emi, september—oktober 1971. letnik VIII, št. 103—104 MAG sredica: zasedba filozofske fakultete DOKUMENTI maj—junij 1971 MAGAZIN Problemi št. 103—104, september-oktober 1971, letnik X Glavni urednik: Rudi Šeligo, odgovorni urednik: Niko Grafenauer, tajnik uredništva: Matjaž Koc bek, lektor: Peter Kuhar Uredniški odbor je sestavljen iz teh ljudi: Iztok Geister, Niko Grafenauer, Taras Kermauner, Matajž Kocbek, Tomaž Kralj, Andrej Inkret, Jernej Novak, Marko Pogačnik, Marjan Pungartnik, Dimitrij Rupel, Ivo Svetina, Marko Slodnjak, Tomaž Šalamun, Uudi Šeligo, Marko Švabić, Ale- ksander Zorn, Primož Žagar. Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 4 / Soteska 10, tel. 20 487. Tajnik ured- ništva posluje vsak delovni dan od 9. do 13. ure, uprava pa vsak delovni četrtek od 14.30 do 16.30 ure. Naročila in ostalo prijazno pošto pošiljajte na upravo Problemov, 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 4 / Soteska 10; tekoči načun je 501-8-475/1 z oznako: za Probleme. Celoletna naročnina 50 din, cena posamezne številke 5 din, cena dvojne številke 8 din. Naročene roko- pise uredništvo vrača na željo. Izdajata predsedstvo ZM in UO ZSJ. Tiska nas tiskarna PTT v Ljubljani. ROB 1 Moja hči ima sanje 4 Pismo No 15 103-104 13 Gasilci med nami 17 Pikapolonice 18 Polemični spis za naše- ga J. Vidmarja 23 Horoskop »+ 1« 24 Novi pašniki Kraljevih opitih možgancev 53 Pismo No 16 103-104 54 Ob nagcih 59 Še en nizki udarec na- šemu J. Vidmarju 61 Žrel, pit in f... t 64 Pismo No 17 103-104 65 Na kupe pesmic mlade pesnice Jelke Markove 69 Pismo No 18 103-104 70 Sveže novice iz Pule 72 Smrt moškim 7« Poet ne ve svoj dolg 79 Gniflika 1 Taras Kermauner: Zakonita rast in še bolj zakonito odmiranje poraščenih rok 5 Dimitrij Rupel: Koliko proti petindvajset? 7 .Vlilenko Vakanjac : Revolucionarnost? 10 Drago Demšar: Kršiti zakone — da ali ne 11 Drago Demšar: Pomilostitev 14 .Marijan Kramberger; »Državljan te dežele« 19 Samoupravljanje v Groningenu 20 Aleksander Zorn: Veselje do nestrpnosti 21 Aleksander Zorn : Nestrpnost 21 Jernej Vilfan: Izraelska jesen 27 .\iarko Svabič: Vprašanje o suverenosti neke balkanske države 29 DOKUMENTI — zasedba filozofske fakultete, maj—ju- nij 1971 39 KAZALO — Problemi, letnik 1971 53 Ivo Svetina: Sladki oče 55 Matjaž Kocbek: Peca 61 .Milan Jcsih: Klimakterij 66 .Marjan Pungartnik: Mrmranje 68 Boris Višnovec: esta (Dva odlomka) 72 Milan Osrajnik: Ogledala 73 Tomaž Kralj: Pupilija Ferkeverk in Zaspanček Razko- dranček ZAKONITA j RAST IN I ŠE BOLJ ZAKONITO ■ ODMIRANJE PORAŠČENIH ROK taras kermauner, v začetku septembra mi je zavrela kri; a kako mi ne bi! Kontraakcija zoper akci- jo petindvajset poslancev je kazala toliko ne le brutalnega in neumnega, temveč, re- cimo bobu bob (saj nisem politik in si to lahko dovolim), stalinističnega ali neo- stalinističnega »duha«, da sem si rekel: že nekaj let hvališ globalno politiko te drža- ve, njeno laicizacijo, demokratizacijo, plu- ralizacijo, diferenciacijo, kar vse je razum- ljivo, saj ti laična država dovoli živeti in delati, se ne umešuje v tvoje posle — ne glede na to, da ji je mogoče marsikaj, tudi bistvenega, očitati. Ce si bil tako odkrit prej, moraš biti tudi zdaj, ko-se je porodila možnost ali ko se je pokazal znak, da se ta globalna politika spreminja, oziroma točneje : z enako strastjo in pri- zadetostjo moraš reagirati zoper pojav, ki, po tvojem mnenju, meče na globalno politiko, kakor si jo ti predstavljaš, kaj neugodno luč. Ves avgust se je zdelo mo- goče, da bi se nadaljnja laicizacija države ustavila, da jo je bilo nekaterim preveč, da so zmagale v njeni politični eliti sile, ki hočejo zavrteti kolo zgodovine nazaj, ali še natančneje, da je v notranjosti ne- katerih posameznikov zmagala orientaci- ja, ki so ji sledili nekoč, v prvih povojnih letih, a so jo zadnjega pol desetletja opu- stili. O vsebini te orientacije ni da bi govoril; vsakomur je dovolj znana: gre za regresivno preorientacijo subjektivnih sil iz usmerjevalnih v oblastniške, za za- poro demokratizacije, za vodenje iz ene- ga samega centra, za surovo obračunava- nje z vsemi različnomislečimi, za primat politizacije nad ekonomizacijo in to še za primat centralistične politizacije itn. Kon- kretne posledice so se začele pojavljati nemudoma. V uredništvu nekega časopisa, s katerim sem se začel pogovarjati o ne- kem večjem sodelovanju, so me že opo- zorili na morebitni ton in vsebino mojega pisanja, kajti zadnji dogodki kažejo, so rekli, da je treba biti previden, spet so se pojavila telefoniranja odzgoraj navzdol ipd., z eno besedo, znašel sem se — z osta- limi Slovenci vred — v nevarnosti, da se spet ponovi nekdanji domači »stalinizem«, to pa je, ponavljam, tako za moje delo in življenje, kot za delo in življenje — po mojem mnenju večine — slovenskega naroda povsem nesprejemljiva zadeva. Zo- per takšno orientacijo sem se boril v pet- desetih in šestdesetih letih, zoper njo sem se čutil in se čutim dolžen boriti tudi zdaj. Zato sem napisal članek ah nekoliko iro- nično kozerijo, s katero sem se skušal temu, kar me ogroža globoko v moji eksi- stenci, ideji in proizvodnji, postaviti po robu. Ta članek — z grenkim naslovom Kasti rasti poraščena roka — sem dal redakciji Problemov v objavo. Članek je že romal v tiskarno, ko so nekateri dogodki moje temne slutnje še krepili; vrhunec je politika poraščene pe- sti dosegla gotovo v kaj malo zabrisanih izvajanjih Romana Albrehta, te osebe slo- venskega politikovanja; že prej izrečenim besedam o politični diverziji, ki so jih ogroženo iztiskali pristaši in tvorci nek- danje politike, so se zdaj pridružile še tiste, ki redno pomenijo »ideološki« uvod v fizični obračun: oglasilo se je govorje- nje, ne le namigovanje, temveč že kazanje s prstom na razrednega sovražnika (to »ideološko« predstražo in izvidniški klic dobro poznamo: nastopala je ob ukinitvi Perspektiv pa Revije 57 pa vseh drugih ukinitvah in likvidacijah v povojni sloven- ski kulturi). Prijemal me je obup in še bolj