, katere barve je Cerkev izbrala za službo božjo in ob katerih prilikah se oblačila določenih barv uporabljajo. Bela barva je v bogočastju izraz veselja in slovesnosti in se rabi ob praznikih Gospodovih in Marijinih kakor tudi oh praznikih angelov in svetnikov, ki so umrli naravne smrti in niso prelili svoje krvi za vero. Rdeča barva je izraz ljubezni, trpljenja in mučeništva. Rabi se za binkošti, za praznike apostolov in drugih Beljak na Koroškem (mestna farna cerkev) mučencev kakor tudi ob dneh, ko se spo-m in jamo Kristusovega trpljenja. Vi jo-lična barva je izraz spokornosti in je zapovedana v adventu in postu, ob kvatr-ni h dneh, za prošnje dni in za večino vi-gilij. Črna barva je izraz žalosti radi smrti in se uporablja na veliki petek, ko se spominjamo Kristusove smrti, na dan vseh vernih duš in pri mašah za rajne sploh. Danes pa je na vrsti, kot vidite, zelena barva. Zelena barva, ki se rabi pri službi božji, nima nič opraviti z Zeleno travo, temveč je znamenje upanja. Rabi se tako pozimi kot poleti in sicer ob nedeljah po svetih Treh kraljih in po binkoštih vse tja do adventa vselej, kadar ne pade na katere teh nedelj kak večji praznik, ki zahteva drugačno barve. Duhovnik si barve ne more izbirati. Vzeti mora oblačila tiste barve, ki jo Cerkev določa. Upam, da boste odslej še z večjim zanimanje prisostvovali službi božji in uravnavali svojega duha v skladu s pomenom barv cerkvenih oblačil. Gelobt sei Jesus Christus!“ Mežnarici je kar odleglo, ko je bilo konec pridige. Drugekrati je rada malo zadremala med pridigo. Ta dan pa ne, čeprav je imela glavo globoko sklonjeno in je le z enim očesom od časa pogledala na prižnico. Po maši so si imeli ljudje precej povedati. Mcžnarice je resda kar brž zmanjkalo, a Zoppernigbäuerin, ki si je pred nzašo najbolj brusila jezik proti župniku radi zelene barve, si je po maši brusila še pete in je hitela vsaki odhajajoči skupini pravit: „Le kaj je mislila mežnarica, da je šla pravit župniku take stvari. Pa sem ji jaz rekla, da zelena barva nima nima nič opraviti z dežjem.“ „Njegovi starši so hodili vsako leto v Jcru/al m na velikonočni praznik“ (I>k ii, 41). že tretjič se v tem poglavju Lukovega evangelija srečamo z Mozesovo Postavo. Med drugim je tudi določala, da morajo vsi moški Izraelci, živeči v Palestini, trikrat na leto romati v Jeruzalem in sicer za veliko noč, za binkošti in za šotorski praznik (2 Moz 23, 14—17; 34, 23; 5 Moz 16, 16). V Kristusovem času po so splošno razlagali, češ da ta zapoved velja samo za Judejo. Vendar so mnogi Izraelci iz Galileje, kjer je živela tudi sveta družina, dalje iz Pereje in celo tisti, ki so bili raztreseni po svetu, iz pobožnosti hodili v Jeruzalem na te praznike, žena Pa ta postava sploh ni vezala; kljub temu so se najbolj pobožne vsaj za veliko noč pridružile svojim možem in ®le počastit Boga v njegov tempelj. Velika noč je bila brez dvoma naj-večjj judovski praznik. Obhajali so jo v spomin na rešitev iz egiptovske suž-hosti, da so se tako leto za letoih spominjali glavnega čudeža, ki ga je Bog DR. MIRKO GOGALA storil v prid svojemu izvoljenemu ljudstvu. Slovesnosti so trajale kar celih osem dni, od 14. do 21. meseca Niza-na, ki sovpade približno z drugo polovico marca ;n prvo polovico aprila. Posebna značilnost praznika je bila daritev velikonočnega jagnjeta, ki je bila prva in glavna daritev stare zaveze in najvažnejša predpodoba Odrešenika. 14. Nizana so jagnje zaklali v templju in potem še isti dan pripravili z njim velikonočno večerjo po družinah. V vsej osmini niso smeli jesti kvašenega kruha, zato so ji rekli tudi praznik opres-nikov. Tretji dan, 16. Nizana, so darovali v templju prve snope nove žetve, še isti dan so se romarji smeli vrniti domov, vendar so mnogi, zlasti če so prišli od daleč, ostali ves teden v mestu. Velik pomen praznika in pa izredno veličastje krasnih obredov sta vedno privabila v Jeruzalem tisoče in tisoče romarjev jz vseh delov sveta. Tudi Marija in Jožef sta jz pobožnosti šla „vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik“. Vselej jima je romanje mirno in v redu poteklo. Enkrat pa se jima je zgodilo nekaj zares nepričakovanega: „Ko je dopolnil dvanajst let in so po običaju praznika šli v Jeruzalem ter i-e no končanih prazni-ških (lneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso '-pazili. Misleč, da je pi i druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in popraš evai. in \-*i, DVANAJSTLETNI JEZUS V TEMPLJU ki so ga slišali, so strmeli nart nj.govo razumnostjo in njegovimi odgovori“ (Lk 2, 42—47), Z dvanajstimi leti je izraelski deček 'postat „sin postave“, to se pravi, dolžan je bil, izpolniti vse njene zapovedi. Jezus je verjetno že prej kdaj spremljal svoje starše na romanju, vendar ,,ko je dopolnil dvanajst let“, je šel prvič v Jeruzalem, da samostojno zadosti predpisom. čeprav so romarji že tretji dan lahko šli domov, sta se Marija in Jožef vrnila šele „po končanih prazniških dneh“, torej 22. Nizana. Deček Jezus pa je brez njune vednosti ostal v Jeruzalemu. Na prvi pogled se nam sicer čudno zdi, kako je mogoče, da tako skrbni starši izgube svojega sina, ne da bi opazili, vendar je bila to kaj lahka stvar. Zamislimo se le v takratne okoliščine, pa nam bo takoj vse jasno. Kadar potuje veliko ljudi skupaj v isto smer, se prav kmalu kar sami od sebe razdele v posamezne skupine sorodnikov ali znancev iz domače vasi in iz okolice. Tudi je čisto naravno, da se ta ali oni loči od svoje skupine in se za nekaj časa pridruži drugi, da se še tam pogovori s kakim prijateljem. Zato se je Jezus res z lahkoto oddaljil od svojih staršev, toliko bolj, ker sta mu Marija in Jožef zaradi njegove modrosti in ubogljivosti popolnoma zaupala in mu dovoljevala najširšo svobodo. In povrhu je bil že ,,sin postave“, saj je imel dvanajst let. čeprav torej Jezus ni potoval skupaj z Marijo in Jožefom, je razumljivo, da se ona dva zato nista nič vznemirjala, Mislila sta pač, „da je pri druščini“ in da se z njo vrača domov. Za pot iz Jeruzalema v Nazaret so običajno rabili kake štiri dni. Ko so „šli dan hoda“ in so Proti večeru dospeli v el-Bireh, tedaj šele sta Marija in Jožef hotela poiskati Jezusa, da bi skupaj povečerjali in šli k počitku. Iskala sta ga „med sorodniki iu znanci“, pa ga nikjer ni bilo. Lahko si mislimo, kako sta bila žalostna in zaskrbljena. Ker je bilo že pozno, sta pač morala prenočiti v gostišču z ostalimi romarji. Drugo jutro na vse zgodaj sta se odpravila nazaj v Jeruzalem in ga do večera iskala po mestu, pa spet brez uspeha, še eno noč sta morala prebiti v žgoči negotovosti, šele ,,po treh dneh“, to se pravi, tretji dan odkar sta ga izgubila, sta ga našla „v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in popraševai". Veličastni jeruzalemski tempelj Je poleg osrednjega svetišča, kamor so smeli samo duhovniki, imel še celo vrsto stranskih poslopij. V njih je bilo tudi več dvoran in shodnic, kjer so pismouki razlagali sveto pismo in Mozesovo postavo. V ta namen so najraje izbrali prostore okrog takozvanega dvora poganov, da so poleg Judov tudi neobrezani lahko prisostvovali pouku. Ob praznikih so pismouki zaradi velikega števila romarjev imeli še posebno dosti dela. Prišlo pa je za te slovesnosti v Jeruzalem tudi veliko učiteljev postave iz drugih krajev. Razumljivo je, da so pismouki porabili to priliko za medsebojne razprave, kjer so obravnavali razna sporna vprašanja. Ker so bili ti sestanki javni, je bilo razmeroma lahko dobiti dostop nanje. Eni takih skupin pismoukov se je pridružil deček Jezus. Vsedel se je med nje, kar na tla ali pa na kako prav nizko pručico, kot je bila tedaj navada. V začetku je samo pazljivo poslušal. Potem pa je stavil nekaj vprašanj, ki so bila tako posrečena, da so mu učitelji postave vsi začudeni tudi sami stavili nova vprašanja. Jezus jim je nanj a tako sijajno odgovarjal, da so pismouki še bolj „strmeli nad njegovo razumnostjo“. V takem položaju sta ga po dolgem iskanju našla Marija in Jožef. ,,Ko so ga starši ugledali, so se zavzeli, in njegova mati mu je rekla: ‘Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.* In rekel jima je: ‘Kaj sta me iskala? Nista 11 vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?* Toda ona nista razumela besed, ki jih je jima rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima je bil pokoren. In njegova mati je vse t<> ohranila v svojem srcu“ (Lit 2, 4«—51). Ko sta Marija in Jože! zagledala Jezusa sredi učiteljev postave, sta se po Pravici zavzela, pa ne zaradi dečkove razumnosti, saj sta vedela za njegov božji izvor, čudila sta se le, da se je Jezus kar naenkrat javno v templju razodel, ko je vendar vse dotlej tako Ponižno in skrito živel in še nikoli ni Pred ljudmi pokazal, da ni navaden človek. Zakaj Jezusov nastop v templju je bil pravo razodetje, čeprav še bolj skrivnostno in temno, pa toliko bolj važno, ker je Odrešenik sedaj prvič osebno pričal sam o sebi. Kar se je nam reč do takrat razodelo o njem, so vse storili drugi: Elizabeta, angeli in pastirji, Simeon in Ana ter Modri z Ju-trovega. Zato je bil ta dogodek tudi za njegove starše nekaj novega. Ko sta Marija in Jožef našla Jezu 6a, ga verjetno nista takoj in pred vse-oii nagovorila, da ne bi izglodalo, kot a poiskali pouka, kadar ga potrebuje, v kaki knjigi ali reviji ali pri človeku, ki ga more dati, in da zna tuje mnenje vzeti v pretres, tudi kadar mu ne ugaja in podobno. Ne smemo hneti ljudi za pametne samo, kadar se s,rinjajo z nami, temveč vselej, kadar kaj pametnega uče ter so pripravljeni 111 znajo io tudi utemeljiti. Izšolanost v urejenem logičnem mišljenju je vsekakor nepogrešljiva sestavina umske zrelosti. čustvena zrelost pa nam dovoljuje, * najprej, da se brez plašnosti bližamo drugim ljudem, četudi Imajo kak višji položaj; da jih moremo prenesti brez grizoče zavisti, tudi če nas v sposobnostih jn znanju prekašajo ali zaslužijo več kot mi: da se znamo naravno piilagoditi ljudem, s katerimi moramo skupaj delati, ali katerim imamo kaj povedati, oziroma kaj od njih zvedeti. Dovoljuje nam nadalje, da moremo prenesti in sprejeti resnico glede samih sebe, glede naših bližnjih ali daljnih in glede dogodkov, na svetu, naj nam je vse to všeč ali ne; da moremo vsa kemu položaju pogledati v oči brez strasti in pristranosti ter odgovoriti nanj tako, kakor je prav in nam pamet svetuje, saj utegnejo imeti prav, ki trdijo, da se motimo, ker se želimo ali hočemo zmotiti in da imajo pre-dsodki in vseh vrst pusta mnenja korenine globoko v naši sebičnosti, čustveno zrelega človeka ne omamlja sreča, še manj se pre da ja jalovemu žalovanju in stokanju, saj ve, da nobena žalost ne vrne življenja niti enemu človeku od vseh milijonov umrlih od Abelovih časov do danes. Tudi se ne pusti obvladati neprestani zaskrbljenosti, kaj bo, če se bo zgodilo to ali ono. Duševno zdrav človek, ki je čustveno zrel, ve, da žalost, ljubosumnost, zavist, zaskrbljenost in podobne n kreposti ne lajšajo življenja niti tistemu, ki jih goji, niti njegovi okolici; ne pomagajo do pravilnih sodb in odločitev, kakor jih terja vsak dan; ne koristijo telesnemu zdravju in niso v prid duševnemu. Čustva in strasti so mu le dobrodošle pomagalke, ne pa svetovalke in mnogo manj göspodovalke. Zalo jih obvladuje, ker jih je s trajno vajo in vzgojo dobil v oblast, da to zmore. 4. Bed v vsakdanjih opravilih Ko se otrok uči hoditi, mora paziti na vsak gib, da ne izgubi ravnotežja in ne telebne na tla. Ko je dobro shodil, pa hoja ne terja več vse njegove pozornosti in jo more obrniti k drugim podjetjem.čim več opravil se je tako naučil, da jih izvrši brez nepotrebnega trošenja duševne energije, toliko več lau je ostane za nove naloge. V tem je napredek. Odraslega čaka toliko nalog, da bi jim nikakor ne mogel biti kos, če bi moral vsaki posvetiti toliko truda kakor takrat, ko se jih je prvič lotil. Toda ker jih večino, to je vsa vsakdanja in redno se ponavljajoča opravila, opravlja že nekam mehanično, more preostalo silno obrniti na tista vprašanja, ki jih vsak dan predstavi kot nova. Tako more napredovati in v življenju kaj doseči. Zato je za uspešno življenje potrebno, da se navadimo na neki red v vstajanju in leganju spat, v prehranjevanju in higijeniziranju, hoji na delo In povratek domov, pri potrebnem sprehodu itd. Ljudje, ki jim zmeraj in /za vse manjka časa ali sil, jih po nepotrebnem zapravljajo v neurejenem vsakdanjem delu, če ta tožba ni le pretveza, da odrečejo komu pomoč ali pa sodelovanje pri kaki skupni akciji. 