trdno sem bil prepričan, da se je treba legitimirati zoper takšno politiko in njene nosivce, saj če zmaga, kulturi, takš- ni pač, kakršno imam za sprejemljivo jaz, ni več obstoja. Obup je bil torej že kar se da kompleten, ko je naenkrat zasijalo prijazno sončece. Že prej sta se odlično in zelo jasno postavili zoper kakršen koli neo ali arhistalinizem univerzitetna partij- ska konferenca, pa Zveza mladine Slove- nije pa vrsta do-brih politikov na sejah SZDL, nato pa še slovenski sindikati, ki so bili izjemno ostri, načelni in nepopust- ljivi. Nekaj bistvenega, kar ni prišlo v javnost in o čemer lahko nepoučeni samo sklepamo, se je moralo zgoditi znotraj same politične elite, kapitolske gosi in nji- hovi soborci, ki so celotno afero zakuhali in prilivali v vreli lonec še več razburje- nih kemikalij, so se naenkrat, na seji iz- vršnega odbora — ali kaj že je tista reč — SZDL potegnili nazaj, začeli nepriča- kovano govoriti v drugačnem, normalnem jeziku, v takšnem, na kakršnega smo bili navajeni zadnjega pol desetletja, afera se je nenadoma polegla, vseh tistih reperku- sij in represalij, ki bi morale slediti, če bi »diverzija« uspela, ni bilo. Domovina je bila rešena — in to tako hitro, da se ubogi kulturniki s svojimi dobrimi na- meni nismo mogli niti malo zraven vtak- niti. Sodim, da so sile slovenske politične elite (kajti med njo samo se je opisana bitka odigrala, »ljudstvo« ni imelo prilike kaj prida povedati, razen kolikor ni kakš- na za to zadolžena organizacija sporočila eliti, da je ljudsko mnenje kontraakciji izrazito nenaklonjeno; a kaj, tudi v tem smo izkušeni, stalinizem ni na ljudsko mnenje nikoli nič dal) danes že precej drugače razporejene in usmerjene, kot so bile še recimo pred sedmimi leti — v pri- meru Perspektiv —, da so že same na licu mesta v politični konfrontaciji zmožne odvrniti napade stalinizma (ki so do neke mere razumljivi, saj gre za ciklično ob- navljanje metod naše politične pubertete) in da jim ni treba, kot se je dogajalo zad- njih dvajset let, najprej stalinizmu popu- stiti, potem pa čakati, da stalinizem sam spozna svojo brezperspektivnost in napra- vi tiste korake, ki so jih nekoliko prej predlagale naprednejše, a medtem seveda pacificirane sile (to pa, seveda, dokazuje tudi to, da je bil ta naš »stalinizem« zad- njih dveh desetletij že nekoliko mehkejši in le delni stalinizem, saj se, če bi bil MOJA HCl IMA SANJE Moja hči ima dvojno živ- ljenje. Eno je sestavljeno, drugo je iz sanj. In ko je naj- bolj vroč avgustovski dan le- ta 1971, ko je pasja siesta, sanje dobijo besede: Kaj ti povem, prišla je ve- lika tuja vojska. Prišla je sko- raj nenapovedano z jutranjo rosico in s prvo budnico ma- lih mestnih ptičev. Prišla je čez most na reki in je veter frajersko pihal, da se je drža- la za čelado, da ne bi doli padla v razpenjene valove. Ko je veter ugasnil in se ljud- je še zmeraj niso zbudili in je bilo še zmeraj jutro, kot da je že pozen večer, je z ve- like lipe prifrčalo 3-krat 7 vrabcev in še 4 povrhu, da so potem sedli na vojskino čelado in so blazno frajersko čivkali. Kaj ti povem, imeli so svoje besede, samo bolj glasne so bile. Dokler je bil most z vetrom in reko spo- daj, je bila vojska mirna, še za čelado se ni ničkaj prije- la. Ko pa je bil most zadaj, je huda vojska znorela. Naj- prej se je eno sekundo tresla, da je vse tisto črno železje ropotalo po nji in je orožje cvililo v tečajih kot v kakš- ni delavnici. Potem se je vrg- la ob tla in začela nabijati s težkimi mašincami navzgor, da je vse grmelo in je bilo vse nebo ena sama krogla ža- 1 reca in takšna. Vrabci so še zmeraj imeli svoje besede in so kar vzneseno frfotali okrog strahovito ogromnih in nag- lih krogel. To je trajalo in trajalo. Potem sc je vojska izstreljala ali kaj. Kaj ti po- vem, popustila je težko in črno orožje na zemlji ležati, da sc je le-to žalostno in nič železno ukrivilo navzdol in samo še malo pokašljevalo. Potem je vsa nepregledna vojska v odtočnih jarkih na robu cestišča nabrala 7 krat- kih bilk in je pričela tepsti vrabec kar po perju, po pe- rutih in drugih letečih orga- nih. Zraven je kričala: To pa ne, o, tako pa že ne. Tako se nismo zmenili. Ce že ste, bi morali koj doli pasti kot hruške doli padajo. Vrabci so strašno cvilili od bolečin in so trpeli, da se je trpljenje bolj razlegalo kot grmenje orožja malo poprej, ki pa je zdaj na črni zemlji samo še jamralo. Tako je trajalo in trajalo, da so ubogi ptiči zmeraj bolj trpeli in je bila vojska v železni opremi tudi že vsa zmučena in sragasta. Kaj ti povem, potem se je zgodil čudež. Kot da bi prišlo kakšno ostro znamenje ali kakšen nevidni ukaz tam od zgoraj ali kje od strani, se je vse to trpljenje presekalo in se je začela vojska blazno fra- jcrsko objemati z natepenimi pravi, ne bi mogel kaj prida razvijati; s tem hočem reči, da tudi pridevek »stali- nizem«, ki ga dajem današnjim »nazad- njaškim« silam, ni docela ustrezen in gre bolj za tendence v to smer kot za mo- nolitno in avtentično politično smer). Afera je torej padla v vodo in potonila. Bojeviti in prizadeti ton nekega, ki se pri- pravlja na stanje, ki se mu reče »biti eksekutiran«, je postal odvečen in bi bil lahko smešen, saj bi se utegnil tolmačiti kot napad post factum in na odprta vrata. Zato sem nameraval svojo nežno kozcrijo vzeti nazaj, jo vreči v koš in njeno sta- lišče spraviti za prihodnje, morda manj ugodne čase. Vendar tega nisem storil, ker sem si mislil, da morda takšna nedolžna jezica nič ne škoduje družbenim procesom (vsaj v kulturi), njenega avtorja pa postav- lja tja, kjer bi rad bil. Morda tem proce- som celo nekoliko koristi, saj pripoveduje v bistvu eno samo stvar; kulturi v stali- nizmu ni dobro biti, in tisti kulturni de- lavci, ki jim je do dela, ne pa do Idej, ne želijo vrnitve v sveto dobo. Amen. Prvotni zapis pa je z majhnimi krajša- vami takšenlc: Ponavadi so poletni mesci čas zatišja in počitka; afera ob akciji 25 poslancev pa s komaj pozabljeno cestno afero vred kaže, da ni tako. Našo politiko razvnema- jo tudi julija in avgusta hude strasti, takš- ne, da se bojo prav gotovo nadaljevale v zlato jesen in izrazito pomanjkanje zrele, odločne, enotne in uspešne subjektivne akcije v reševanju ekonomske krize — bistvene krize naše družbe — nadomesti- le na manj ustreznem, bolj tradicional- nem področju : na področju čiste politike (na tistem, na katerega sc tradicionalni politiki, navajeni imeti politične, ne pa ekonomske probleme družbe za bistvene, bolj spoznajo). Nastaja vtis, kot da dolo- čene politične sile vedo : nekaj je treba storiti, treba je agirati, popravljati, spre- minjati, vendar niso zmožne ukrepati tam, kjer zares gori, pa zato same zažigajo majhne ogenjčke ter jih z velikim krikom in hrupom gasijo. Uspešno? Ko človek, ki ni politik, ki pa rad misli in mu je kritično spremljanje politike po eni strani v prijetno zabavo, po drugi v koristen poduk, sem in tja pa se v to politiko, kot ljubitelj, celo vmeša, saj mu le-ona kroji osebno usodo in ga večkrat grozi zadaviti, ko torej ta človek v prijaz- ni poletni, morski in planinski oddaljenosti prebira hude besede in še hujše obdol- žitve, ko tako rekoč s prstom sledi napa- dalni taktiki nekega armadnega politične- ga zbora, opazuje bliskovite sunke, oble- ganja, zavzetja in spremljajočo jih ideolo- ško fanfaronado, sočuti z ogroženostjo napadene politične manjšine, uboge inkri- minirane trojke, in se skorajda že razjezi, saj je vendar skrit humanist in se mu takšna surova gonja zoper nič hudega slu- teče, gotovo dobronamerne in maloštevilne upre, se mu bridka jeza prav kmalu raz- kadi, saj ne more ne videti, kako se ve- soljna Slovenija bolj ali manj pritajeno hahlja, se solidarizira s preganjanimi in kar se da nedolžno spoznava v akciji zo- per nesrečne poslance to, kar ta akcija je: nasilje; pa povrh vsega še nepotrebno. Se sam se nasmeji in skorajda že odloži zanimivo čtivo, vesel, da so ga tudi v mescih, ko je kulturna dejavnost na do- pustu, zastonj in blago razveseljevali, ko ga potegne njegov domači notranji vrag za ušesa in mu šepne: zabava že, vse lepo, prav ravnaš, ko se ji ne odpoveš, vendar pa je za stvarjo še nekaj; morda boš našel še več užitka v premišljevanju, morda pa afera le ni samo zabavna opereta neka- terih dezorientiranih politikov, temveč skriva v sebi še kakšno želo ali perspek- tivo ali nevarnost ali nravoučenje. Saj se od samega lenega zdravja že prav nemar- no dolgočasiš, krave, ki jih občuduješ na pašniku pred tvojim bivališčem, so že ab- solutni plakati absolutne Nature in še malo, pa boš povzet v mlečno-goveji Elizij ne-duha, ne-akcije, zunaj-družbenosti, čiste sladkosti samega v sebi zadostnega ču- stva. Torej, hej, nazaj v družbo, v — mi- selno — akcijo, v tisti svet, ki se zdi sicer v topli jeseni, ko ga začenjaš, spočit in po- žrešen, živeti, ves lep in užitka poln, na pomlad, po toliko mescih brskanja po vseh teh neskončno ponavljajočih se, a neutrud- nih družbenih zadevah, aferah, zanimivo- stih in brutalitctah pa ti gre od njegove zagovcdnosti na bruhanje. A kaj; zdaj smo jesen, začetek novega šolskega leta in tudi politika je še ovita v rahlo, nedoločno,, obetavno jutranjo meglo ter se nam, kot spogledljiva vila, ponuja, naj raztrgamo njeno tenčično oblačilce. Torej : zadnje, kar bi lahko pričakoval, je, da bo padlo po Matičiču. Po Rusu ali Remcu, no ja, zadaj so študentske homa- tije. Ampak po Matičiču, tem brumnem Slovencu, predstavniku vseh brumnih Slo- vencev. Se dobro se spominjam, kako ve- hementno je napadel Probleme, tisto šte- vilko, ki je bila avantgardna, in sploh ta časopis. Moderna kultura, to je bilo opa- ziti, se mu je videla nečloveška, grda, laž- na, fuj in fej, njegovo glasilo je bil Ljub- ljanski dnevnik, tam je dajal intervjuje, tam so ga cenile široke ljudske množice. Ljudske? Da, seveda, le da ta nekdanji kidričevski pojem — mase — danes ne pomeni več, kar je pred dvajset in tride- set leti: prav za prav gre zdaj le za na- pihnjeni, debeleči se srednji razred, za vse tiste, ki so na eni strani siti ideologije, eshatologizmov in drugih političnih mor, po drugi strani še verujejo, a le v stan- dard, na tretji kljub vsemu radi in veliko delajo, na četrti bi radi imeli več kot drugi in so torej v zarodku nekakšni mali kapitalističi, ki jih omejuje samo »zasta- rela« politična zakonodaja, a nanjo ves čas pritiskajo, poskušajoč, da bi jo pre- drli in si napravili prostor za svojo divjo ekspanzijo, po peti so, kot bi temu rekli tradicionalni humanistični kulturniki, brez »duha«, brez višjih ciljev in ambicij, so- sedu gledajo v lonec, kupujejo v Gradcu in Benetkah, zidajo vile, se obdajajo z ograjamo, ne bero knjig, temveč samo ilu- strirane revije, ali pa še teh ne, pobesneli v delu za zaslužek, a so, po šesti strani te naše še.sterokotne pomenske strukture, prav za prav strahoviti filistri, polagoma se rckatolizirajo ali socialdemokratizirajo, všeč jim jc ta nova slovenska katoliška cerkev, ker ni več bojevita in jc prav za prav nenasilna zastopnica tradicionalnih vrednot, od človeka ne zahteva več, da bi ves dan molil in se ukvarjal z bogom ter drugimi problematičnimi spiritualnost- mi, pač pa ga varuje tam, kjer se ta današnji malomeščan vendarle čuti neko- liko insuficicnten ali ogrožen ali negotov (ščiti mu »dušo«), mu pomeni zakladnico vseh vrednosti, ki jih je človeštvo v svo- jem dozdajšnjem napornem pohodu posto- rilo; prav za prav se ta katolik ne loči mnogo od svojega ateističnega tovariša- malomeščana-srednjeslojca, ki je morda nekoliko bolj divji, neobrzdan, ekspanzi- 2 ven in se ne ulcvarja z nobenimi pozitiv- nimi vrednotami, je pa, l^o naleti na kakr- šen koli proizvod moderne — avantgardne — kulture, enako ali pa zaradi svoje ne- obrzdanosti še bolj razburjen, še huje preti mladostnim razkrajevavcem, se še bolj po- teguje za ohranitev dobrega okusa, tra- dicije, človečnosti, resnice, seveda vsega tega na terenu, ki ni v nikakršni neposred- ni zvezi z njegovo trgovsko-delovno eks- panzijo, tu zahteva, to