5. Zaposlitev vseh osebnih sil Nobena zaletelost }n enostranost ni znak uravnoteženega človeka. Ves dan tičati v knjigah je prav tako enostransko, ko ves dan ali teden ali več posvetiti trgovanju in pridobivanju imetja. živeti ves svojemu poklicnemu delu je tako malo pravšno kakor navezati se z vso dušo na gospodinjstvo in na otroke. Ker zadnja opomba, ki niti moja ni, ker jo posnemani po neki knjigi, utegne trčiti na zelo zakoreninjen in olepšan predsodek, potrebuje še nekaj besed. Ne samo ni vrlina, če žena in mati živi vsa gospodinjstvu in otrokom v tem smislu, da ji manjka časa za vse ostalo, nego je celo izraz hude osebne napake. Izdaja namreč nekaj, kar si žena in mati prizadeva prikriti: po- manjkanje ali šibkost resnične ljubezni do doma in do družine. Dekle, ki pretirava v lepotičenju, izdaja zavest, da ni dovolj lepa. Mož , ki rad naglaša, kake študije ima za seboj, trpi na čutu manjvrednosti glede na svojo izobrazbo. O altruizmu in ljubezni do bližnjega največ pridigajo zakrknjeni egoisti, kakor je opazil že nemški filozof Nietzsche. In mati, ki se i~črpava v preti- rani skrbi za svoje otroke, jim s tem ne le škodi, temveč izdaja šibkost svoje ljubezni, ki jo hoče s tem nadomestiti, in se opravičiti pred samo seboj, tudi če si tega ne priznava. Duševno uravnovešen človek se ue izgublja v enostranostih in pretiravanjih. Vselej najde čas, da more zadostiti tudi drugim zanimanjem. Zahaja v družbo in k predavanjem; obiskuje gledališče, kino, koncerte; bere knjige, hodi na izprehode, goj' šport ali si najde kak drug priljubljen opravek, ki mu zaposlj sile nezaposlene v poklicu in vsakdanjem delu ter mu daje prilike, da si da duška, kadar ga okoliščine preveč tesnijo. Churchill, ki opravlja dva poklica, ker je državnik in pisatelj, in je torej zadosti zaposlen, v prostem času vsaj še slika, .zida in ri" bari. Morda mu tudi to pomaga, da zmore napore, ki jih ves svet občuduje, četudi se zdi, da ga zadnji čas zdelujejo. Ni modro vsega razpoložljivega časa posvetiti le eni zadevi; če se znamo pravočasno in na pravi način oddahniti, bomo v glavnem opravku z manjšim naporom in manjšo izgubo časa mogli več storiti. To velja tudi za mater, ki misli, da ne sme nobenega trenutka porabiti zase in posvetiti svojim osebnim potrebam, zlasti duhovnim. Ne le sme, celo mora. O. Zadovoljstvo v poklicu in sreča v družini Poklic je tisto življenjsko torišče, kjer človek porabi največ sile, in družina je tisto zavetje, kjer naj bi prebil največ časa in si .zacelil rane, ki mu jih zadaja življenje. Zato je tako važno, da sa oba pravilno izbrana. Poklic ni katerokoli delo, ki nekoga preživlja, temveč samo tisto, h kateremu ga vleče nagnjenje in v katerem mu je delo vir posebne slasti in ne zmeraj muka ali vsaj potrebno zl°-Mnogi ljudje danes ne najdejo svojega poklica in se s tem ukanijo za del življenjske sreče. Motijo jih predsodki, ker imajo nekatere poklice za vrednejše, čeprav je za vsakega človeka najodličnejši njegov poklic. Iščejo lažjega dela, pa ne vedo, da je najlažje delo tisto, ki nekoga veseli. Hočejo delo, ki ga je mogoče opravljati sedč, pa se obsodijo na nedejavnost, če njihov poklic ne leži v tej smeri. Privlačujejo jih počitnice, ker ne umejo, da je vsebina poklica delo, ne pa počitek, in da bo najbrž vedno tako na svetu, da bo večji del leta posvečen delu in le manjši dopustu ter je malo pametno žrtvovati manjšega večjemu. Nikoli ne smemo pozabiti, da si v poklicu izbiramo delo in ne njegove več ali manj slučajne pri. tike, od katerih se nam le prečesto zde posebno važni tudj prejemki. Marsikdo ne zna odkriti, kje je njegov pravi poklic; toda dandanes poznamo že raznovrstne ustanove, katere morejo tukaj Pomagati s sredstvi, ki jim jih daje na razpolago znanost. Vredno se je poslu-žiti vsega, kar pomaga do poklica in s tem zadovoljstva. še važnejša je pravilna odločitev pri ustanovitvi družine. Kdor ne najde sre,. Če doma, jo bo težko kje, kdor pa je doma srečen, bo prinašal srečo, kamor koli bo prišel jn zato jo bo tudi povsod našel. Srečo namreč najde samo, kdor jo daje. Kdor se v sebični zaskrbljenosti zase boji dajati ša drugim, oškoduje torej najbolj sam sebe. Kdo ve, če tu in tam težave v ljubezni ali pri ustanavljanju družine, katerih teža se dandanes toliko naglaša, nimajo vira v taki sebični zaprtosti vase? Ljubi naj-Prej, da boš našel ljubezen. Kdor se daje, prejema. Vsekakor zakrknjeni sanici računajo le s tem, kar si prihranijo. če se ne poroče, a pozabljajo na tisto, za kar s? pri takih računih ušte. jejo. In najmanj mislijo, da utegne biti samstvo nevarno tud trdnosti duševnega zdravja. 7. Neka vera Da moremo ohraniti duševno ravnovesje in premagati neštete težave na kakršne vsakdo trči v življenju, nam jo neobhodno potrebna tudi neka vera. Srečen, kdor ima pravo vero, in sicer ne le vpisano v kako listino, temveč resnično, doživeto, ki preveva zadnje vlakno njegovega bitja in se izraža v vsa- NE, NE, — NE ZA SAD HRUŠKE. četudi je zlat, ne smem odvreči puš\e, leči v hlad, izdati brata in v plitvinah življenja in sladkega blata utonitei sam plitev: — v novem boju, v njegovem \rvavem znoju zori naša rešitev! Bogdan Budnik kem gibu in v vsakem dejanju. Tak se ne bo ustrašil težav, vedel bo, da jih je vredno premagati in da bo ves trud slej ali prej poplačan, ker ,,Bog tudi v krivih žrtvah ravno (prav) piše,“ kakor pravi pregovor. Znal bo v luči vere v Boga in ljubezni do Njega pravilno ljubiti tudi sebe in svojega bližnjega in vse stvarstvo, in ker bo ljubezen dajal, jo bo tudi prejemal, z ljubeznijo pa bo sposoben premagati svet, dočim je bre-z ljubezni okrnjen in nemočen. Komur manjka prave vere, mu je potrebno vsaj neko nadomestilo. Neko vero vase, v soljudi, v kulturo, v smisel življenja in človeškega prizadevanja, v prednost resnice pred zmoto in lažjo, dobrote pred zlobo, itd. mora imeti, da se ne zruši pod težo življenja! Laže je verovati kot pa živeti brez vere in mnogi tisti, ki se razglašajo za brezverce, imajo celo zelo močno in živo vero, dasi jo napak umevajo in izražajo. & Blagor mu, kdor izkazuje vse naštete značilnosti. Ta je -zares popoln, vsaj kar se duševnega zdravja tiče. Pa se ho našel težko kdo, ki bo v tem pogledu popoln. Kakor nas v telesnem pogledu malo poboli sedaj v glavi, nato v zobu, ali malo potrga v stegnu in zopet v križu, tako tudi naše duševno zdravje, ne da bi bili zato že zmešani ali celo blazni, izkazuje razne nepopolnosti in nerednosti, ki pa jih preradi jemljemo premalo resno. Ob drugi priliki gi bomo ogledali nekatere izmed njih. PREROK 1EREAWA Vse prizadevanje preroka Izaija, i-a\ i Gospod, in bom branil svoje pra-vice pred vašimi sinovi“ (Jer 2, 2—8). Kljub vsemu bi jih Gospod še rad rešil, le spokorijo naj se. ,,Izrael, če se hočeš vrniti, spreorni se k meril s celini srcem, če odstraniš pohujšanje malikov izpred mojega obličja, ne boš odstranjen z zemlje.“ NAPOVE NABODOV POGIN Bog je dal Jeremiju videti vnaprej strašne kazni, ki so radi nespokornosti Izraela postale neizbežne. In njegova bridka naloga je, napovedati jih svojim rojakom. „Poklical bom nad vas narod od daleč, mogočno in staro ljudstvo, čigar jezika ne razumete. Tu narod bo povili tvoje žetve in tvoj kruh, bo požrl tvoje sinove in hčere ter črede; uničil bo tvoje vinograde in figove nasade ju razrušil s svojini mečem tvoja utrjena mesta, v katera staviš vse svoje zaupanje. Kakor ste vi zapustili mene in služili tujim bogovom v svoji zemlji, tako jim boste odslej služili v tuji deželi“ (Jer 5, 15—19). Jeruzalem bo oblegan in razrušen. Zakaj tako pravi Gospod vojnih čet: ,,Posekajte drevesa, skopajte jarke okrog Jeruzalema. To je moje mesto, ki ga bom kaznoval, zakaj v njem se skriva krivica vsake vrste“ (Jer 6, 0). Kralj Joahim je bil gluh za Jeremijeve besede. Ljudstvo samo se mu je rogalo: „Kaj se nam more zgoditi, ko imamo božji tempelj?“ Zato je Bog ukazal Jeremiju, naj se «stopi pred tempeljska vrata in jim znova pove vso resnico. „Samo, če se spel spreobrnete v svojih delih in svojih željah; če ho spet zavladala pravičnost med ljudmi, če ne boste žalili tujca, sirot in vdov in ne prelivali krvi nedolžnih na teni kraju in nv boste več hodili za tujimi bogovi, bom bival med vami na tem kraju, na tej zemlji, ki sem jo dal vašim očetom za vse veke. Toda vi kradete, ubijate, prešuštvujete in delate vse hudo. Zato ti, Jeremija, ne posreduj za ljudstvo. Moja jeza in moja užaljenost je že na tem, da se sproži na ta kraj“ (Jer 7, 5—Hi). „Tedaj bodo Kaldejci vrgli iz grobov kosti judovskih kraljev in kosti duhovnikov in prerokov in kosti jeruzalemskih prebivalcev in jih bedo pustih Izpostavljene sclncu in luni in vsem zvezdam. In ne bo ga, ki naj te kosti zbere in jih pokoplje“ (Jer 8, 1—2). Ob t li strašnih napovedih je Jeremiju neizmerno hudo. Vse sile napne, da bi prepričal svoje diago ljudstvo in ga pripravil k poboljšanju in pokori (Jer pogl. 9 in 10). lloti božje usmiljenje, naj prizanese. Pa božja mera je že polna in božja svetost terja kazen. ,,To pravi Gospod, Bog Izraelov: Pro klet bodi človek, ki ne posluša besed zaveze, ki sem jo sklenil z vašimi očeti, ko sem jih rešil iz Egipta. — Niso jih poslušali, ampak so šli za skvarjenimi nagoni svojega hudobnega srca. Stresel sem nad nje vse kazni, ki so zapisane x oni zavezi“ (Jer 11, 2, 8). JEREMIJA V NEVARNOSTI Napovedane kazni so vzbudile val sovraštva proti Jeremiju. Njega, najiskrenejšega rodoljuba, ki je vse svoje življenje zastavil za dobro svojega naroda, so začeli sumničiti, da je narodni izdajalec, škodljivec, ki ga je treba čimprej onemogočiti. Kot pozneje Odrešenika, so tudi njega hoteli ubiti. V njegovem rojstnem mestu Aiiatotu so mu grozili s smrtjo, če ne neha pr. rokovati v božjem imenu. „Bil sem kot jagnje, ki ga peljejo v zakol,“ je moral zapisati o sebi (Jer 11, 19). Bog pa ga je še potreboval za svoje velike načrte, zato ga je rešil smrti. Kot iskren rodoljub pa ni nehal prositi za svoje ljudstvo: ,.čeprav naši grehi pričajo zoper nas, se ozri milostno na nas. Kajti, Gospod, Ti bivaš med nami in mi so imenujemo tvoje ljudstvo. Ne zavrzi nas!“ (Jev 19, 9). Bog pa noče poslušati več prošenj, ker je trdovratnost. Izraela prevelika. Sam Jeremija mora priznati, da je vse njegovo prizadevanje zaman. Ne kralj, ne ljudstvo ga nočejo poslušati. Poln bridkosti zajoka: ,,Gorje mi, mati moja! Zakaj si me rodila, da moram biti človek nasprotovanja in prepira v vsej zemlji. Vse me preklinja!“ (Jer 15, 10). Sam Bog ga je \T tej bridkosti, ki je grozila, da stre tega svetega moža in ga pritira v obup, prišel potolažit. Tako Jeremija znova pokrepčan nadaljuje sx'ojo prebridko poslanstvo. Bog mu ukaže, da ostane samski, v znak, da se že resno bliža pogin ljudstva. ,,Zakaj sedaj rojeni bodo pomrli zaradi raznih bolezni. Ali bodo umorjeni z mečem ali od lakote in njih trupla bodo plen ptic in divjih zveri. Vse to, ker so vaši očetje zapustili Gospoda in šli za tujimi bogovi in jih častili in se niso držali postave“ (Jer 16, 2—13). BOŽJE BESEDE SE ZAČENJAJO SPOLNJEVATI Leta 605 je kralj Nabnkodonosor n» povratku iz Egipta zavzel tudi Jeruzalem in odpeljal prve Izraelce v Babilon. Kralj Joakini in njegova okolica se iz tega niso ničesar naučili. Namesto, da bi šli vase videč, da so se prerokbe začele izpolnjevati, so znova stregli Jeremiju po življenju. Jeremija je namreč dal na božji ukaz svojemu tajniku Burnim napisati prerokbe, ki jih je doslej govoril Izraelcem in jih prebrati. Kralj jo v jezj dal knjigo sežgati in je hotel oba moža zgrabiti (Jer nogi. 18 in 36). Bog pa ju je skril in jih tako rešil smrti. Pozneje je Jeremija znova narekoval vse prerokbe in še dodal prerokbo o 70 letni babilonski sužnosti (Jer pogl. 25). Tri leta pozneje «e je kralj Joakim znova uprl Babiloncem. Kralj Nabuko-donosor je prišel In znova mesto oblegal. Med obleganjem je kralj Joakim umrl. Sledil mu je 18 letni sin Joakim ali Jehonija, ki je tudi delal, kar je hudobno pred Gospodom, popolnoma enak svojemu brezbožnemu očetu. Ko je postal položaj v obleganem Jeruzalemu brezupen, $e je predal s svojo materjo, dvorjani in prvaki babilonskemu kralju. Ta ga je dal zvezanega odpeljati v Babilon skupno z okrog 10.000 Judi. Za kralja je postavil 21 letnega Se-dekija. Judje se Se vedno niso spametovali, ampak so še naprej zaupali v pomoč Egipta. Jeremijeva naloga je bila odpreti jim oči. Na božji ukaz je vzel lončeno posodo in jo vpričo njih razbil govoreč: „Tako bo Gospod vojnih trum uničil to ljudstvo, kot se razbije lončena posoda, ki je ni mogoče več sestaviti“ (Jer 19, 11). JEREMIJA ZNOVA V NEVARNOSTI Kralj Sedekija je sam zase Jeremija cenii in ga celo prosil za svet, kako naj postopa ob napadu Nabukodonosorja. Jeremija mu je jasno odgovoril, „da Gospod nravi: „Jaz sam se bom boril Preti vam in vas bom porazil. Izročil honi kralja Sedekija in njegove služabnike ter njegovo ljudstvo in vse, ki bodo še živi ostali v roke kralju Babilonije, Nabukodonosorju“ (Jer 21, S-—7). Zaradi t.h besed so Judje še bolj sovražili Jeremija in mu stregli po življenju imenu ječ ga krivega preroka bi narodnega izdajalca, zlasti še potem, bo je poslal zasužnjenim rojakom v Rtu bilon pismo, v katerem jim svetuje, naj se pokoravajo Kaldejeem, ker sužnost bo trajala 70 let (Jer nogi. 25 in 29). Kadi tega pisma je dal kralj Jeremija T,'eči v ječo. Celo bičali so ga in zaprli v prazen vodnjak (Jer 87, 14). Jeremija pa je ostal zvest Bogu in svoji bridki službi. Tudi ječa mu ni zlomila duha. Z vso odločnostjo je odkrito oznanjal pogin jn božjo kazen. Jeruzalem je bil že oblegan. Vo osemnajstin es ečnem obleganju Je bilo v juliju leta 589 mesto Jeruzalem zavzeto in razrušeno, tempelj požgan, kralj in ljudstvo pa odpeljano v sužnost. že tretjič l Kralj Nabukodonosor je dal Jeremija spustiti iz ječe in ukazal, naj ravnajo z njim z vsem spoštovanjem (Jer nogi. 89). Dal mu je tudi na izbiro, če hoče iti z njim kot ugleden prijatelj v Babilon, ali ostali v Jeruzalemu. Jeremija pa je rajši ostal v domači zemlji. Judeja je postala babilonska provinca. Za upravnika so ji postavili Babilonci Godolija, ki je bil dober mož in Jeremijev prijatelj. Toda nestrpni Judje, potomci kraljevske družine, so ga zavratno umorili (Jer 41, 2). V strahu pred kaznijo so Judje kljub Jeremijevim svarilom zbežali v Egipt in s seboj s silo odpeljali tudi Jeremija. Jeremija je še na tujem oznanjal božje kazni Judom. Splošno sc sodi, da je v Egiptu tunrl mučeniške smrti, kamenjan od svojih rojakov. a Veliko nam da misliti življenje tega velikega moža stare zaveze. Pomaga nam razumeti, da Bog dolgo čaka In kliče k pokori in spreobrnjenju, če pa grešnik, naj bo to posameznik, ali ves narod, le noče poslušati. Bog udari hudo. Pa zopet vse le iz ljubezni. In še nam pomaga ta veliki mož zaslutiti kako težka je naloga vodnika naroda in kako nehvaležna. In kako pogosto ga ne razumejo in ga po nedolžnem obrekujejo in preganjajo. Le priznanja in hvaležnosti tako malo žanje. Alj ni morda tudi nri nas tako? Ali nismo tudi ml včasih do svojih vodnikov v nehvaležnosti in sumničenju Izraelcem podobni? (Hi 5 mo mo ? KAJ SE PHA V! BITI MODEHEX? Biti na tekočem ? Vedeti, kako se raz_ vija svet: kultura, politika, gospodarstvo in šport? To bi bila le ena stran modernosti. zgolj nekaj trpnega, mrtvega. Modernost pa nam pove še mnogo več. Moderen je tisti, ki se zna prilagoditi časom in prilikam na tak način, da položaj obvlada, ga po svoje uredi in postane gospodar položaja. Moderen v polnem pomenu besede je le tak človek, ki zna svoje ideje uveljaviti. To pa je seveda vse več, kot če kdo prisluškuje, kaj pravijo drugi in se usužnji modi, idejam drugih in zapovedim okolja. Bitj moderen ni majhna reč, ako besedo razumemo pravilno. Modernost je velika čednost, ki jo imajo le tisti, ki položaje obvladujejo. Cerkev je moderna po božji volji: do konca sveta bo obvladovala položaj na svetu, včasih bolj, včasih manj; nikoli Cerkev ne bo izgubila obstoja in vpliva na svet. Ob neomajnih in vedno trdnih večnih resnicah naravnega in nadnaravnega reda, zdravega modroslovja in božjega razodetja, cvete v cerkvenem življenju velika, živahna in vse presegajoča pestrost, ki sledi razvoju časov. Katoličani pa nismo vselej zadosti moderni in tedaj uboga naša mati sveta Cerkev izgublja mnogo področja iz svojih rok: svet se razkristjanja. Po krivdi katcljčanov krščanstvo „ne vleče"; božje razodetje, to neizčrpno bogastvo idej in posvečevalnih sredstev, nekako „podleže" v primeri s kako modno, športno, politično ali gospodarsko idejo. N. pr. komunizem, pa četudi sloni na neumestnih temeljih in na DR. FRANCE KLADNIK neumnih ali nemogočih idejah, vleče v politiki bolj, kot zdrava načela katoliške zamislj sveta. Komunizem jo sicer na smrt obsojen, ker jc zmota; toda znal si je nadeti krinko modernosti; stori! je to navadno z nemoralnimi sredstvi, a naj že bo kakorkoli, od leta 1017 komunizem dejansko le napreduje. . . „Otroci tega sveta so pač mo-drejši napram svojemu rodu, kot otroci luči," sam božji Zveličar je to pribil. Cerkvena zgodovina preko stoletij do danes kaže pojave prave modernosti v Cerkvi. Kako so se apostoli znali pri iagoditi v okolju! Sveti Pavel je vsem posta! vse, in je uspeval. Vsak nov red v cerkveni organizaciji je znak modernega duha onega časa in upehi niso bili nikoli majhni. In danes, ko katoličanom hočejo nadeti vzdevek „nazadnjaki, reakcionarji...“ nam sv. Cer kev, ne bre;z vpliva sv. Duha, kot zatrjuje Pij XI., pošilja Katoliško akcijo, kot nekaj modernega, da zavre poplavo razkristjanjevanja v svetu. Tako Cerkev. In mi? SLOVENSKI IZSELJENEC KRUGI POGOJ, l>A Sl MODEREN KATOLIČAN: APOSTOLAT živimo v dobi Katoliške akcije; naj že bodo kakršnekoli njene oblike od cerkvene oblasti priznane, četudi mo rejo biti različne metode dela, duh pa je eden: apostolat, delo za zveličanje bližnjega, pomoč duhovščini, osvojitev okolja. Do moremo koga imenovati modernega, mora biti vpliven v svojem okolju, znati mora obvladati bližnje in jih Pridobiti za svojo idejo. Tako se k dejavni modernosti katoličana nujno pridružuje apostolat: pridobivanje okolja. Apostolat je star, kot je stara Cerkev; vedno v novih oblikah se pojavlja v boju za iste, večne resnice. V zadnjih Poletjih je preveč postal briga duhovščine in ker le La ni mogla zaustavljati razkristjanjevanja družbe, so bistrejši duhovi že pred mnogimi desetletji ustanavljali družbe vernikov, ki so se ba-v*le z apostolatom in še z drugimi po sli cerkvenega življenja na fari. Ko pa je sveti oče Pij XI. ukazal Katoliško akcijo kot obvezno, je s tem jasno pokazal, da je sodelovanje vernikov nujno *n da mora biti organizirano. Ni modernega katoličana brez apostolata > človek, ki je bil krščen in bi se načelno za apostolat ne hotel meniti, n* katoličan naših dob, je sebičnež, ki l*e izpolnjuje zapovedi ljubezni do bližnjih do grešnikov, ki so morda že v skrajni nevarnosti, da se pogube; takšen katoličan je zastarel, za naš čas nepo raben in še sebe bo težko zveličal. Slovenski izseljenec ima dolžnost, da apostolsko deluje. Narodne fare med slovenskimi izseljenci bistveno zavise od pripravljenosti vernikov za medsebojni apostolat. Kako organizirajo slovenski dušni pastirji apostolat, to zavisi pač od njih in od želje cerkvenih oblasti. Delo vernikov pa je v tem, da sodelujejo, da v živahni pripravljenosti prekašajo vnemo svojih pastirjev in da se tako vzdržuje vernost med izseljenci. Kako vzpodbudno in lepo je, če Slovenci, ki živimo ločeno od večjih skupin naših ljudi, kadarkoli jih obiščemo, zaslutimo med njimi navdušenje za božjo slavo, za farno skupnost, za službo božjo, za naš tisk, za naše prireditve. Z-elo neprijetno in morda hujše kot prizadeti mislijo, pa udarijo na ušesa kritikar. ske sodbe, a hvala Bogu le takih, ki bi na vprašanje: ali ste izpolnili dolžnost modernega katoličana na področju apostolata, morali molčati. 8IROKOSUCXOHT MODERNEGA KA. TOIAčANA ,,No, gospod, kako pa Vam gre med argentinskimi kozli?" me je ogovoril Slovenec po daljšem snidenju. Zaboli takšna beseda, pa četudi je izrečena na pol v šali; vsaka šala ima pač nekaj resnične miselnosti tega, ki jo je izgovoril. Apostolskega duha manjka v svetu; tudi ta možki, ki je tako ogovoril duhovnika, ki več let dela samo med Argentinci, ne kaže mnogo razumevanja za cerkvene zadeve. Je ozkosrčen, morda zanesenjaško domišljav in precenjuje eno ali podcenjuje drugo; vsaj apostolskega duha ni mnogo v njem. Veren je, to že, a bolj zase ali morda še za kakega bližnjega znanca, dalje pa njegova krščanska ljubezen ne seže. Cerkev pa je po svojem bistvu vesoljna, mati vsem narodom; bije hud boj z materializmom in z brezbožnim komunizem. Cerkev je povsod naša, tako na Slovenskem kakor v tujih deželah. Poleg tega smo mi priseljenci med domačini v popolni manjšini; na vseh področjih odločajo drugi, ne mi. Da pa se ne bomo resnici v brk poniževali, je treba reči, da mi lahko damo mnogo deželi, kamor nas je zaneslo, in največ lahko storimo prav za Cerkev tukaj, kjer smo. Druga področja so mnogo bolj zasedena, oddana, Cerkev pa je na vseha straneh potrebna našega apostolata. ..Zastonj sts prejeli, zastonj dajajte,“ je dejal Kristus apostolom. Vsak katoličan je v neki meri apostol. In ali ni res, da smo mi Slovenci od Kristusa veliko prejeli: v naravnost idealnem verskem in pobožnem okolju smo zrasli, spoznali smo božje resnice, kolikor smo hoteli, videli cvetoče versko življenje in preko njega smo prejeli toliko milosti: kdor pa več prejme, od tega se bo več zahtevalo. Imamo, zastonj smo prejeli; dajajmo zastonj in s Kristusovo ljubeznijo. Apostolski duh, ki je bistvena sestavina modernega katoličanstva, terja zato od vseh Slovencev brez izjeme zanimanje za cerkveno življenje med domačini. STjOVENEC IX DOMAČI KATOLIČANI Najmanj, kar za domačine moremo storiti, je po mnenju mnogih to, da se zanje ne brigamo in jih lepo v miru pustimo. Saj je »e z našo skupnostjo toliko dela, da ga komaj zmagujemo, kaj bi se še obremenjevali s kakimi domačinskimi obveznostmi! Vendar stvar ni takšna. Brez škode za našo prepotrebno skupnost, več, v korist ujej sami, je možno veliko storiti za domačo Cerkev. Slovenski duhovniki, ki delajo na farah med domačini, so že po službi dolžni z vso skrbjo delati za zveličanje duš, ki so v veliki večini neslovenske. A to ne prihaja sedaj v poštev. Gre za slovenske laike. Veliko lahko naredijo naši slovenski izobraženci v morju verske nevednosti, ki jih obdaja, sredi brezbrižnosti za te dežele. Niti ni treba, da naši ljudje vstopijo v domače organizacije, kadar pač imajo pri roki organizacije slovenske skupnosti. Dovolj dela in opravka bodo našli že v njih. Toda tisti, ki žive daleč od slovenske skupnosti, ker jih ločijo neizmerne razdalje, bi kazalo, da sodelujejo v župnijskih društvih tukajšnjih krajevnih župnij, pa naj so le ta še tako malenkostna in čudna za naš okus. Zelo se razvesele domači katoličani tujca, če vidijo, da jim prinese ognja, navdušenja, spoznanja. Pr; stiku, ki ga imamo na področju vere in cerkvenega življenja z domačini, pa pazimo na nekatere reči: 1. Položaj katoličanov tujih dežel je treba najprej razumeti. Ti ljudje niso šli skozi stoletno šolo verske tradicije, kot mi Slovenci; duhovnikov je malo in mnogi so tujci, katoličani na mnogih krajih niso strnjena enota, ker med njimi žive še verniki drugih veroizpovedi; državne oblasti so že od začetka svojega nastanka vero malo ali nič podpirale; povsod naletiš na laicizem, četudi ne na nasprotovanje. 2. Naravno je, da naseljenec pogo- sto obuja spomine na dom in na domače razmere; česar pa je polno srce, rada usta govore. Zgodi se, da priseljenci zelo radi in mnogo prepogosto postavljajo razlike med domovino in tujino: vedno stvar tako zaključijo, da je za domačina nek očitek. Domači katoličani se nočejo čutiti manj vredne, kajti šole so jih naravnost do skrajnosti navdušile za svojo zemljo: nekaj bornih desetletij zgodovine znajo tako pretirano orisati, da je v primeri s pojmi, ki-jih imajo o lastni domovini, vse tuje toliko kot nič: ne zanima jih tuje blago in težko bo kje še kaj boljšega kot pri njih. Ta psihološka zadržanost se vrine tudi na versko področje in že kar vnaprej domačin ne sprejema rad poučevanja tujcev kot tujcev, če jih ta žali ali zadeva s svojimi godbami. Mnogo kritike domačih razmer se sliši med slovenskimi katoličani. Pa ni prav. S kritiko res ne bomo nič opravili. Bolje je približati se domačinom, ne govoriti o razmerah drugod v očitajočem tonu in tedaj bodo zelo rad; sprejemali našo pomoč; znajo biti domači verniki zelo ubogljivi, mnogo bolj kot slovenski, a v vsakem primeru le tedaj, če Ostane njihov domovinski ponos povsem nedotaknjen. 3. Rodimo pravični in radi priznavajmo dobre lastnosti domačinov. Kristus še tl .