je razumljivo, po- polnoma svobodne roke in neomejeno bo- jišče, brez kakršnih koli ovir v obliki tra- dicionalnih prepovedi. Z eno besedo, ta srednjeslojec je najbrž odličen delavec, a čudovit hinavec in pravi odurni mastodont. Vs'eh teh grdih reči nikakor ne name- ravam prišiti na Matičičevo suknjo; bog- nedaj. A ko sem opazoval njegov napad na Probleme in na slovensko avantgardo, sem ga, njegova izhodišča in cilje, vendar hočem nočem pritaknil v zvezo s sramot- nim srednjeslojstvom. Pa mu te zveze ni- sem dolgo zameril. Saj sem zaslutil, roko na srce, da je morda tudi v meni kaj tega srednjeslojstva. In da se tej pošasti ne morem in ne znam izmakniti. Na prsih jo redim. Ali nisem ploskal vrlemu Ma- tičiču, ko sem dan na dan bral njegove interpelacije, predloge, boje v parlamentu in zunaj njega? Kar je predlagal, je bilo pametno : zelo hitro je prihajal v prvi plan in se izkazal za enega tistih naših redkih poslancev, ki so, za razliko od inertne ve- čine, branili interes slovenstva, dela, ra- zuma, do-bre organizacije, sploh vsega, kar se zdi evropsko in kamor nam sili interes. Dober poslanec — ognjevit, delaven, pa- meten, uspešen poslanec. In Matičič je to bil. Ploskal mu nisem samo jaz, za njim je stala vsa tista Slovenija, ki hoče urejeno državo, a urejeno na osnovi dela, rezul- tatov tega dela in seveda prednosti, ki jih preteklo delo, delovne navade, umski in drugi kapital prinašajo že skoraj raz- vitemu Evropejcu, se pravi Slovencu, ki je ravnokar opravil veliko maturo in prosi za vstop med narode-bruce. Zdaj pa strela z jasnega in lop po tem novodobnem narodnem junaku. Morda ni- sem bil dovolj pazljiv in bi, če bi se bolj posvečal politični problematiki, moral opaziti, kako grmi, malo prej še odda- ljeno in pritajeno, ravnokar pa že vse bliže, in odkriti, da je Matičič za neka- tere predstavnik tistega, čemur rečemo z grdo besedo tehnokratizem, torej nekdo, ki se je preveč in prehitro oddaljil od naše polpretekle tradicije, od naše origi- nalne politične folklore? Prav, strinjam se, dol s tehnokratiz- mom, dol s srednjeslojsko družbo bebcev, malih trgovčičev, hinavcev, rev, usranctov, fahidiotov, vrtičkarjev, gospodinj, zakristij- cev, socialdemokratov, vse te turistične zalege, teh zmenetov, ki Kulturo zamenju- jejo s hortikulturo. Vizijo z drobižem, vi- dijo življenjsko slast v klobasi, cvičku in slakoperstvu, zares sramota, da se nam je moglo kaj takega pripetiti, petindvajset let po revoluciji, po Zagonu, Zanosu, Moči, Veri, Strasti, Pcrsjjcktivi, Tveganju, Odpr- tosti, Življenju. Prav je, da lopnem.o po vseh, ki Življenje zmanjšujejo v životar- jenje. Perspektivo skrajšujejo v taktično manipulacijo od korena do konca nosu. V redu. Smo (eh, kakšna naivna, na željah utemeljena sinteza smo, sinteza interesov in načel) za to, da produkcija racionalizira, za vse to in še za vse, kar je v industrij- skem svetu dobrega, sprejemljivega. Ra- cionalnost je treba ločiti od negativnega spremljevalnega pojava: špispurgarije so- dobnega tipa, razvoj tehnike od tehno- kratizma (vere v Odrešilnost Tehnike in Standarda), krepitev dela od egoizma, bo- gastvo od samozadovoljstva in omejenosti. Treba je. Treba. In še je treba. Moramo. Naj bo. Priporočamo. Ne — to je pre- malo: moramo uresničiti. Uveljaviti. Z akcijo. Najprej čakamo. Potem se obotav- ljamo. In zbiramo sile. Naredimo načrt. Naposled pa udarimo. A ta dolgo priča- kovani udar pravih sil zoper deviacijo je, ojoj in ježešmarija, kontraakcija zoper petindvajset poslancev. Gledavec te znamenite kontraakcije, bravee našega dnevnega časopisja je neko- liko zmeden. Recimo, da sem ta bravee jaz, ki sem Matičiču aplavdiral, ko je bil nastopil v vlogi svetega Jurija in se bil boril za racionalno ureditev družbe, sem ga pa mrzil, ko je s svojim samozadovolj- nim obrazom »sral klamfe« po moderni kulturi. Namesto da bi doživel napad na negativne plati tega našega poslanskega Janusa, me soočijo z nečim čisto drugim. Znanim. Preveč znanim. Žalostno prezna- nim. Kot sem v pojavu Matičič videl nekaj več od domžalskega magistra, sodim tudi, da mi je dopuščeno, v simbolu poglavitnih kontraakterjev gledati neko našo prakso, izhajajočo že iz skoraj davnih časov, a ne- uničljivo, ponavljajočo se, zagrizeno, sicer nesrečno (ker je na dolg rok zmerom ne- uspešna), a hkrati, posebno za tiste, ki jih- fizično zadeva, prav neprijetno, za naš raz- voj k poljanam samoupravnega socializma pa, oprostite kruti besedi, škodljivo. Kajti naj se še tako trudim, da bi v boju zoper matičičizem razpoznal kaj takšnega, kar bi me navduševalo (boj zoper srednjeslojstvo itn.), nič takšnega ne izbrskam iz mnogih besed szdljevskega sporočila in drugih kon- genialnih reakcij, narobe, zadeva je navi- dez popolnoma formalistična, jaha se na nekakšnih procedurah, potem se odkrijejo še nove Matičičeve napake, ki pa se jih ne pojasni, tako da jim je treba verjeti, če si dober državljan, govori se, kot da bi bil glavni odbor SZDL že cela SZDL in še huje, celotno slovensko ljudstvo, pa vemo, da ni (vprašajte ga), in se tako regredirà v znane stalinistične obrazce, ko je bil nek forum že ljudstvo, a konkretni ljudje, ki se s tem forumom niso strinjali, čeprav so bili v veliki večini, le deviacijske sile, nasprotne socializmu in pomembne le za to, da se jih uniči. Pa smo spet pri Ideji, ki je pred konkretnimi ljudmi, pri politič- nih postopkih, ki ne temeljijo na [lerspek- tivnem interesu večine, temveč ná repre- siji, pri obračunavanju, ki nastopa kot ira- cionalna sila, saj ni utemeljeno na — vsaj srednješolsko temeljiti — racionalni (le- ninski ali marxovski) analizi, temveč ope- rira z magično strašilnimi pojmi, kot so sovražniki socializma in sile, ki so »zadaj» (še danes nam niso povedali, katere so bi- le tiste sile, ki so stale »za« Jožefom Puč- nikom in ki da jih je on videl, mi, slepci, pa smo si pred njimi zapirali oči) itn. Si- cer pa, o tej plati so pisali že drugi (Ma- tevž Krivic, sporočilo univerzitetne konfe- rence ZK) in še bojo; ti drugi bojo najbrž stvar nadaljevali tam, kjer jo je treba na- daljevati: na političnem terenu. Jaz pa, ki nisem politik in nimam nikakršne social- no-politične moči, temveč se samo preda- jam meditativnemu, prav nič akcijskemu premišljevanju, moram nadaljevati v dru- gačni smeri. ptiči, ki so jim zdaj tekle sol- ze veselja, kesanja in drugih sončnih čustev, da je bilo vse v mavricah. Vojska se je po- tem spet uredila v takšen vo- jaški red in je zbrano kora- kala naprej. Spredaj je hodil velik vojak s sedmimi zvezdi- cami na vsakem ramenu in je bil najbolj podoben enemu gospodu iz Ljubljane, katere- ga sliko vidim včasih v časo- pisu. Sele za njim je s polo- vico zvezdic hodil oni drugi gospod, ki lepo govori po te- leviziji. Tako sem tudi zvede- la, da je vse v redu in da ni nobene tuje vojske. Kaj ti pravim, ti me sploh ne poslu- šaš! Prav res. Oče sliši samo malo. Vsak dan sproti mora brati, kaj je pisal časnik Go- renjec natanko pred 70 leti. In bere. Od besede do bese- de: »SAMOSTOJNI KMETJE v kranjski in škofjeloški okolici niso ničkaj veseli kandidature dr. Brejca, katerega sploh ne poznajo. Čuje se, da bodo ne- kateri volili le dosedanjega deželnega glavarja Otona pl. Detelo. Začela pa se tudi agi- tacija proti dr. Brejcu za Hen- rika barona Lazzarinija, gra- ščaka v Smledniku. Baron Lazzarini jc plemenit značaj, uzorni kmetovalec in delaven mož. Boljšega poslanca bi si kmetje ne mogli izbrati.« R. Šeligo 3 Mitja Kamušič Pismo No IS 103-104 MED ARZENŠKOM IN GERZINO (Pripombe k entropični uredniški politiki Problemov) Želim biti korekten do bralcev in uredništva. Zato bom razložil, kaj pomeni entropija uredniške politi- ke. Entropija, ki v termo- dinamiki in klasični fiziki pomeni veličino energije, ki se ne more spremeniti v mehansko delo, je s po- sredovanjem kibernetike postala eden najbolj razšir- jenih in uporabnih pojmov. Entropija v teoriji informa- cij označuje stopnjo kao- tičnosti, neurejenosti in negotovost v določenem sistemu. Posebno obliko entropije, tako imenovano »noise entropY«, lahko šte- jemo kar kot izkrivljanje obvestil. Entropija uredniške po- litike pomeni točko ali pri- bliževanje točki, ko kaotič- nost, neurejenost in nego- 4 Prvič, talco mi rije po glavi: клко nedi- ferencirana družba smo (še), da nastopajo kot enota Matičič, Remec in Kreft, trije politiki, katerih ideološki profili so si sko- rajda povsem različni! In kako da se za akcijo zoper nje ne morem navduševati, ko pa sem kritičen do matičičevskega srednjeslojstva, skeptičen do remčcvske študentske romantične iluzivnosti, do ru- sovskih ultranaivnih dogem iz rezervoarja devetnajstega stoletja, do vseh teh in so- rodnih pojavov današnje slovenske družbe, ki so izraz določenih realitet, pa mi je njihovo reševanje protislovnosti teh reali- tet tuje. Všeč so mi različne akcije teh lju- di v zadnjem času, ker širijo demokracijo, razbijajo dogovarjanje v zaprtih in ozkiii vrhunskih krogih, ki se, o sancta simplici- tas! ali o neverjetna nesramnost!, vrh tega še razglašajo za ljudstvo in socializem, kot da bi bili ti dve realiteti pecilni prašek tete Micke, pripravljen za kakršno koli kuhar- sko manipulacijo. Všeč mi je aktivnost teh ljudi, ker delajo javno politiko, zahtevajo intenzivno reševanje javnih zadev in našo družbo diferencirajo tudi v politični sferi, v območju torej, ki je po svoje odsev so- cialne realitete in ne more — ne sme — predstavljati dolgočasnega, na silo poeno- tujočega pokrova kar se da zanimive in diferencirane družbene biti, različnih pla- sti, slojev, grup, idej, misli, akcij. Politika, kakršna mi je všeč, to različnost sicer uravnoteža, umirja, balansira, lepi, uskla- juje, torej prakticira enoten sistem, ki pa je plastično skladje cele vrste med sabo včasih hudo skreganih podsistemov. Da, to se mi zdi odlična politika. Slaba volja pa me prevzame, če mi spet moli pod nos znani neandertalce svojo znano surovo in poraščeno pest, če pozna en sam model, pa s tem modelom stanca vsa živa bitja, kobilicam seka predolge noge, rogačem roge, kravam seske in Slovencem svobodo, če ne zna nič drugega kot mahati s sicer že zarjavelimi, a še zmerom prekleto tež- kimi in bolečimi gnojnimi vilami, če mu je mojstrcnje diferenciranosti španska vas, saj je diletantski vodja podeželskega zbora v enoglasnih Tirolah in vsako odstopanje od železne navade kaznuje s kolosalnim karccrjem. Sranje, pravim. Sranje, čeprav vsa čast naši politilči, čast njenemu never- jetnemu razvoju (pred desetimi leti si nje- gove brzine ni bilo mogoče niti sanjati), čast osrednjemu toku te politike, ki modro pristaja na razlike, jih razume in sprejema ter vključuje, nam daje živeti in sploh ka- že spretnega političnega duha. A čim bolj pojem čast temu ugodnemu okviru, ki se razumno prilagaja neogibnemu teku časa — in interesom ljudi — tembolj sem ne- srečen, če vidim, da se okvir po nepotreb- nem natrga, če se politični tok zmede tam, kjer bi lahko čisto mirno nosil svoje ladje, če te — prav nič papirnate — ladje potap- lja, pa nima od tega nobene koristi, če za- čne ves zmešan in dezorientiran siUti na- zaj, butati ob stene, razbijati sebe in dru- ge, inscenirati nevihto sredi najbolj sonč- nega dne, če torej beži proti svojemu iz- viru, če se vrača k otroštvu, k materi, k stalinizmu, ki bi ga moral po vseh pravi- lih lepega vedenja že zdavnaj absolvirati, potem seveda mislim, da bi moral ta za- blojeni tok ali, bolje, omamljeni stranski tok na vrat na nos k psihiatru, si zdravit ošpice, se prepustiti psihoanaUtični kuri, ki bi njegov Ojdipov kompleks normalizi- rala in mu dopovedala, naj pusti Matičiča in Remca in Krefta in druge pri miru, naj se rajši ukvarja s primarno realiteto, še več, naj vse te mojstre, magistre, študen- te, doktorje in profesorje angažira, jih pO'Sluša, jih vpreže v voz, ki bo potegnil iz — vsi vemo, da trenutnega — blata na- ših ekonomsko-ideološko-konceptualnih te- žav, naj torej goji analizo, ne pa slepo strast, naj vihti razum, ne pa pipec. In drugič, to