čega stenja ni pustil ugasniti; iz malega raste veliko in mnogokrat kar naenkrat vzplamti v požar. Novi svet je za mnoge slovenske duhovnike velikokrat lepo in nepričakovano izne. hadenje. Nestalnost n. pr. latinskega značaja nas boli, ovira, jezi... Toda, kadar pa se ti ljudje odločijo za neko žrtev, skoro ne poznajo meje, gredo v nekem čustvenem navdušenju do konca: niorda prav zato imajo toliko svetnikov, ki jih razumarski in po suhem hotenju Močnejši narodi nimajo. PRIMER IZ PARE MEDANOS Presenetil; so me moji verniki v Me-danosu z žrtvami, ki so jih znali doprinesti v poldrugem letu, kar med njimi delam. Kraj ima kakih osem tisoč duš z okolico in vasjo; ena tretjina je Judov, v" vasi celo polovica, imajo svojo sinagogo že ,nad 30 let. Katoličani so v večin; italijanskega pokoljenja, precej je ruskih Nemcev in ostali so starejši kri-j°ži. Nikoli niso imeli stalnega dušnega Pastirstva. Nekajkrat na leto je prišel duhovnik, ali pa še to ne. In kljub temu: dogradili so cerkev, župnišče in Pokazali so veliko pripravljenosti v dnevih misijona. V Medanosu sta misijonarila dva nemška redemptorista; misijonarja sta dorasla svoji nalogi; četudi tujca, dobro razumeta način dela med domačini. Pripravil sem jima pot z močno in stal-n° propagando skozi dva meseca, kar je bilo razmeroma lahko, ker smo ravno dokončavali gradnjo cerkve in je navdušenje ljudi rastlo iz dneva v dan. Za sprejem misijonarjev sem se mo-ral pobrigati še jaz, ostalo pa sta v ''seli štirinajstih dneh opravljala misijonarja sama. Vsako jutro in vsak ve. čer je bilo nekaj novega; ljudje so °stali vedno pozorni in v neki „sveti np-tietosti“; nisi vedel niti en dan naprej, kaj j,0 jutri. Več avtov z zvoč n’ki, zlasti pa občinski prenosni aparati so krasne misijonske govore prenašali po vsej vasi, tako da so jih lahko slišali celo judje, če ao le hoteli. Sprejem Fatimske Marije-misijonarke, več procesij ob raznih urah, obiski bolnikov, otroški misijon vsak dan, propaganda po cestah, večerni misijon, praznik dela, spomin rajnih, škofov prihod, blagoslovitev nove cerkve, birma, prvo obhajilo, zaključek misijona... in še mnoga malenkostna opravila ob vsem tem, je zdramilo te duše iz omrtvelosti. Bilo je mnogo prezanimivih dogodkov in težav, ki jih je sam hudič večkrat pripravil, da bi škodil misijonu; pa je Mati Fatimska vse te napake odbila, težave pomagala rešiti in tako je bil zaključek misijona tak, da ga ni nihče pričakoval. Mož, ki so opravili svoje prvo obhajilo, koliko jih je bilo! Porok že zastarelih parov nad petdeset, cerkev polna mož zadnje tri večere, ko so bili govori izključno za može in fante. Dokaz, da je mnogo dobre volje med domačini bi končno bil še ta, da so vernik; z manjšimi dajatvami v po! drugem letu zbrali četrt milijona pesov za novo cerkev in župnišče. VERSKO ŽIVLJENJE V ARGENTINI Novelic, devetdnevniee, za nas doma niso pomenile kaj posebnega: teža slovenskega dušnega pastirstva je bila nedeljska farna maša. To je v duhu vere bilo najbolje, saj nimamo nič vrednejšega kot sveto mašo. Toda novene pogosto v teh deželah moramo razumeti kat nujno sredstvo dušnega pastirstva tam, kjer se zaradi česarkoli na more doseči idealne organizacije nedeljskih farnih maš: velike razdalje, pomanjkanje duhovnikov, laično okolje in slaba liturgična tehnika (petje kar tako, ljudje brez molitvenikov, ni v zadostni meri sposobnih oseb za pomoč...) je dušno pastirstvo utesnilo v bolj izredno in ne toliko redno delo: misijoni in novene so zagoni, da za nekaj časa verniki ne zanemarijo svojih duš; dostikrat so novene edino sredstvo, da se ljudje snidejo k verskim vajam in da slišijo božjo besedo. Nedeljska ma£a: redno opravilo duš- nega pastirstva po želji Gospodovi in nauku Cerkve naj bi bila evharistična daritev. Resno so vzeli nedeljsko mašo vsj dobri katoliški Slovenci. V južnoameriških deželah pa na splošno nimajo jasnih pojmov o vzvišenosti svete maše in jo zaradi tega zapostavljajo; lažje je zbrati ljudi na kak vetroven in hladen dan k javni procesiji, kot na lepo nedeljsko dopoldne k sv. maši. Vzrok je pač ta, da sveta maša predpostavlja večjo duhovno izobrazbo kot druge pobožnosti. Ali niso že stari kristjani izločali katehumenov, ki so se pripravljali na sveti krst, od svete daritve? Po zdravem mnenju niso ka-tehumeni bili sposobni doumeti jn sprejeti skrivnosti svete daritve. Pri maši gre za velik čudež; če ga veruješ, ti bo maša več, kot kakršna koli druga lahko umljiva pobožnost'; če pa ni jasnega verskega spoznanja o maši, jo je lahko podcenjevati. Samo verska nevednost je vzrok, da domačini po teh deželah tako težko začno hoditi k maši. Bodimo jim učitelji z zgledom in besedo, da bodo doumeli mašne skrivnosti, obnovo Kristusove žrtve, in tedaj bo lahko prebiti steno ugovorov, ki jih imajo. Domači kler: malo ga je, komaj zadošča za najnujnejše potrebe, če hoče delati, ima dela toliko, da ga dejansko ne more vsega opraviti. Med domačimi duhovniki je mnogo zelo delavnih in požrtvovalnih Kristusovih delavcev. Judežev pa seveda tudi ne manjka in morda jih je v resnici dosti več, kot bi slutili. Preko tega klera, ki je po bnžji volji nameščen za duše teh dežel po farah, moremo edino priti v pravi stik s cerkvenim življenjem v tujini. Kdor more ostati v stiku s slovenskimi duhovniki, je na boljšem, ker bo vedno bolje in lažje ohranjeval cerkvenega duha in navdušenje. Toda ne kaže pa izključiti stika z domačim klerom, zlasti še, če slovenske duhovščine ni kje v bližini. K spovedi, po nasvet ali pa na pomoč lahko vsak, da le zna jezik, gre tudi k domačemu duhovniku. BODI MODEREN KATOLIČAN POVSOD! Bog nas je iztrgal iz domovine iu dopustil je, da so komunisti zavladali v slovenskem svetu. Naša borba za katolištvo in proti brezbožnemu komunizmu se na domačih tleh več vršiti ne more. Bog pa gotovo hoče, da jo nadaljujemo, da jo bijemo na pozitiven način, da pomagamo graditi moderno katoliško življenje tam, kjer smo. Hic Rhodus, hic salta — tukaj, kjer smo, pokažimo, kaj veljamo. Blažena Marija Križana Di Rosa DR. FILIP ŽAKELJ Brezbožni nasprotniki Cerkve tolikokrat obrekljivo govore, da Cerkev nima srca za reveže, potrebne, bolnike, sploh za vse ki so v stiski. Ni lepšega odgovora na tako obrekovanje kot zgledi modernih blaženih in svetnikov ter svetnic, kj so dejansko vse življenje Posvetili ubogim ter bili pripravljeni Po Jezusovem zgledu iti zanje tudi v smrt. Med temi je tudi blažena Marija Križana Di Rosa. MLADOSTNA LETA Njeni .starši Klemen Di Rosa ter Ka-toila Albani so bili ugledni, bogati in oba plemenitega rodu, obenem pa zares krščanski po življenju. Svoj dom so imeli v mestu Brescia (Breša) v Severni Italiji. Tam je blažena Marija Križana Prišla na svet ti. novembra 1813. Še isti dan je prejela zakrament sv. krsta kar na domu. Pri krstu je dobila trj ime-ha: Pavla, Frančiška, Marija. Slovesne krstne obrede pa so 22. novembra dopolnili v župni cerkvi, posvečeni sv. mučencu Lavrenciju. že v mladosti je lepo razodevala lepe darove duha in srca. prve klice prelepih čednosti Kmalu so se začele javljati njene le-Pe kreposti, zlasti po prejemu zakramenta sv. birme in prvega sv. obhajila. že od mladosti je silno cenila zakrament sv. krsta. Vsako leto je na svoj r°jstni dan šla v župno cerkev sv. Lav-teucija, kjer je pobožno obnovila krstno °Mjubo ter okrepila in utrdila svoje sklepe. Mati je malo deklico, kj je razodevala iskreno pobožnost, pogosto vodila s seboj v cerkev. Doma pa se je Marija z vso pridnostjo učila za izobrazbo potrebnih potrebnih reči, zlasti pa je kazala veselje do krščanskega nauka, že takrat je bila usmiljena do revežev. Ko je bila stara deset let, je prejela prvo sv. obhajilo. Tedaj je za-tlela v njenem srcu ljubezen do zakramenta presv. Rešn j ega Telesa, ki ni nikdar več ugasnila, marveč se silno razživela in zagorela v velik plamen. Saj ji je pozneje v stiskah življenja presveto Rešnje Telo bilo najbolj varno zatočišče; svojim redovnim sestram je nadvse priporočala češčenje presv. Evharistije in v glavni redovni hiši je uvedla češčenje presv. Rešnjega Telesa, PRI SESTRAH MARIJINEGA OBISKANJA Zelo pobožna mati ji je nenadoma umrla, ko je bila stara komaj dvanajst let. Oče jo je izročil v vzgojo redovnicam Marijinega obiskanja. Tu v zavodu se je posebej odlikovala v kreposti čistosti, skrbnosti v točnem spolnjeva-nju dnevnega reda in ljubezni do bližnjega. že tedaj so jo mogli drugim odraščajočim dekletom staviti za zgled. Redovnice Marijinega obiskanja so ohranile živ in ljub spomin na njene čednosti. SKRBNA OPORA OČETU Marija se je kot dobro vzgojeno sedemnajstletno dekle vrnila na dom. Prevzela je odgovornost za zadeve družine. Iz iskrene ljubezni do očeta je skušala vse lepo voditi, pri čemer je razodevala nenavadno krepost čuječ. nosti in modrosti, obenem pa si je z vso dušo prizadevala za dušni in telesni blagor uslužbencev. Oče ji je izročil tudi vodstvo tovarne za tkanje blaga in svile. Imela je torej lepe naravne sposobnosti. SVETLE DEKLIŠKE KREPOSTI Očetu je bila nad vse pokorna. Imela je vsega dosti, a se je vsemu svetnemu odpovedala popolnoma. Imela je priložnost za prav pošteno in ugledno možitev, pa se ji je odločno odpovedala, ker je sklenila živeti deviško. Neutrudljiva je bila pri delu in molitvi, pa tudi v apostolski gorečnosti. H krščanskemu življenju je navajala delavke, poskrbela za misijone v mestu, kjer je družina imela svojo posest, zlasti pa jo je goreča Kristusova ljubezen nagibala, da je skrbela za bolnike, poučevala nevedne v krščanskem nauku, podpirala reveže, varovala mnoge pred padcem v greh ali pa padlim dekletom pomagala, da so se izkopale iz njega. Neprestano je skušala vsako priložnost uporabiti za dobra dela. Vsi, ki jim je pomagala, so jo imenovali za mater ubogih in angela tolažbe, saj je že od mladosti z njo rastlo usmiljenje (pr. Job 31, 18). JUNAŠKA ŽRTEV LJUBEZNI Gospod je pri zadnji večerji govoril: „Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje“ (Jn 15, 13). Marija je bila tudi na to junaško ljubezen pripravljena. Leta 1836, ko je Marija bila stara šele 2 3 let, je kolera zadivjala po Severni Italiji in divje morila tudi v Brescii (Breši). Vse je bežalo od bolnikov, ki se jih je lotila nalezljiva kolera. Marija pa je pridobila zase plemenito vdovo Gabrielo Borgati, prosila za dovoljenje svojega očeta, nato pa s krepostno Gabrijelo pogumno šla, ne meneč se smrtno nevarnost, v mestno bolnišnico. kjer je na kraju smrti in bolečine skušala več mesecev, dokler kolera ni ponehala, pomagati na duši in telesu ženskim osebam, ki jih je zadela kolera. DRUŽBA SLUŽABNIC LJUBEZNI Ob teh junaških žrtvah se je po sklepu božje previdnosti rodila v duši plemenitega dekleta misel na ustanovitev redovne družbe. Redovnice naj bi iz čiste ljubezni da Kristusa stregle bolnikom po raznih bolnišnicah brez vsakega pričakovanja kakega plačila. Saj je Marija dejansko že ves čas, od kar se je iz zavoda redovnic Marijinega obiskanja vrnila na dom, živela zgledno kot kaka redovnica. O svojih zadevah se je posvetovala z arhiprezhiterjem stolne cerkve v Bre-sci (Breši), ki sta ga odlikovali nenavadni sposobnosti: preudarna modrost in temeljito znanje. Izkušeni duhovni voditelj je kmalu spoznal njene čednosti: dušno čistost, velikodušnost in ljubezen. Prav zelo je cenil njene kreposti jn sposobnosti; zato jo je vodil in spodbujal pri snovanju nove družbe in za-početo delo spremljal z očetovsko skrbjo prav do svoje smrti. Pomagala pa ji je tudi Gabriela Borgati, ki ji je bila po ustanovitvi družbe glavna asistentka in pomočnica. Polagoma ji je namen nove družbe postal popolnoma jasen. Redovnice naj se imenujejo služabnice ali dekle ljubezni. Njihovo delo in opravilo pa bodi: strežba bolnikom vseh vrst, vzgoja ženske mladine, reševanje deklet, ki so se zgubila ali pa so v nevarnosti, da zaidejo, pomoč župnikom pri nalogah župnije, poučevanje krščanskega nauka, sploh vsa dela krščanske ljubezni. NOVA DRUŽBA SE ŠIRI PO SVETU Začetki družbe so bili prav skromni. Plemeniti oče ji je, hvala Bogu, mnogo pomagal z darovi; pozneje je še sama dala za novo družbo vso dediščino. Družba služabnic ljubezni je doživela svoje rojstvo leta 1839. Politična oblast ji je bila naklonjena, škofijska cerkvena oblast pa jo je kanonično ustanovila leta 1840. Sveta stolica pa jo potrdila 23. decembra 1847 z odlokom kongregacije škofov in redovnikov. Božja služabnica j*e sestavila še posebne konstitucije ter tri leta po potrditvi nove družbe po sveti stolici sama šla v Rim, da bi dosegla dokončno odobritev družbe, njenih pravil in konstitucij. Dapež Pij IX. je 8. aprila 1851 potrdil dokončno novo družbo skupaj s pravili in konstitucijami. Naslednje leto, na Praznik Srca Jezusovega, j’e ustanoviteljica skupaj s prvimi petindvajsetimi sestrami napravila zaobljube, ki jih Pravila nove družbe naročajo. Ustanoviteljica je šla pred drugimi sestrami z zgledom vseh kreposti, posebej pa je svetila drugim s svojo vzorno ljubeznijo do bližnjega. Svoje sestre je neprestano navajala, naj se vadijo v duhu Kristusove ljubezni in gorečnosti za božjo slavo. Svetlim krepostim ustanoviteljice in pravemu duhu v novi družbi je treba pripisovati razširjenje družbe. Ob njeni smrti je družba že iniela štiriindvajset domov, danes jih ima že čez tristo, sester pa je več kot tri tisoč. Delujejo po bolnišnicah, vodijo zavetišča za gluhe, slepe in umsko omejene, vrše težko službo celo po jetnišnicah, poučujejo zanemarjene v krščanskem nauku in so v močno oporo P° župnijah. KRIŽANA Ko je napravila zaobljube, si je pridela novo ime: Crucifixa, to je Kri-znna_ Kot Kristusova nevesta, ki se je vsemu udobju odpovedala, je hotela biti križanemu Gospodu popolnoma podobna. gaj ji stisk in bolečin že itak ni hianjkalo, a si je še sama prostovoljno nalagala težke odpovedi. Svoje telo je prezirala: čeprav je bila slabotnega zdravja, je komaj toliko uživala, da si je ohranjala življenje. A njen duh je bil močan. Kar je spoznala kot božjo voljo, je hotela za vsako ceno izvesti, čeprav jo je čakalo še toliko težav. V vsestranskem delu je bila junaško zvesta prav do smrti. V SLAVI PRI BOGU Delo in bolezni so jo končno strle. V materini hiši družbe v Bresci (Breši) se je s prejemom svetih zakramentov za umirajoče pripravila za odhod. Ob smrtni uri je žalujoče sestre z vsem srcem prosila, naj se med seboj ljubijo ter se vadijo v krščanski ljubezni do bolnikov in ubogih. 