pa mi še bolj rije po gla- vi: prekleta nediferencirana družba, v ka- teri sem še kar naprej ogrožen po puber- tetnih zapoznelih reakcijah stalinizma in moram braniti Matičiča, namesto da bi na- padal njegov samozadostni tehnicizem, da moram občudovati junaško in hkrati spret- no nastopanje Vojana Rusa (konkretno na konferenci SZDL), namesto da bi bril nor- ca iz njegove »filozofije«, da se moram nekje celo solidarizirati z Debcnjakom, če- prav mi, to mi boste zlahka verjeli, pušča moje strinjanje zares neprijeten občutek, nekakšne moralne mozolje. Za vse to je kriv ta prekleti stalinizem, te norice, ta davica, ta železna navada, ta nesposob- nost, ta brutalnost, ta revščina. Juhcj, to bomo srečni, ko bo pokopan; zdaj namreč še zmerom leži na parah in še se zgodi, da odškrtne pokrov in nas prebode s svo- jimi štrlečimi poststalinskimi brki. Dokler mu bomo peli nagrobne pesmi, tako dolgo bo še tu, ta naš napol pokojni sodobnik. Ko pa bo že preperel v grobu, tedaj bo nastopil paradiž: razvile se bojo prave di- ference (kajti diferenca — nasprotje — s stalinizmom je zakasnela, že nerealna, raz- vojno zaostala konfrontacija), z Remcem in njegovo študentsko utopijo bova lahko z vso strastjo razpravljala in ugotavljala, ali se da brez nje in ali je cilj ali sred- stvo, Rusu bom poskušal dokazati, da jc njegov ideal samih subjektov kot ljudi svobode in moči čista samoprevara ter da gre samo za moralno pobarvani konflikt med ekspanzijami subjektivizma; tedaj bom lahko branil svojo pozicijo — pozi- cijo moderne kulture — kot nemoč in ideologijo nemoči, kot tisto plat sveta, ki naj čim manj posega v kompeticijo bor- cev za moč. Lahko se bom izčistil in se ukvarjal z racionalizacijo (specializacijo) in subverzijo na način kulture (in ne po- litike). In podobno. Nekoč bo lepše, kot bi zapel naš prekmurski lirik .Miško Kra- njec. A danes? Moram res zavreči to sa- nje, ali pa se jih da deloma vendarle rea- lizirati? Naj se pokakam na vso to politi- ko? Naj zaprem časnik, ko naletim na ar- gumente borcev za paleolitski socializem, za paleozojsko družbovanje? In prepustim delo tistemu osrednjemu toku naše politi- ke, ki sicer z zastoji in kolcanji, vendar z jasno tendenco napreduje proti kvartarju in kvartarnim dejavnostim? Naj se ne ukvarjam z analizami, ki naj bi mi pove- dale, kakšne socialne sile stojijo za par- tijskimi občinskimi komiteji, kakšne za oljčinskimi skupščinami, kakšne za tem, kakšne za onim članom cekaja, kakšne za takšnimi ukrepi, kakšne za drugačnimi, se pravi, naj ne poskušam odkriti realne podobe naše družbe, sestavljene, tako kot druge družbe, iz vrste različnosti, naspro- tij? A če ne bom vedel, če ne bomo vedeli, si spet ponavljam, kako bomo ukrepali? Pavšalna analiza zahteva en sam tip ukre- pov (takšen, ki sem ga v tej meditaciji od- klonil). To pa ni. kot nam je vsem znano, ukrepanje, temveč krepavanje. Biti kar naprej razpet med politične meditacije (ki so prav lepa politična nemoč) in stroko, ki pa ne bo mogoča, če bi zmagal stalini- zem? Biti ncnehoma ta nediferencirani slo- venski dvodomni Levstik-Bleiweis, ama- ter, genij, padar, mazač, ki se spozna na garje in starocerkvenoslovanščino in obrest- no mero in novélete in prednosti smirko- vega papirja? Nadejajmo se blage zime. KOLIKO PROTI PETIN- DVAJSET? dimitrij rupel v izjavi univerzitetnega komiteja ZKS je nekje rečeno, da »akcija 25 poslancev« ni naperjena proti slovenskemu politične- mu vodstvu, temveč samo proti nekaterim »stališčem, sprejetim v najožjih izvršilnih organih«. Lahko bi tedaj rekli, da akcija ni imela namena zoperstavljati se skupnim dogo- vorom, temveč nekaterim posameznim po- litičnim konceptom,- šlo naj bi tedaj za reakcijo na pojmovanje politike kot mo- nopola vodstev, funkcionarjev, za reakcijo zoper nedemokratično politiko. V vrsti izjav funkcionarjev SZDL in ZKS, ki tvorijo fronto »skupnega dogovo- ra«- pa je rečeno, da so nedemokratično ravnali predvsem poslanci, saj se niso posvetovali s svojimi volivci, niso dovolj zgodaj, na ustaljeni način poslovanja po- litičnih organizacij vplivali na oblikovanje kandidacijskih predlogov itd. Ce bi poslušali to drugo fronto, bi se- veda imeli občutek, da je šlo za »diver- zijo«. Ce bi se postavili ob stran, pa bi lahko tudi menili, da gre za notranji boj v slovenski politiki, celo v slovenskem vodstvu, saj so končno tudi poslanci po- litični funkcionarji, v razpravi pa so se, kot je znano, na njihovo stran postavili še nekateri člani političnih vodstev, npr. CK ZKS. Ce upoštevamo, da je komite univerzitetne konference relativno visok organ partije (saj se iz njegovega vodstva rekrutirajo naši najvišji državni in partij- ski voditelji — pred svojo funkcijo v IB ZKJ je bil Stane Dolane ravno sekretar partije na ljubljanski univerzi, pred njim je to nalogo opravljal Marko Bule, zdaj član predsedst\'a SFRJ, sam kandidat, ki je postal »problematičen« z akcijo 25 po- slancev), se nam sploh nekako zdi never- jetno, da bi šlo za diverzijo »od zunaj«. Menili bi torej, da gre za nekakšen kon- flikt na visokem nivoju, kjer pa so moči neenako razdeljene, in vprašali bi se lah- ko, kolikokrat petindvajset predstavnikov slovenske politične elite je napovedalo vojno drznim poslancem. Nekje v Krivičevem odgovoru Aleksan- dru Skoku stoji resda nepreverjena, dasi notorična diagnoza politične vloge in real- nega zaledja organizacije SZDL, predvsem kar se tiče volitev (kaj ljudje mislijo o volitvah z enim kandidatom za eno po- slansko mesto). No, ta diagnoza ni trhla, potrjujejo jo številne sociološke raziskave, sondaže javnega mnenja — seveda ne v tako eksplicitni obliki. Sicer pa — kaj pomeni ugotovitev, da obstaja kopičenje moči v rokah močnih, aspirativnost in par- ticipativnost, da je predvsem značilnost že visoko »udeleženih« ljudi (primerjaj prispevek Z. Mlinarja v posebni številki TiP — Socializem in demokracija)? In končno odstotek udeležbe na zborih vo- livcev ... V tem pogledu je res zanimiv ironični ton naših zunanjepolitičnih