15. decembra 1855 je šele 42 let stara šla k Bogu po plačilo za svoje kreposti, zlasti za svojo junaško in neutrudljivo ljubezen do bližnjega. V rojstnem mestu Bresci (Breši) jo je vse od kraja imelo za svetnico, zato so v množicah prihajali ljudje vseh stanov cele štiri dni kropit njeno mrtvo telo. Najprej s° jo slovesno pokopali v družinsko grobnico, a že čez šest mesecev so truplo prenesli v glavno hišo družbe. Zaupno so se k njej zatekali in bili uslišani. Pri Bogu je izprosila celo čudeže. Po strogem in dolgem postopku jo je Pij Xll. 2<>. maja 1940 slovesno uvrstil med blažene. V zadnjih letih po proglasitvi blaženim se je na njeno priprošnjo zgodilo več novih uslišanj. Zato je kongregacija za svete obrede 7. januarja 1951 dovolila še postopek za proglasitev svetnicam. Tako božja previdnost skrbi, da nam v dobi tolike zakopanosti v užitke, v času krivic in sovraštva svetijo veliki zgledi odpovedi, ljubezni do križa in usmiljene krščanske ljubezni. Obenem pa nam kažejo, kako je treba apostolsko delovati in z dejanji reševati težko socialno vprašanje. [/zia. in jolyiödcLlltvo DR. IVAN AHČIN Drugi Socialni dan je med drugim spravil na površje vprašanje, ki se v različnih priložnostih in v raznih zgodovinskih dobah različno, a vsebinsko vendarle vedno enako glasi: kakšen naj bo odnos med vero in gospodarstvom. 1. — Težavnost tega vprašanja je za katoličana, ki je vajen presojati celotno življenje pod vidikom katoliškega svetovnega nazora v tem, -da ni vsaka krščanska doba zavzemala do gospodarstva enakega stališča. Drugič pa je gospodarstvo od nekdaj za tem stremelo, da hodi svoja lastna pota in se želi ravnati po svojih lastnih razvojnih zakonih, kamor noče, da bi se vera s svojimi predpisi in zahtevami kaj prida vtikala. Dejansko vidimo v zgodovini vero in gospodarstvo kot dva dosti samostojna kroga, slehernega z lastno zgradbo in svojskimi zakoni. Samo v gotovih dobah se je zgodilo, da je Cerkev tudi ua gospodarsko življenje zadobila nekaj več vpliva. V takih dobah se je tudi gospodarstvo približalo idealu, ki ga za človekovo gospodarsko delavnost goji Cerkev. Toda žal v zgodovini takih dob nimamo veliko. 2. — Mlada Cerkev v času apostolov je bila prvenstveno zavzeta za širjenje evangelija. Vse posledice moralnega nauka so bile le polagoma spoznatne in je njih formulacija trajala mnogo stoletij. Kar tiče prve dobe, nas površno branje evangelija rado zavede v zmoto, da so prvi kristjani živeli v komunizmu. Toda če stvar bolje pogledamo, vidimo, da je bila ta praksa prostovoljna in omejena le na gotovo skupino. Podobno kakor v naših časih obljuba uboštva veže le redovnike, niti ne vseh duhovnikov in še manj vse kristjane. 8. — Cerkev prvih časov nikakor ni gospodarsko ali socialno pomembna družba. Nastane v Palestini, revni in daljni rimski provinci, sestavljajo jo gospodarsko šibki in socialno le malo vplivni sloji. Očiten je bil prepad, ki so ga kristjani občutili med verskimi nauki in ,,svetom“, ki jih je obdajal. Zato je sv. Pavel dajal v svojih apostolskih pismih vernikom podrobna navodila, kakj je treba cerkvene občine organizirati kot nekakšne oaze sredi nemoralnega poganskega brezboštva. če le mogoče, naj kristjan ne bo udeležen na državnih poslih, naj ne opravlja vojaške službe, naj se ne da potegniti v gospodarsko pridobitno življenje. ,,Naj živi v svetu, pa tako kakor da ne živi." Mnogi so se tudi res umaknili iz „sveta" v peščene puščave in kasneje za zidove samostanov. Po nazorih prvih kristjanov ni bilo javno delo, politika, zlasti pa ne pridobitna gospodarska delavnost združljiva z moralo, ki jo je razglasil Kristus v govoru na gori osmih blagrov. Sicer pa so pričakovali skorajšnji konec sveta, ali vsaj konec Rima. Značilno zadržanje prvih krščanskih dob napram javnemu delu in gospodarskim poslom je avetobcžnost. Kristjani iz dobe preganjanj so bili gens lucifuga, kakor so jih nazivali nasprotniki. Niso imeli in tudi niso želeli imeti vpliva na gospodarstvo svoje dobe. V ascetičnem zanosu so smatrali „svet“ in njegovo gospodarjenje za nekaj slabega. Kdor se je vanj zapletel/ je pomenjalo isto kakor zaiti v hudičeve mreže. Najbolje je bilo bežati pred njim. 4. — Tudi še v srednjem veku je zadržanje Cerkve napram gospodarstvu zelo oprezno in previdno. Cerkev sicer nastopa kot edina nosilka vse kulture, toda gospodarski posli se slejkoprej zde cerkvenim krogom sumljiva zadeva. Nihče ne oporeka, da je gospodarstvo potrebno za življenje. Vendar pa smatrajo, da je moralno nevarno področje, na katerem človek kaj lahko to, kar naj služi kot sredstvo zamenja za svoj življenjski cilj. Vladalo je prepričanje, da je n. pr. trgovec v veliko večji in stalni nevarnosti, da se bo Udal skušnjavam mamona in njegovi službi kakor pa kmet ali delavec. Zato trgovina ni veljala za časten pridobiten Posel. Srednjeveški bankir je bil socialno na isti stopnji kakor kak oderuški gostilničar ali kasneje lastnik javke igralnice. Dobri kristjani so se zato denarnih poslov ogibali in jih prepuščali judom. Pač pa je srednjeveška krščanska filozofija postavila nekaj solidnih načel, ki naj urejajo gospodarsko življenje, da bo v skladu s krščanskim svetovnim nazorom. Ta načela so povečini nastala v sholastični dobi, a mnoga imajo nadčasovno veljavo in veljajo tudi še v našem času. Na primer: Družba je organizem, v katerem motajo posamični deli služiti celoti. Tudi gospodarstvo. Gospodarstvo ne more biti samoupravno področje, ampak mora služiti namenom skupne blaginje. Gospodarstvo mora v celoti biti podrejeno veri in morali. Morala, ki uči, kaj je z ozirom na človekov zadnji smoter dobro in pravilno, mora dajati tudi človekovi gospodarski delavnosti vrhovni pravec. To načelo se mora v praktičnem življenju javljati v dvojnem pogledu : v gospodarskih ustanovah, ki morajo biti prežete duha pravičnosti in v osebnem življenju, v katerem se mora poleg pravičnosti kazati tudi krščanska ljubezen, človekov namen ne more biti ne bogastvo, ne čast in slava, ne uživanje, ne oblast marveč le služba Bogu, — kakor pravi sv. Tomaž. Posest snovnih dobrin, ki je naravno opravičena, morajo vedno spremljati socialne čednosti: V prvi vrsti dobrodelnost, ki naj se •zvaja, kadar le dopuščajo razmere In kraj. Potem darežljivost v nasprotju s skopostjo, v kateri se človek v pretirani ljubezni do imetja oddalji od Boga svojega prvotnega namena in * zapre srce ljubezni do bližnjega. V trgovini naj veljajo pravične cene; oderuštvo in utrgovanje zaslužka so vnebovpijoči grehi. 5. — Zaradi močnega tradicionalnega naslona na sv. Tomaža kaže tudi sodobni krščanski socialni nauk sledove srednjeveških ustanov in problematike, čeprav so razmere v marsičem čisto spremenjene. V naši dobi se proti pretiranemu individualizmu (liberalizmu), ki zanika socialno vezanost, in kolektivizmu, ki zasužnji človeka družbeni produkciji, poudarja še z večjim poudarkom, da mora gospodarstvo služiti človeku in biti v službi splošne blaginje. Istočasno, ko se državi prizna pra„ vica in dolžnost, da ureja javne gospodarske zadeve, pa se z enako nedvouin- nostjo naglasa, da mora biti ravnovesje med osebnimi pravicami m družabnimi dolžnostmi slehernega poedinca. Med tem, lto se je v dobi sv. Tomaža in takratne enostavne družbe v glavnem naglašaia individualna pravičnost in individualna karitas, se v naši dobi vedno pogosteje stavljajo zahteve na socialno pravičnost in socialno karitas. 6. -— Sodobna krščanska socialna znanost posebno pa papeške socialne okrožnice najtopleje priporočajo socialno akcijo, ki naj ima za cilj izboljšanje gospodarskih razmer delovnega ljudstva. Verska miselnost naj prekvasi tudi gospodarsko delavnost. Proletarstvo širokih ljudskih plasti je rak rana sodobne družbe. Papeži ne priporočajo le ustrezajoče socialne politike v prid delavske- ga razreda, ampak naravnost spremembo socialnih ustanov v smislu večje socialne pravičnosti in ljubezni. Pogumno in iskrimo socialno delovanje kato' ličanov, ki naj ima za cilj odpravo pro-letarstva, lasten družinski dom, lastno podjetnost in gospodarsko osamosvojitev, se smatra na katoliški strani za najbolj važno in nujno socialno nalogo našega časa. Kajti brez urejenih gospodarskih pogojev tudi ni pričakovati urejenega verskega življenja. Naš II. socialni dan v izseljenstvu, ki se je vršil pod geslom „naša gospodarska osamosvojitev“ ni bil torej ni-kakšna luksuzna organizacijska navlaka, temveč spada v najbitnejši program sodobnega katoliškega verskega in socialnega gibanja. KAKO SO KONČALI MUČITELJI KARD. MINDSZENTY? Bela Fabian, eden vodilnih madžarskih židov in bivši predsednik Madžarske stranke neodvisnih je v katoliški severnoameriški reviji .America' nedav no opisal žalostni konec Mindszentyje-vih mučiteljev. 26. januarja 1953 so minula štiri leta, kar je bil aretiran in vržen v ječo kardinal Mindszenty. Svojo mater, ki je bridko jokala, je skušal potolažiti z besedami: „Morda bo mrtvi kardinal mogel domovini in svetu bolje služiti kot živi.“ Prvo zaslišanje kardinala je trajalo 92 ur, pri katerem je moral kardinal neprestano stati pokoncu. Ko so pa pripeljali predenj nekatere njegovih prijateljev, oblitih v lastni krvi, se je sesedel brez moči. Samo štiri leta so pretekla od onega groznega zasliševanja, pa živi od šestnajstih, ki so aretirali ali mučili kardinala, samo še eden, Pavel Figura, po imenu. Polkovnika Gyula Osko, vodjo skupine, ki je kardinala aretirala, so ustrelili pri pobegu čez ogrsko.avstrijsko mejo. Ostalih trinajsi agentov lajne policije, ki so bili podrejeni polkovniku Osku. je izginilo po Oskovi nasilni smrti. Odpeljali so jih z njih družinami v notranjost Rusije. Štefana Riesz, ki je bil v času procesa justični minister, so našli zadavljenega v celici. Bil je namreč obsojen nad 25 let težke ječe, češ da je ameriški vohun. Ferenc Donath, ki je po vsej Madžarski organiziral demonstracije zoper kardinala, se nahaja s svojimi sodelavci vred na prisilnem delu. Imre Zisper, 2:1 je bil upravnik ječe v času, ko so pripeljali kardinala Mind-szentyja po obsodbi, je sedaj sam zaprt. Vedel je namreč, da so oblasti spočetka hotele kardinala počasi zastrupiti s tem, da so mu v hrano polagal» majhne količine hudega strupa. Tako Bela Fabian. Mi pa dodajemo: Prst božji je pri vseh teh smrtih tako očiten, da ni potreben noben poseben komentar. DrB-ga od šestih glavnih resnic jasno pove: „Bog je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in slabo kaznuje." * DR. ANTON DOLINAR Mnoge v domovini in povsod po svetu, kjer žive raztreseni Slovenci, je resnično »žalostila novica o nenadni smrti dr. Antona Dolinarja, ki je v USA postal žrtev avtomobilske nesreče in umrl 1. avgusta 1953. Pokojni Anton Dolinar je bil namreč, kakor je lepo pisal ! Prevzv. g. Škot dr. Rožman splošno pri-; ljubljen in spoštovan. Vendar je Dolinarjeva osebna pri. vlačnost imela globlje korenine, kakor bi sodil površni opazovalec. Pokojni g. j Anton je bil izredno plemenit človek, širokosrčen, globoko socialno čuteč in radodaren tako, da je veliko lažja prenašal lastno stisko, kakor pa potrebo bližnjega. Povrhu ga je odlikovala ve-I drost duha, pogumno in optimistično tiedanje na življenje, ki je bilo kar nalezljivo in je dvigalo vso okolico. Imel je pravo duhovniško srce, ki je i nase in svoje težave ,znal čisto poza. biti. Bil je srečen, kadar se je mogel ves razdati in osrečevati druge. že po naravi plemenit in dobrega srca, si je privzgojil mnogo najlepših lastnosti pri svojem velikem stricu, domžalskem župniku Francu Berniku, čeprav po rodu iz Trate nad Škofjo Loko, je VSa Svoja deška leta in kasneje dijaške in bogoslovske počitnice do nove maše preživel pri njem. Ob svetlem zSledu svojega strica je že kot dijak or-, ganiziral tovariše v dijaško društvo, Jih učil raznih godbenih inštrumentov, ' njemu je pelo vsako godalo, da ga Je le v roke prijel — in osnoval prvi °rkester, ki je sviral na domžalskem eerkvenem koru. Ljubezen do glasbe, petja in društve-Qega dela ga je spremljala v njegov du. hovski poklic. V Starem trgu ob Kolpi, v Borovnici, zlasti pa v Tržiču in na Jesenicah, kjer je kaplanoval, je poleg šole In dušnopastirskega dela našel časa za vodstvo društvenih pevskih zbo-r°v in poučevanje instrumentalne glasbe. Nadarjenega glasbenika je cerkve. na oblast ob pomoči njegovega strica Bernika poslala na dunajski konserav-torij, katerega je dovršil z odličnim us- pehom. Nastopal je tudi s samostojnimi skladbami, ki jih je priobčeval v ljubljanskem Cerkvenem glasbeniku. Tja je priobčeval tudi glasbene članke. Ko je kasneje postal katehet na ljubljanskem mestnem liceju in obenem učitelj petja istotam, se je ves vživel v ljubljanski glasbeni krog. Poučeval je tudi na Orglarski šoli in bil več let pevovodja pevskega zbora „Ljubljane“. Največ svojih sil pa je posvetil Ljubljanski radijski postaji, kjer je bil glasbeni referent. Pot v begunstvo ga je zanesla v sončni Meran, kjer je v zavodu angleških sester našel novo delovno polje, že je bil pevovodja, organist, učitelj glasbe in spovednik gojenk in redovnic. Pred-stojništvo zavoda se je zelo trudilo, da bi stalno ostal v hiši, a njega je mikala daljna Amerika, kamor je želel iti vsaj „pogledat“. V Severni Ameriki je spočetka služboval v Saint Cloud kot stolni kaplan. Tudi tu so ga v glavnem zaposlili kot učitelja glasbe in pevovodjo dveh zborov, a zraven je moral opravljati še vso kaplansko službo. Tožil je, da je preobremenjen. Zato je pred dobrimi 4 leti sprejel mesto kaplana v bolnišnici sv. Frančiška v Breckenridge, ki jo vodijo redovnice. Tu se je počutil zelo zadovoljnega. Pokojni Anton Dolinar je z velikim zanimanjem zasledoval dogodke v svetu in silno veliko bral. A kakor ni po znal v svojem življenju mržnje ali hude misli, se je vendar hudo jezil na „kramarsko“ politiko vodilnih državnikov in nad „pomanjkanjem vsake etike v političnem življenju“. Zastonj je iskal v javnem življenju tiste prosto-dušnosti in iskrenosti, ki je je bil sam tako poln. Vsi mali in veliki problemi so sedaj zanj rešeni. Počiva v tuji zemlji, ki mu je postala druga domovina. Vedno je rad pel o Mariji in ji v čast skladal melodije. Gotovo se je nasmehnila ob svidenju svojemu trubadurju. Saj ni pri. šel praznih rok . . . Dr. Ivan Ahčin „ I 1 NOVA MASA V SPITT ALU (19. 7. 1953) Mnogi bravci „Duhovnega življenja“ poznajo g. dr. Ignacija Lavrenčiča. Navadno smo rekli kar g. Nace. Vsem njegovim znancem, ki so raztreseni po svetu, so tele vrstice namenjene. Upam, da tudi drugih, ki ga ne poznajo, ne bodo dolgočasile. Leta 194 5 nas je zaneslo na Koroško. Ko smo se počasi nekoliko znašli in se sporazumeli z mislijo, da začenjamo nov odstavek svojega življenja v izseljenstvu, ni kazalo izgubljati mladih let z brezplodnim čakanjem v baraki. Kakor mnogi drugi se je tudi g. Nace odločil za nadaljevanje študija. Odšel je zato v Gradec in dovršil mo-droslovje ter ga končal z doktoratom. Med študijem je počasi zorela druga misel: Ali ne bi bilo morda v spremenjenih razmerah bolj prav, da bi postal duhovnik in kot tak delal za božje kraljestvo? Polagoma je prihajala jasnost. Treba si jo je bilo priboriti in izprositi. Ko se je zdelo, da bi uteg-nla biti nova odločitev v skladu z božjo voljo, se je g. Nace obrnil na našega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je bil takrat že v USA. Rade volje mu je obljubil, da mu bo pomagal doseči zaželeni cilj, kolikor bo v njegovi moči. Ponudil mu je priliko za študij v Rimu ali Salzburgu. Za USA je bilo manj iz- PAVEL SLAPAR gledov, dasi je prvotno tudi ta misel j prihajala v poštev. Rim je vzbujal g-Nacetu nekaj strahu zaradi klime. Tre- j ba je bilo upoštevati občutljive živce. Za vse to je bil Salzburg ugodnejši. Ker je g. Nace počitnice v glavnem preživljal v taborišču in ker je pri duš- | nem pastirstvu ter laičnem apostolatu veliko delal, smo že od vsega začetka mislili, da bo nova maša v taborišču. O tem smo se zmenili, ko je živel še g. Burja. Ko je g. Miha umrl, nam j® šlo nekoliko narobe, a sklep smo hoteli * držati. Skrb za novo mašo sva prevzela končno sama z g. Tonetom Miklavči- i čem. Slovesna maša ima redno dva dela-cerkveno slovesnost v cerkvi ali kapel' | ter „namizno" slovesnost pri obedu-Za oboje je treba priprav. Naj še te nekoliko opišem! V taborišču nas ni več veliko. 2 I gosti vred ne moremo več kapele na- : polniti. Nekaj je takih, ki taboriščne kapele načelno ne prestopijo. Tiste iz' jeme so se načel držale tudi pri novi maši. Pevci so se najmanj tri mesece ze'° ! pridno vadili latinsko mašo in vseh drugih pesmi, ki jih nova maša zahteva G. Zaletel je požrtvovalno večer za večerom sedel za harmonijem in nič mani ! vneme ni pri tem pokazal g. župnik Miklavčič. Izbrali smo lažjo mašo, ki bam jo je posodil organist iz mesta. Z vajami so veliko dosegli in petje lepo Ugladili. Mislim, da so pevci dali, kar so mogli in da so prav lepo zapeli. Dekleta in žene so poskrbele za sna-80 v kapeli. Kapela je bila počiščena 'n poribana, da jo je bilo veselje pogledati. Tudi oltar smo s cvetjem lepo 'n dostojno okrasili. Važno vprašanje je pri novi maši asistenca. Imeli smo je dovolj. Presbyter assistens je bil g. dekan Andrej Dollinger iz mesta. Diakon je bil g. Ja-‘>ez Zdešar. Včasih smo ga poznali kot vitkega in slokega mladeniča. To predstavo je treba zdaj precej popraviti. Postal je namreč velik in zastaven, da kimaš vtisa, da stoji mladenič pred oltarjem, ampak mož nadpovprečnih razsežnosti. Le glas je ohranil in zelo le. ko nam je prepeval slovenski evangelij 0 krivičnem oskrbniku. Subdiakon je bil g. dr. Alojzij Šuštar, ki je prišel na novo mašo iz Švice. Obiskal nas je že o veliki noči in že takrat smo sklenili, da se vidimo spet 19. julija v Spittalu. -^tabena sta bila g. Iskra, k; je prinesel '7- Rima novomašniku apostolski blagoslov sv. očeta, ter g. Rupnik, ki je tre-kutno v Schwarzachu kaplan. Med gosti je bil tudi g. France Dolinar, ki je Posebno pni kosilu skrbel za petje, da i® bilo ves čas slovesno, živahno in veselo. Le škoda, da nas je vsa rimska gospoda tako hitro zapustila. Iz Gradca le prišel na novo mašo tudi g. župnik ■tanez Hafner. Hrvatski dušni pastir g. Prof. Alojzij Luskar je bil seveda zastopan. Ceremonial- pa je bil g. Ciril Lavrič, ki je nekaj dni prej prišel iz flnia, kjer si je vse leto vbijal v Slavo cerkvenopravno znanost in zaključil svoje delo s potrebnimi izpiti. ri slovesnosti smo pogrešali g. narod-n®8a delegata dr. Jožeta Jagodica, ki if imel isti dan novomašni govor g. Iurku v Šmihelu pri Pliberku. Pogrebi smo g. p. Jakoba, ki žal ni mogel Priti v Spittal, (lasi smo ga vabili. Pogrešali smo končno g. Jerneja Hafner- ji. novomašnik dr. Nace Lavrenčič poje „Domin us vobiseuin" no končanem obhajilu ja, ki ga je bolezen priklenila na posteljo. Novomašni govornik je bil podpisani. Najprej je oznanil apostolski blagoslov sv. očeta in njegova voščila novomašniku. To oznanilo je zelo povečalo slovesno razpoloženje in napravilo novomašniku veliko veselja. Nato se je v kratkih besedah spomnil vseh, ki bi bili radi pri novi maši, pa jim ni bilo mogoče. Omenil je razloge, zakaj obhajamo novo mašo v taborišču, ko bi bili morda kje drugje laže kaj slovesnega priredili. V govoru je nato prikazal duhovnika na podlagi treh besed: pontifex — premostltelj, sacerdos — delivec sveto sti in duhovnik, ki poduhovlja sebe in avoje vernike, da v pravilnem skladju telo služi duši in duša Bogu. Kaj pa ,,namizna“ slovesnost? Ni bilo malo skrbi. A nazadnje se je vse tako izteklo, da smo bili lahko vsi več kot zadovoljni. Najprej se moramo zahvaliti žukovčevi družini, ki so se že pred meseci preselili v Globasnico. G. žukovec je namreč prevzel pobiranje cerkvenih davkov. Stanovanje v sedmi baraki pa je še vedno držal in plačeval, da bi mogli imeti primeren prostor za novomašno slavje. To je bila prva in poglavitna stvar. Nato je prišlo na vrsto vprašanje štedilnika. Naš štedilnik je vse premajhen. G. Jenko je moral posoditi svojega družinskega. Micka Vi. dervol pa je dala na razpolago vse svoje kuharske sposobnosti, če bi g. svetnik Karel Škulj vedel, kako trdo smo jo vpregli, bi bil najbrže malo hud ali pa bi se mu Micka smilila. Za pomoč smo prosili še gdč. Ivanko Jagodic, sestro narodnega delegata. Pri dobrih ljudeh na Tirolskem je nabrala precej dobrot za novo mašo. Sama je prišla že kar v soboto in ostala do torka, za kar smo ji bili iz srca hvaležni. Nekaj je bilo zgolj povabljenih gostov, ki so prišli slavje samo povečevat. Med nje bi smel šteti g. kaplana Avguština Pibernika, ki je prihitel k nam iz vzhodne Tirolske. G. novomaš-nik je težko pričakoval mame iz Ljubljane, pa ni mogla priti. Pač pa je dobil darove od ata, mame in Agne tik pred mašo. Iz Ljubljane je prišla namreč gospa Röggerjeva prav ta dan in mu darove osebno izročila. Iz Gradca je prišla tudi sestra Wilhelmina, ki je svoj čas,ko je g. novomašnik študiral v Gradcu, vodila dijaški dekliški konvikt. Med gosti smo pozdravili še dve sestri redovne!, s. Emerik in s. Cirilo, obe Slovenki. Končno ne smem izpustiti dr. Vračkota, ki nam je obenem preskrbel dobro štajersko kapljico. Za petje so skrbeli odlični pevci. Vse je potekalo prisrčno in nevezano. Zunaj je ves čas deževalo. Vendar je bilo prav tako. Prej smo se bali taboriščne vročine. To nam je dež prihranil. Nato so kuharice trdile, da bi bil štedilnik sploh ne vlekel, če bi bilo sijalo sonce. Tako je šlo pa vse v redu. Sprejem smo napravili že prejšnji dan. Bil je bolj skromen, a v naši*1 razmerah bi bili težko kaj boljšega nudili. Pred sedmo barako smo postavili majhen slavolok, ki je bil okrašen e pletenimi venci in nosil napis: Rojaki rojaku prisrčen pozdrav! Pri kapeli je stal nov slavolok in nosil napis: Na tvoji poti naj Bog te blagoslovi! Ornikov fantek je pozdravil novomašnika s šopkom cvetlic in g. taboriščni župnik mu je izrekel kratko dobrodošlico. Nato smo šli v kapelo in prosili g. novomašnika za blagoslov. Nova maša je vedno lepa in ganljiva. Nismo mislili, da bo v Spittalu tako lepa in domača. Naj bi g. novomašnik v življenju mogel deliti še veliko veselja, tolažbe milosti in blagoslova vsem, do katerih bo segel njegov vp**v in delovanje! v Rojen je bil g. novomašnik 15. oktobra 1922 v Kozju (Šmarje pri Jelšah! na štajerskem, kjer je oče služboval. Ljudsko šolo je začel v Kočevju, končal v Ljubljani, študije je nadaljeval n» klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru. Oče, ki je bil upokojen, je bi* namreč zopet nastavljen v Maribor. Tam je ostal do vojne. Pred Nemci se )e umaknil z vso družino v Ljubljano, kjer je g. Nace tudi maturiral leta 19 41. želel se je posvetiti filozofiji in radi večje varnosti, da se ne bl nävzel nejasnih filozofskih pojmov, je začel študirati filozofijo kot laik na bogoslovni fakulteti in položil tam prvi izpit, študije je prekinil, ko je vstopil k domobrancem. Leta 1945 se je s četami umaknil v Avstrijo. Po dobroti božje Previdnosti ni bil vrnjen v domovino, j Nadaljeval je filozofske študije na graški univerzi, jih končal in napravil | doktorat. Apostolat, ki ga je vedno veselil in iskrena želja, da bi vršil *e > božjo voljo, sta rodila v njem sklePi da se bo posvetil delu v Gospodovem vinogradu. Tako je dozorel v duhovnika. g. dr. Nace Lavrenčič g. Jože Šuštar Argentina Dne 2. avgusta je bil v AdrOgue posvečen v duhovnika č. g. Jože Šuštar. V Prijazni semeniški kapelici je prejel iz rok laplaškega pomožnega škofa mo,ns. Rana mašniško posvečenje. Z njim so Prejeli diakonat še štirje gospodje: Makovec Bogdan iz Ljubljane; Okorn Francč iz župnije Škocjan pri Turjaku; Starc Alojzij iz župnije Ribnica in &kerbec Jože iz župnije Stari trg pri Ložu, Ti štirje gospodje bodo predvidoma peli nove maše v mesecu decembru 1953. Molimo zanje, da bi bili vredni duhovniki Gospodovi! č. g. Jože Šuštar, letošnji novomaš, bik je bil rojen 26. marca 1923 pri Sv. Križu pri Moravčah. Začel je študirati bolj pozno, zato je potreboval jeklene v°lje, da pri študiju hi omagal. Toda svetli cilj Kristusovega duhovništva mu ie pomagal premagati vse ovire. Maturo je dovršil leta 1947 v taborišču Seni-gallia pri Anconi in istega leta vstopil v slovensko semenišče, ki se je takrat 'budilo v mestu Brixen na Južnem Tivolskem. Po prihodu semenišča v Ar-Sentino je najprej živel v San Lulsu, zadnji dve leti pa v Adroguč pri Bue-bos Airesu. Novo mašo je imel $). avgusta t. 1. v cevkvi Marije Pomočrice kristjanov v Hamos Mejia. Odsotne starše sta zastopala Javorškov oče in mati in mu napravila znamenje sv. križa. Pred sv. mašo mu je govoril njegov ožji rojak g. župnik Franc Novak, asistirali pa so čč. gg. Anton Orehar, Janko Mernik in Janez Petek. Cerkveni pevski zbor iz farne cerkve v Ramos Mejia pod vodstvom g. Gabrijela čamernika je dovršeno izvajal latinsko mašo in slovenske pesmi, zlasti tisto večno pretresljivo: ,,Novo-mašnik bod’ pozdravljen." — Nekaj dni po novi maši je g. Šuštar vstopil v jezuitski noviciat v Cordobi. Narodni kongres Marijinih kongre gacij se je vršil od 11. do 16. avgusta v Buenos Airesu. 