poro- čevalcev o volitvah v Južnem Vietnamu, kdajpakdaj že kar cinični posmeh grške- mu, južnoameriškemu pa vzhodnim reži- mom, kjer ne more priti do volivskega dvoma — ko j-c za funkcijo od vsega za- četka en sam kandidat. V luči razprave o volitveni praksi na- sploh seveda dobiva akcija petindvajsetih vse drugačen pomen. Ta pomen je načelne narave. Tu ne gre več za spor kvantitet in je »matematični« pristop, čeprav se k njemu še povrnemo, bržkone neustrezen, predvsem pa preozek, da bi lahko sprevi- deli vso širino in globino naše proble- matike. Ce govorimo o načelnosti in če zače- njamo razlikovati, iskati kvaliteto, se mo- ramo seveda pogovoriti o temeljnih stva- reh: poiskati moramo prave razlike, bi- stvena razhajanja, ugotoviti, kje in v čem si pojmovanja in stališča nasprotujejo in med seboj izključujejo. Govoriti moramo o razločkih v pojmovanju politike, pred- vsem političnega sistema (kajti ta je v vprašanju), o alternativah, o programih, konceptih, ki predstavljajo ločene poli- tične moči, diferencirane materialne inte- rese. Vprašati se moramo, katere moči in za katerimi koncepti, seveda tudi, koliko teh moči. Postavljanje količinskosti v dru- gi plan pomeni pristajanje na politični rea- lizem pa seveda na dialektičnost — saj vemo, da bodo napredne ideje spreminja- le svet in pritegovale množice, kakor bo tudi njihovo uresničevanje odvisno od ba- zičnih razmerij. Tu se nam vplete vrsta neprijetnih vprašanj. Seveda nas ne zanimajo proce- duralna vprašanja (formalizem v naši po- litiki tako ali tako ni bil nikdar posebno cenjen), kot tista, ki vprašujejo, ali so se zarotniški poslanci med seboj dogovarjali s pridušenim glasom. Pač pa vprašanja vsebine, profila, koncepta. Kako sta se mogla čisto pred kratkim znajti na isti politični platformi Cene Matičič in Matej Bor — ko sta ogorčeno zahtevala (admi- nistrativno) prepoved izhajanja revije Pro- blemi, to pa v imenu »čistega socializma«? Kako gre demokracija vštric z moralno unifikacijo oz. totalitarnim ničenjem »več cvetov«. Spomnimo se pogroma zoper »razkroj« v Tribuni, Problemih in na- sploh! Ali nas ni takrat branil izvršni svet, ko je z diplomatsko potezo dosegel, da se politika ne meša v estetiko? Ali se ne pojavlja v isti fronti dokaj pisana vojska? Andrej Ule je v zagovor mani- festu zasedene filozofske fakultete zapisal, da nam Slovencem ni treba hiteti v korak s »supertehnologijami« zahodnega sveta, ampak da bomo v tekmi narodov zavzeli dostojno mesto s svojim »ideološkim ka- pitalom«. Ali ni takšen koncept blizu Vid- marjevemu in še starejšim, ki so trdili, da se bomo svoji materialni bedi mašče- vali s kulturo? Ali ni prvi priznal univerzi njene ekstcritorialnosti ravno dr. Ernest Petrič, član vlade, ki ji pravijo mana^erska in ki jo študentje implicitno napadajo v svojem sicer kontradiktornem manifestu? Katera nova kvaliteta se skriva v mani- festu, ki se (podobno kot marsikatera par- tijska resolucija) zavzema za stabilizacijo. lovost informacije v publi- kaciji onemogoča uporabo teh informacij v katerikoli uporabni namen, bodisi za kulturno ali socialno akci- jo, bodisi za neko spozna- nje, doživetje ali občutje, ki človeku pomaga vedno znova premago^ati entro- pijo, h kateri teži tako snov kot duh. Magazin Problemi se je zavestno odrekel organizi- ranem uredniškem uporu zoper entropijo. Uredni- štvo se namreč odreka ka- kršnikoli kulturno idejni in kakršnikoli vsebinski usmerjenosti. Praktično se odreka pri objavljenih de- lih tudi kakršnemukoli raz- Ukovanju in ocenjevanju izdelanosti in dodelanosti, logičnosti, umetniške in človeške vrednosti, kvali- tete, pomena in smisla. Skratka, Problemi so po- stali neurejeno skladišče, v katerem se že marsikaj razkraja in zaudarja, na svoji poti do popolne en- tropije. Slovanske ljudske pripovedke gojijo iluzijo, da leni, neumni in siromaš- 5 ni brat premaga velikana, postane bogat in se poroči s princesko. Enako roman- tična iluzija je, da bo na smetnjaku scvetelo najlep- še cvetje in da bomo v za- nemarjenem magazinu na- šli zaklad. Anarhično libe- ralna iluzija je, da bo svo- boda brez discipUne omo- gočila ustvaritev dobrih del. Uredništvo Problemov je brez dvoma odprto in je pripravljeno objavljati vsa- kršne prispevke. Vendar je to entropična odprtost. Ljudje ne bodo spravljali boljših stvari v magazin, kjer vse razpada in kjer je skladiščnikom enako mar za polomljeno stra- niščno školjko kot za opre- mo, ki je včeraj bila še kaj vredna. Po zakonu entro- pije se kmalu vse izenači. »Vaje iz sociologije« Vla- dimirja Arzenška na prvi pogled nekako se spadajo v okvir magazina. Gre za nadarjenega sociologa, ki mu je mogoče marsikaj očitati, priznati pa mu je treba ustv arjalno fantazijo, učinkovito samoupravno gospodarstvo, hkrati pa za nacionalno ekonomijo, za znanstveno družbo pa za zmanjšanje so- cialnih razlik, za mondialno in hkrati za nacionalno? Torej, smo pri vprašanju kvalitete; bi- stvene, temeljne razlike. Jasno je, da gre, kot smo že marsikdaj — kadar je šlo za spore med »establishmentom« in po- sameznimi oponenti — ugotavljali, za raz- liko moralne, častne narave: tisti, ki uperi ost zoper strnjen blok politične moči, ima izgubiti vse, tvega vse — še pred nedav- nim so »kritike« nepravilnosti doletevale zelo banalne represalije in nekaj tega je seveda še danes : tu so vprašanja napre- dovanja, materialnih neugodnosti, politič- ne »smrti«. S tem ko se v družbi poleg enega političnega subjekta, ki je edini in vseobsegajoči subjekt, razvijajo še posa- mezne, relativno neodvisne celice, institu- cije (npr. univerza, suficitna podjetja, po- sebno kvalitetni znanstveniki, strokovnja- ki, ki jih ni mogoče brez škode za celotno družbo — to smo spoznali nekoliko pozno — pogrešati ali nadomestiti), so sankcije manj grozeče, čeprav bi lahko našteli pre- cej primerov, ko so dragocene energije ravno zaradi političnih blokad blodile po stranskih tirih družbene produkcije. Torej, posameznik, ki kritizira establishment oz. se spušča