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja je bilo veliko zborovanje v prostranem Luna Parku, kjer je govoril kardinal mons. Caggiano iz Rosaria, Slovenski dijaki kongreganisti so pa hoteli dati tem dnevom še posebnega povdarka. Sklenili so, da obnovč kon-gregacijsko delavnost, ki so jo tako uspešno razvijali v času taboriščnega življenja. Naprosili so priznanega cerkvenega govornika č. g. Franca Nova ka, da prevzame vodsto obnovljene dijaške Marijine kongregacije, kar je gospod z veseljem sprejel in poromal z njimi v nedeljo 16. avgusta k Materi božji v Lujan, da se priporočijo Materi božji in pogovore o bodočem delu. Veseli smo idealizma naših dijakov in želimo, da bi njihova plemenita stremljenja zajela vse slovensko katoliško dijaštvo, ki živi v Argentini. Slovensko katoliško akademsko starešinstvo (SKAS) v Buenos Airesu je priredilo v nedeljo 16. avgusta svoj drugi študijski dan v Argentini. Prostor so dale na razpolago slovenske šolske sestre s Paternala, ki gredo Slovencem v vsakem oziru zelo na roko. študijski dan se je prišel z mašo, ki jo je opravil prof. Anton Orehar, duhovni vodja SKAS. Sledili sta dve predavanji: dr. Milan Komar je govoril o temi: Vera in naš čas, dr. France Gnidovec, rektor slovenskega semenišča pa je obravnaval analizo vere. Udeleženci, dvajset po številu, so se potem zbrali pri kosilu, ki so ga okusno pripravile iste šolske sestre. Popoldne sta bila še dva referata. Dr. Vinko Brumen je govoril o izobražencu in veri, dr. Ignacij Lenček pa o Cerkvi in veri. Vodil je študijski dan namesto obolelega predsednika g. Ivana Prijatelja podpredsednik SKAS dr. Leopold Eiletz. že t rot i ir letos so se slovenske žene in matere zbrale na duhovnih vajah, ki jih je kot druge na splošno zadovoljstvo vodil 29. in 30. avgusta č. g. dr. Filip Žakelj, semeniški spiritual. Polnoštevilna udeležba dokazuje, da naše žene in matere kljub veliki zaposlenosti rade pohitijo v samoto, da se znova utrdijo v svojem velikem poslanstvu in povežejo v molitvi s svojim Bogom. NOVA MAŠA V RUMU Kadar je nova maša med Slovenci, je vedno veselje. Tudi za letošnjo veliko noč ga je bilo veliko, saj je opravil prvo sveto daritev bohinjski rojak, gospod Janez Sodja iz družbe Jezusove. Tako z zvijačo sem ga ujel, da mi je pripovedoval nekaj iz svojega življenja. Ko je vojska izbruhnila leta 1941, je bil dijak škofovih zavodov v št. Vidu nad Ljubljano, manjkalo mu je leto dni do mature. Njegova domovina, Bohinj s svojimi gorami, ki jih v Rimu pogreša zelo, je bila zasedena po Nemcih. Od doma v Ljubljano ni mogel, zato je šel na Koroško v Beljak v nemške šole, kamor se je vozil vsak dan iz Bohinja. Da pozimi ni prijetno, je pač razumljivo. Končno je dobil nekje neko podstrešno sobico, kjer j® zmrzoval in študiral ter končno le dosegel maturo. Vstopil je nato v čelov ško bogoslovje in začel s pripravo na duhovniški poklic. A v srcu je čutil hrepenenje vstopiti v Družbo Jezu sovo. Pustil je semenišče in odšel v novicijat Družbe Jezusove ter začel študirati filozofijo, nato pa je bil poslan v Rim, da se tu pripravi na apostolat v Rusiji, kadar se mu bodo odprla vrata tja. Leto dni je bil v Russi-cum, nato pa v zavodu sv. Frančiška Ksaverija pri cerkvi Al Gesti, kjer počiva sv. Ignacij. Obiskoval je univerzo na Gregorijani in letos na veliko nedeljo je iz rok škofa Eivrenoffa prejel mašniško posvečenje. Prvo sv. daritev je opravil v spodnji Cerki sv. Klementa, nad grobom sv. Cirila na velikonočni ponedeljek. Slo venska družina se je zbrala okrog oltarja in ga spremljala na tej poti k oltarju. Govoril mu je p. Koren Anton S. J. Kakor je stara navada v Rimu, pa tudi hvalevredna od strani naše častite matere Terezije Hanželič, vrhovne predstojnice slovenskih šolskih sester, je tudi tega novomašnika povabila na belo nedeljo na ponovitev nove maše, katere se je udeležila številna slovenska družina v Rimu. Novomašni pridigar č. g. Iskra je v svojem govoru vernikom pokazal Veličino katoliškega duhovništva, njegovo poslanstvo in njegovo odgovornost. A kar je največja odlika duhovnika, je biti po trpljenju združen s svojim Učenikom in Velikim Duhovnikom. Mašo je spremljal zbor pevcev iz Russieum. Novomašnik je doma iz znane družine na Bohinjski Bistrici, iz katere j6 izšel tudi brat duhovnik France, član misijonske družbe sv. Vincencija Pavel-skega, kateri namesto na Kitajskem misijonar! po prestani težki večletni ječi po Beogradu. Drugi brat ing. Jože Da je v Ameriki. Na belo nedeljo zvečer je pri verski oddaji v slovenščini v vatikanskem radiju novomašnik podelil novomašni bla 8oslov svojim sorodnikom in materi ter bratom. Poročila pravijo, da je bilo pol Bohinja zbranega pri oddajnikih, da so Prejeli blagoslov in slišali besedo novo. Prašnika, s katero se je zahvalil materi bratu Francetu ter drugim, predvsem pa Bogu za milost in pomoč, da je postal duhovnik. Naj ga spremlja na njegovi duhovniški poti obilni blagoslov božji in naj Se mu skoraj odpre veliko polje delavnosti med ruskimi brati! Romanus združene države sev. Amerike Pet slovenskih novih maš. V kratkem razdobju nekaj tednov so ameriški Slovenci doživeli pet novih maš, ki so jih slovesno obhajali. Prvo je opravil č. g. Bernard Horžen v mestu La Salle. Med mašo sta bili dve Pridigi: slovensko je imel p. Odilo Hanj-6ek OFM, angleško pa p. Burič, sub-Prior kolegija sv. Bede. Arhidijakon pri 6V- maši je bil domači župnik č. g. Mihael Železnikar. Na novo mašo je prihitelo veliko znancev in prijateljev Hor-ženove družine, pa tudi mnogo ožjih rojakov domačinov okrog Krškega in Brežic, jz katere okolice izhaja novo-mašnikov oče Anton Horžen, doma iz cerkljanske fare (Cerklje ob Krki). Lo-Po število je bilo tudi rojakov iz št. Jerneja, šmarjete in Bele Cerkve, odkoder je novomašnikova mati. Tako je imela nova maša popolnoma dolenjski značaj, kar ji pa gotovo ni bilo v škodo, 8nj so Dolenjci veseli ljudje in ob vincu radi kako zapojejo. Drugi novomašnik je pa bil č. g. Blaž öemazar, ki je daroval prvo sv. daritev 14. junija v slovenski fari sv. "tefana v Chicagu, Slavnostni govornik ie bil č. g. Edvard Gabrenja, bivši žup-hik v fari sv. Štefana in sedaj župnik Pri slovenski fari sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Ta gospod je letos obhajal č'\ g. novomašnik Janez Sodja D. ,T. svoj srebrnomašniški jubilej. Novomašnik č. g. Blaž. čema/.av pripada frančiškanskemu redu. Posvetil ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v Le. inontu, na ameriških Brezjah 13. junija t. 1. Tud tretji novomašnik, p. Lavrencij Grom OEM pripada k frančiškanskemu redu. Rojen je bil v župniji Matere božje v Waukeganu, 111. Oče še živi in je star 86 let, mati pa, ki se je na vso moč želela, da eden njenih sinov postan frančiškan, je pa umrla že leta 1945. Kot patra Blaža Cemažar je tudi njega posvetil ljubljanski škof dr. Gre- gorij Rožman. V slovenščini in angleščini je novomašniku pridigal p. Aleksander Urankar OFM, provincialni komisar slovenskih frančiškanov. četrti novomašnlk p. Marko Hočevar je tudi frančiškan. Rojen je bil v Brid-geportu v državi Ohio, dne 14. februarja 1929. Mati je novomašniku umrla, ko je bil ta v višji šoli, očeta pa je izgubil lansko leto. Novo mašo je zapel novomašnik dne 21. junija v cerkvi sv. Antona v domačem kraju, v Bridge-portu. Pridigal je novomašniku njegov bratranec lemontski gvardijan p. Benedikt Hoge. Peti novomašnik č. g. Franc Ks. lie-bol je pa član misijonske družbe Ma-ryknoll in obenem prvi Slovenec v tej družbi. Rojen je bil v Sloveniji 25. novembra 19 2 5 in sicer v vasi Šmartno pod šmarno goro. Ima še enega brata bogoslovca, ki študira v Clevelandu. Novo mašo je zapel v župniji sv. Vida v Clevelandu 21. junija t. 1. Slovensko mu je pridigal škof dr. Gregorij Rožman, ki je novomašnika še birmal v Sloveniji pred njegovim odhodom v Ameriko. G. novomašnik je določen za kitajski misijon na Formozi. Tako bomo imeli Slovenci tudi enega misijonarja več, česar moramo biti iskreno veseli. KANADA Srebrni jubilej svojega mašniškega posvečenja je praznoval 28. junija t. 1. dr. Jakob Kolarič CM, župnik in dušni pastir Slovencev v Torontu. Gospod jubilant se je rodil 7. julija 1902 v župniji Ljutomer na štajerskem. Vstopil je k lazaristom in bil 2 9. junija leta 1928 posvečen v duhovnika po rokah ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Leta 1934 je promoviral za doktorja bogoslovja in bil nato nastavljen za ravnatelja lazaristovskih bogoslovcev na Taboru v Ljubljani. To službo je uspešno vršil z neznatnimi prekinitvami vse do prihoda v Toronto. Doma je postal poznan kot izvrsten govornik, dober voditelj duhovnih vaj in misijonov ter priznan nabožen pisatelj. Bil je tudi več let škofijski cenzor za knjige verske vsebine. Zdravja pa ni bil nikdar trdnega, tako da se je večkrat moral za' teči k zdravnikom za pomoč. — V Toronto je prišel 10. decembra 1948 ih začel takoj zbirati Slovence k službi božji. Zanje je začel izdajati tudi verski list ,,Božja beseda". Ker je bilo Slovencev vedno več, je bilo treba misliti na ustanovitev nove slovenske župnije in zgraditev slovenske cerkve v Torontu. To je sedaj jublantova prva in glavna skrb. In vse kaže, da bo ravno v letu jubileja g. dr. Kolariča prišlo do uresničitve njegove zamisli, in to predvsem po zaslugi tolikih požrtvovalnih Slovencev, ki so potrebo slovenske župnije doumeli in jo iskreno vzljubili. FBANCUA Mons. Valentin Zupančič je letos obhajal sedemdesetletnico svojega življenja. Od leta 1927 živi med slovenskimi izseljenci v Franciji in je njihov dušni pastir. Svoj sedež ima v Lievinu (PaS de Calais), ki je središče premogovne industrije v Sev. Franciji. Brez mons. Zupančiča bi se Slovenci versko in narodno ne bi bili mogli ohraniti. Nevarnosti so prevelike: strašna verska mlačnost, ob nedeljah se dela vse vprek; starši navadno še poskrbijo za prvo sv. obhajilo, potem pa je verska vzgoja končana; zakonska zvestoba n' cenjena. Mons. Zupančič skuša te nevarnosti obiti s tem, da raztresene Slovence čim večkrat obišče, skrbi za sv. mašo in božjo besedo, deluje socialno zavzemajoč se za brezposelne, ponesrečene, vdove ter sirote. Na lastne stroške vzdržuje slovensko šolo v treh naselbinah, skrbi za cerkveno in narodno petje ter budi narodno zavest v društvih. Po zadnji svetovni vojni so rde^i agenti iz Jugoslavije mnogo blatili tudi njega, ker se ni dal vpreči v vo* komunistične propagande. Uspeli niso, kajti kdo bi mogel oblatiti moža, ki Že 26 let s krščansko požrtvovalnostjo FI ljubeznijo vztraja med Slovenci v tujini in jih varuje pred grabežljivim1 volkovi? Letošnje šmarnice v Ljubljani so bile Zelo dobro obiskane, zlasti je bil velik | baval k šmarnicam v stolnico sv. Nikolaja. Da so si ljudje zagotovili sedež, | so prihajali že eno uro preje v cerkev. 1 Kdor je prišel samo pol ure prej, po | Sosto že ni mogel več noter, toliko je bil0 že vernikov. V svojih pridigah so šrnarnični govorniki obravnavali življe*-bje konvertitov, zlasti tistih, ki so bili bekdaj materialisti in komunisti, šmar-aic se je udeleževalo veliko dijaške blladine, kar komunistični oblasti ni bilo niti malo všeč. Letos je domovina imela 2 bisero-biašnika, 8 zlatomašnikov in 9 srebrno-I biašnikov. Biseromašnika sta: Franc Juvan in Gregorij Pečjak. ZlatomaSniki so sledeči gospodje: 1. Gostiša Jožef, 2. Gross Karel, 3. I Kraker Jožef, 4. Mikuž Janez, 5. mons. \ Premrl Stanko, 6. Kajdiž Valentin, 7. I Perko Janez, 8. Zajc Franc. Srebrnoinašniki so pa: 1. Bergant Anton, 2. Florijančič Jožef, 3. Ronko Anton, 4. Demšar Viktorijan,5. Kapus ^ož.e, 6. Klopčič Franc, 7. Papež KareL škrbč Stanislav, 9. Žitko Alojzij. Kot smo mogli zvedeti, so bili letos v Ljubljani posvečeni štirje bogoslovci v duhovnike in sicer za praznik sv. Petra in Pavla. Eden izmed njih, č. g. Veter šetina, Je opravil svojo prvo slovesno daritev v Novem mestu v kapiteljski cerkvi v bedeljo 5. julija t. 1. Novomašni govor bik mu je bil č. g. Alojzij štrukelj, ka-bonik novomeškega kolegijatnega kapitlja, ki istočasno po smrti prošta K. Čerina upravlja novomeško župnijo. G. novomašnik je eden tistih mladih idealistov, ki jih še vedno premore slovenska zemlja, da je vztrajal v svojem mladostnem teženju kljub vsem oviram, ki so se mu stavile na pot. Ker je bil dalj časa hudo bolan na pljučih, je večino bogoslovskih let preživel doma in polagal izpite v semenišču. Takrat, ko so v Novem mestu zverinsko napadli (januarja meseca 1952) administra torja ljubljanske škofije mons. Antona Vovka, je bil sedanji novomašnik navzoč pri napadu. Ker je skušal braniti svojega škofa, so ga opljuvali, pretepli in obrcali, da se je ves krvav komaj privlekel do doma. Sedaj je prejel za svojo zvestobo božji stvari najlepše plačilo: postal je služabnik Najvišjega. Velki Gaber pri St. Vidu na Dolenjskem sicer ni samostojna fara. Je le ekspozitura stare in obsežne šentviške župnije. Na Urhovo nedeljo, 5. julija t. 1., ko Veliki Gaber praznuje svoje žegnanje, pa je ta prijazna vasica doživela svoj naj večji dan: prvo novo mašo. Opravil jo je č. g. Ciril Zajec, sin ugledne Zajčeve družine, ki je imela deset sinov, pa je pet od njih žrtvovala Bogu na oltar v času krvave komunistične revolucije na Slovenskem. Dva od njih, Tone in Ignacij sta hotela postati duhovnika, pa je Bog drugače odredil. Od preostalih petih bratov sta dva v Argentini in dva v severni Ameriki. G. novomašnik je svoje študije dokončal v Zagrebu, kjer je bil tudi posvečen. Sama slovesnost nove maše je po nalogu oblasti morala poteči brez vsakih zunanjih slovesnosti. Seveda to ljudstva ni motilo, da ne bi od blizu in daleč prihitelo v Veliki Gaber po no vomašni blagoslov. Poleg staršev g. no-vomašnika sta bili navzoči tudi obe sestri: Terezija in Jožefa, katero je brat novomašnik na svoj novomašni dan poročil z Alojzijem Rusom s Ceste. BožjepotVa cerkev Marije Matere dobrega sveta n» Slinovcih pri Kostanjevici je doživela 12. julija t. 1. veliko slavnost: č. g. Jože Pungerčar, doma iz Prekope pri št Jerneju je v njej zapel svojo novo mašo. G. novomašnik je začel s študijami v starejših letih. Gimnazijo je naredil privatno, bogoslovje pa dovršil v Ljubljani. Res moramo občudovati vsakega novomašnika, ki si upa v današnjih razmerah izbrati tako oklevetani in pri komunistih zasovra-ženi poklic in kljubovati besnemu preganjanju, ki ga je Cerkev v domovini deležna. V Ljubljani je umrla 120. junija t. 1- po težkem trpljenju bivša prednica samostana Karmel na Selu m. Mihael* Kotnik. Ker so rdeče oblasti cerkev, samostan in grobnico podrle, so jo pokopali v nedeljo 28. junija 1953 na mestnem pokopališču. Pogreb je vodil namesto odsotnega mons. Antona Vovka stolni prošt kanonik dr. Kimovec. Udeležba pri pogrebu je bila velika in za razpuščene karmeličanke dokaz, da imajo še mnogo prijateljev. Moščanski prvoobhajanci so v belih oblekah z lilijami v rokah spremljali belo krsto in jo zasuli z njimi, preden so grob pokrili z zemljo. Res so bele lilije simbol deviškega življenja pokojne karmeličan-ske prednice. Upajmo, da bo pokojna mati Mihaela v nebesih kmalu dosegla milost, da se razkropljene karmeličanke spet zberejo in nadaljujejo s svojim lepim življenjem. Nekateri slovenski duhovniki iz Beneške Slovenije, zbrani na 90-let.nico okoli svojega profesorja mons. Trinka V zadnji vrsti: J< /vi Kjačič (Trčmun), Anton Kufolo (Laze), Peter Hvalic» (Dol. Barnas), mons. Ivan Trinko, Jožef Jakulin (Kravar), Valentin Birtič (Dreka), Jožef Kramar (Premariacco v Furlaniji), Božo Gujon (Matajur)' Hprcdaj: Angel Kračiua (Sv. Lenart), Mario černet (Topolovo), Artur Blažut» (Lesa), Mario Lavrenčič (Sv. štoblank), Peter černoja (Rualis v Furlaniji) Suha Krajiua j c, odcn najbolj revnih delov Slovenije. Toda komunizma ni nikdar marala, ne za časa rdeče revolucije, ne sedaj. Zato je tudi največ trpela. Skoro vse vasi so požgane in še do danes nepopravljene. Ljudje se ‘radi silne revščine veliko obračajo na svoje rojake, ki so se v preteklih deset. 'etjih izselili v Severno Ameriko. V pismih povedo tudi resnico o verskem preganjanju. Na eno takih pisem, ki sa je pisala Marija Novak iz Vel. Lip. la, je neka gospa iz Clevelanda odgovo rila takole: „Pri nas (v Združenih dr žavah Severne Amerike, op. ur.) imamo pa vsega dovolj. Tudi pri vas (v Jugoslaviji namreč, op. ur.) bi lahko riveli dobro, pa prejemate premalo sve tih zakramentov. Zato sem te priporočila tudi neki verski organizaciji, bo tudi od tam kaj prišlo. ..Ker je doma pisemska tajnost zajamčena le na papirju, je omenjeno pismo kmalu pri-81° v „prave roke“. Neki P. R. ga je objavil v „Dolenjskem listu“ in dodal svoj komentar: ,,Mi smo teh zakramentov od svetega Rima že več kot siti. Po 1‘Osredovanju sv. očeta ter z njegovim | odobravanjem smo v dveh vojnah, zlasti v drugi prejeli v obliki roparskih t>and, požigalcev, tatov, koljašev in drugih zakramentonoscev, le revščino, katero sedaj trpimo. Gospa iz Clevelanda je srečna, da živi v deželi, takih blagoslovov ni bila deležna že hekaj sto let. Ameriški narod si je svoj 1 visoki življenjski standard ustvaril s trdim delom in pametno gospodarsko rolitiko (česar seveda komunizem ni "Uiožen, op. ur.), ne Pa s prejemanjem zukrament.ov in praznovanjem cerkve tih praznikov. V Suhi Krajini še danes Praznujejo poleg nedelj vsak mesec še 'ri do štiri cerkvene praznike, če bi šli vsi skupaj vsaj polovico teh praznikov ^opravljat pota do vasi, bi imeli naj. *ePše ceste in ne kozje steze do državah cest, kot jih imajo. Spoštovanje verskih obredov jih ne dela bogatejših a,Upak nasprotno.“ Tako sedaj vemo, vih maš je slovenska Koroška doživela še dve novomašni slavnosti: Dr. Nace Lavrenčič je opra vil sv. mašo v begunskem taborišču v Spittalu ob Dravi, o čemer poročamo na drugem mestu. Z njim vred je bil v Salzburgu posvečen č. g. Ciril Turk, rojen 23. maja 1927 na Ratju na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Hinjah, gimnazijo v Ljubljani in Spittalu ob Dravi, teološko fakulteto pa v Salzburgu. Novo mašo je imel 19. julija v Šmihelu pri Pliberku. Novomašni pridi gar je bil mons. dr. Jože Jagodic. Vetrinjski spomenik. Leto dni je minilo, kar je pokojni župnik Burja sporočil severnoameriškim Slovencem prošnjo vetrinjskega župnika Mussger. ja, naj bi tudi bivši vetrinjski begunci kaj prispevali k obnovitvi vetrinjske cerkve. Prošnja ni ostala brez odmeva. Nabrala se je lepa vsota 17S0 dolarjev. Petsto dolarjev je prejel škof dr. Rožman za svoje semenišče v Adrogue, Argentina, kjer naj bi bodoči slovenski duhovniki molili za mir pokojnih. Osta lih 12 50 dolarjev pa je bilo odposlanih v Vetrinje. Z omenjenim denarjem bo župnik Mussger dal obnoviti glavni oltar s podobo žalostne Matere božje in prastara okna, ki so velika umetnina. Ob oltarju bo pa vzidana spominska plošča, kjer bo stalo zapisano, da so svobodni Slovenci v spomin umorjenih domobrancev pomagali restavrirati vetrinjsko cerkev. Sredj letošnjega junija je mesto Ve likovec, glavno mesto slovenske Podjune praznovalo sedemstoletnico svojega obstoja, že leta 1252 se v listinah omenja kot mesto. V višini 80 metrov nad Dravo je takrat Velikovec obvladal okoliš severno od Drave. Izvor imena je verjetno latinski in pomeni ,,Volchi mercatus“, to je trg viteza Volka. Res je bil v tisti dobi Velikovec središče trgovine z železno rudo in vinom. Imel je več prebivalcev kot danes. Zanimivo je vedeti, da so bila na Koroškem ob koncu srednjega veka tri mesta, ki so gospodarsko in kulturno politično nad-kriljevala tako Celovec kakor tudi Beljak, in sicer: Breže kot sedež krškega škofa, št. Vid ob Glini, kjer je pre-stoloval deželni knez in pa Velikovec. Kakšen pomen je takrat, imel Velikovec, priča posvetovanje, ki ga je sklical v tem mestu leta 14 70 cesar Friderik III. in ki je trajalo cela dva meseca. Poleg cesarja so se ga udeležili zastopniki deželnih stanov iz Koroške, Kranjske in štajerske, nadškofa iz Salzburga in .Mainza ter sekavski, ljubljanski in lavantinski škof. — Turški vpadi so povzročili obubožanje med prebivalstvom in tako je Velikovec izgubil svoj pomen kot trgovsko mesto. Ko pa so zgradili cesto čez Ljubelj in je leta 1518 Celovec postal glavno mesto Koroške, je bila usoda Velikovca zapečatena. Zanimivo je, da je Velikovec v vsem času svojega obstoja kljub slovenski okolici, iz katere je črpal svojo življenjsko silo. ohranil nemški videz. Hotel je pač biti nekaj drugega kot dežela. In takšen je ostal do danes. Zato so Nemci 700-letnico mesta uporabili za povdarjanje nemštva proti slovenstvu. 72fi PISMO IZ AVSTRIJE Jeseni 1952 se je na Dunaju vršil avstrijski katoliški shod. Zadnji pred ®jim je bil leta 1933. Shod je potekel 'epše, kakor so škofje pričakovali, posebno je presenetila s svojim nastopom mladina. Kako je s Cerkvijo v Avstriji? V marsikaterem oziru je njen položaj v tej deželi tak, kakor drugod po Bvropi. Ima pa nekaj stvari svojskih, ^1 si jih moremo razlagati na podlagi zgodovine. 1. Vpliv države na Cerkev je bil dokaj velik. Za časa reformacije in katoliške obnove so deželni knezi odločili, *ia je Avstrija katoliška in. ne prote-stantska. Tako je katoliška vera postala državna vera. V času prosvetljenega absolutizma je bila Cerkev dekla držse-Ve, morala je skrbeti za nje obrambo. ■»Kako preganjajo se ovcam garje,“ je ZaPisal naš Prešeren. Cerkev se je skuhala osvoboditi. Leta 1871 pride do odpovedi konkordata in ločitev Cerkve od države. Ostal pa je še cesar, „apostol-sko veličanstvo“ in je on „skrbel“ za Cerkev. Od tod mnenje, ki šele sedaj Premineva, da je katolicizem le držav-na naredba, Po razsulu monarhije 1918 so s« za državo borile stranke. V teh razmerah le avstrijski episkopal dal mandat krščansko socialni stranki, naj ta skrbi koristi Cerkve v politiki. Ta povezanost Cerkve s stranko odnosno pokroviteljstvo stranke nad Cerkvijo je odbila delavce in tudi inteligenco, ker je “il videz, da Cerkev drži s konzervativni in premožnimi. V konkordatu 1934 je priznana mJ-®el Leona XIII, o razmerju Cerkve do države. Kot protiuslugo je episkopal Potegnil duhovnike iz aktivne politike. 1338 je bila zvezna republika zasedena P° nacistih, konkordat je bil kot del Pstave ukinjen. Takrat je bila Cerkev Pnezpravna in zgodil se je čudež, da je Cerkev brez opore stranke in države Vzdržala, Vzdržala je in takrat so umi-rali mučenci, ki jili avstrijska tla niso llnola izza časov sv. Florijana, Po letu 19 4 5 ge Cerkev ni vezala * nobeno stranko in nobene naprosila za pomoč. Razmerje do države je bilo do leta 1948 brez vsakega dogovora: vlad» na vloge avstrijskih škofov sploh ni odgovarjala. Po letu 1948 je Cerkev ločena, od države, ima pa zvezo % njo in država odgovarja na cerkvene vloge. 2. Položaj Cerkve med Ijudstv-om. Cerkev v Avstriji živi v notranji duhovni diaspori. Vedno bolj izginja iz raba senačba katoliška Avstrija. Od pre>-bivalcev, ki so se ob ljudskem štetju v pole vpisalj kot katoličani, jih le četrti del živi v zakramentalni povezanosti e Cerkvijo. Tri četrtine so „simpatizerji". Hudo pri tem je, da teh 75% polaga važnost na krščansko smrt in pogreb, ne pa na krščansko življenje. Prav ta polovičarski in mrtvi katolicizem hromi apostolsko delo in straši mladino. Ta nevtralna masa naj bi odločevala pri volitvah?! Vas je bila pred leti krščanska. Danes je žrtev (malo je še izjem) tretjega vala množičnega odpada od Cerkve, ki je šel iz vseučilišča preko meščanstva in delavstva na deželo. Delavstvo še vedno čaka, ni še premagalo odpora proti Cerkvi. Potreb»! so apostoli delavcev. Pri njih je verska in duhovna stiska večja od gospodarske in socialne. Nevarnost je ari /sem tem, da tudi tisti, kj komunizem odklanjajo (mnogi ga poznajo iz ujetništva, drugi od doma, ker je del Avstrije še vedno zaseden po ruskih četah), žive brez Boga. Poleg tega življenjskega brezboštva je še organizirano borbeno brezboštvo. Pojavi življenjskega brezboštva so žalostni: morala pada, uživanjaželjnost raste in vedno več zahte-va (tobak, alkohol, ples itd.). škofje se trudijo, da bi rešili in utrdili, kar je še vernega. Dajejo navodila, kako naj se katoličani strnejo v jedro, ki bo žarelo v okolje. Posrečilo se je spraviti v življenje skupine katoliške mladine, dalje krožke delavske mladine (po zgledu belgijske JOC). čutiti je prebujenje, ki le počasi napreduje. MOČNA SKUPNA VEZ vseh po svetu raztresenih Slovencev ter koroških pi primor, skih rojakov — je prav gotovo naš katolišk; tisk. Vsi Slovenci potrebujemo ZA SVOJO DUHOVNO RAST revijo, ki obravnava poglavitne probleme našega življenja, družine, naroda in Cerkve. To imamo prav gotovo v naši skupni reviji ,,Duhovno življenje“, ki ima vsak mesec OBILO ODLIČNEGA BERIVA Lepo število naročnikov po vsem svetu je dokaz, da se velik del rojakov zaveda močne potrebe in pomena skupne slovenske revije. Prav je, da se ta .zavest krepi in širi do slednjega Slovenca! Zato naj v bodočnosti še bolj vse STARE IN MLADE, preproste in izobražene, družine in po vsem svetu raztresene posameznike druži, krepi in. plemeniti ,,Duhovno življenje“! „DUHOVNO ŽIVLJENJE“ vsem Slovencem! „DUHOVNO ŽIVLJENJE“ v vsako slovensko hišo! „DUHOVNO ŽIVLJENJE“ vsem slovenskim družinam! Iz vsebine: Slava in moč sv. rožnega venca (Alojzij Košmerlj) ............ 069 Sveti Frančišek in breza (T. A. Holland) ...................... «74 Osnovne dolžnosti otrok božjih (Dr. Ignacij Lenček) .......... «76 Gospod župnik, ljudje godrnjajo! (Gregor Hribar) ............... 680 Dvanajstletni Jezus v templju (Dr. Mirko Gogala) ........... ($88 Bol Gargante ob smrti njegove žene Brblje (Fr. Rabelais) . . ($88 Iz Baragovih mladostnih let. (P. dr. Hugo Bren OFM) ............ 080 Važen nogoj sreče — trdno duševno zdravje (Dr. Vinko Brumen) ........................... ($94 Prerok Jeremija (Boris Koman) ($98 Ali smo moderni? (Dr. France Kladnik) ...................... 702 Blažena Marija Križana Di Rosa (Dr. Filip Žakelj) ............ 709 Vera in gospodarstvo (Dr. Ivan Ahčin) ........................ 712 fDr. Anton Dolinar (Dr. Ivan Ahčin) ........................ 715 Nova maša v Spittal u (Pavel Slapar) .......................... 719 Med izseljenci ........... 710—722 Od doma .................. 722—72<$ O Is " Slg TARIFA REDUOEDA OO m Conceeiön O ti < No. 2560 ,,Duhovno življenje“ je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Ote har Anton), urejuje pa uredniški odbor (dr. Fr. Gnidovec). — Naslov: Victor Martinez 60, Buenos Aires. Argentina. — Celoletna naročnina za Argentino znaš» ,60 pesov, za UPA in Kanado pet dolarjev, za Italijo 2000 lir. — Tiska Imprent8 „Poliglote“, Oorrientos 3114, Buenos Aires, T. E. 86-6120