v akcijo zoper dogovore, spre- jete v centrih politične moči, ali se celo povezuje v skupine, ki predstavljajo za- metek resne grožnje tem centrom, je vse- kakor bolj junaški, opravlja častno deja- nje, je brez realne moči, vendar ima mo- ralno moč — biti mora tudi dobro in- formiran in inteligenten, da je prepričljiv, biti mora, vsaj subjektivno, korak pred časom, pred stanjem stvari, da bi se raz- likoval, mora prinašati novo. Razlika med obstoječo strukturo in kritično, napada- jočo strukturo, je tedaj najprej moralna. Establishment v tem, da zagovarja svoja stališča in svoj položaj, ne tvega ničesar, ne prinaša ničesar novega in je sinhro- niziran s časom in stanjem stvari. (Zna- čilen je primer nekdanjega mladinskega funkcionarja, zdaj člana izvršnega odbora SZDL, Dagmarja Sustcrja, ki z vehemen- co, ki niti ni pričakovana niti funkcionalno potrebna, napada šibkejšega nasprotnika, očitajoč mu — pravzaprav samo njegovo šibkost, osamljenost in neskladnost z »li- nijo«, s katero je sam povezan — v čem je takšna politična pozicija moralna, čast- na; v čem funkcionalna — če ne za ohra- njanje statusa quo in zaradi karierizma?) Dejansko v političnem sporu, kjer na- stopata različno močna subjekta, ni pra- vega konflikta, ni omogočen načelni spo- pad, saj močnejša stran stalno deluje tako, da uporablja varnostni ventil, kot super- natančna alarmna naprava. Prvi način de- lovanja te naprave je »kiss of death« — upornika potegneš k sebi, ga vključiš, mu naprtiš odgovornost, sokrivdo. Drugi na- čin je moralna diskvalifikacija, ki naj bi prekrila moralno prednost, ki jo upornik tako ali tako že ima: tu varnostni ventil izloči cel kup »floskul« in formalno neopo- rečnih oz. neoprijemljivih snovi — upor- nik je nedemokratičen, je osebno nepo- šten, ni se držal pravil, dogovorov, bil je v bistvu »eden naših«, pa nas je izdal . . . Tretji način, ki je kompatibilen z obema prejšnjima, je seveda neskrupulozna likvi- dacija: tako se je godilo Cenctu Matičiču — nekaj je potvorjcnega dokazilnega gra- diva, nekaj umetno pritaknjenega masla, nekaj volje ljudstva, ki ne želi prekinitev na komunikacijah z višjimi organi, nekaj pritiska »od zgoraj«, nekaj prekrivanja resničnega masla -— čim narediš škandal, utonejo v meglo druge zadeve, ki so mor- da prej bile tik pred izbruhom — sistem žrtvenega jagnjeta. Tudi naglica, s katero reagira močnejša stran, je pomembna: na- knadno se vedno najdejo celo teoretične obrazložitve, manjša je publiciteta, manjša možnost prihoda zaveznikov. Pri Remcu je šlo teže — med časom dejanja in ob- ravnave je preteklo preveč časa, sile so se uredile. Vendar »dialog« nikdar ni ena- kopraven — kljub svojim moralnim kva- litetam in intelektualnim prednostim je upornik vedno sumljiv, tudi marsikdaj na- merno slabo obveščen — da deluje v diskusiji nekoliko smešno, predvsem se zdi njegovo ravnanje preveč zasebniško — tudi obravnava poteka na način osa- mitve, ironizacije, diskvalifikacije. Na se- stanke, kjer se obravnavajo sporne zade- ve, je vabljen komaj kak predstavnik, seje so celo zaprte, da se soglasni sogovorniki med sabo lahko nemoteno strinjajo. Vsebinske razlike: na obeh straneh v sporu jc slišati argument o demokraciji. Demokracija je splošna beseda o vladanju ljudstva. Krivic je sprožil debato o tem, ali ljudstvo v resnici kaj vlada v našem sistemu. Njegov odgovor je približno v tem, da bolj malo vlada, če pa partici- pira, izreka mnenja, stališča, odločitve, te odločitve ne pridejo do realizacije, ni učin- ka, kar ima vzvratni efekt, kot nehasna aktivnost. To dokazuje s primerom občin, ki so dale svoje pripombe na uradna kandidata (izkušnja pa nas uči, da tudi demokratičnemu nivoju občin ni zaupati) in s primerom blokiranja razprave na naj- višjem nivoju. To je končno dokazano tudi s tem, da »akcija 25 poslancev« sploh ni nikamor pripeljala, ampak je bila zaustavljena pred ciljem — saj ni bilo mogoče postaviti niti kandidature dr. Petriča oz. je bila ta umak- njena. Torej volivci v skupščini niti niso imeli kaj pomišljati — lahko pa domne- vamo, da bi bil izid volitev kljub dodat- nemu kandidatu najbrž enak (ali ne bi »modra« oblast ravnala tako, da bi vsaj formalno postavila dodatnega kandidata?). Lahko bi rekli, da je v našem sistemu de- mokracija pretežno skromna oz. bolj for- malna kot dejanska (večina volitev je tako ali tako posrednih, torej so filtri zgrajeni iz zanesljivega materiala — iz občinskih funkcionarjev, profesionalnih politikov ...). To še podkrepljuje Vipotnikovo geslo »ni demokracije brez SZDL«, ki resda zveni zelo jugoslovansko (ni demokracije izven platforme 10. plenuma CK ZK Hrvatske; ni avtomobilizma brez Crvene zastave!), ne pa tudi zelo demokratično — in to celo ne v primeru, da bi bila Socialistična zveza res aktivna, realna politična orga- nizacija. Podobna razprava je bila že ne- koč o »pritiskih« — razprava, ki je inav- gurirala neko splošno moralo, naj politika ne bi bila sestavljena iz pritiskov. Sloven- ski izum o nedovoljeni uporabi pritiskov jc hitro demantirala jugoslovanska praksa, poglajmo samo Hrvaško. Pritiski so do- voljeni samo »bogovom«, ne pa recimo študentom, urednikom Tribune itd. No, posebno vlogo je v tej zadevi (ki je spe- cifična kriza socialistične zveze in našega političnega, pa volivnega sistema) odigrala tudi partija, slovenska ZK. Izurjena v slu- čaju »mestni komite«, z izkušnjami o upri- zarjanju volje večine (obiski Popita v po- sameznih partijskih organizacijah v Ljub- 6 ijani, aktiviranje frustriranih političnih energij), je preprosto zahtevala, prek svo- jega sekretariata (ki je recimo droben atom v volji članstva), naj se vržejo ii organizacije Matičič, Reme in Kreft. Čistka ni popolnoma uspela, čeprav v času, ko pišemo tele vrstice, še ne vemo izida. In to je pravzaprav čistka s pozicij politične elite, kar je pač daleč od prave demokra- cije, ki se kar naprej smehlja iz različnih resolucij, plakatov, časoiJisnih manifestov itd. Prizadet je tudi skupščinski sistem: saj so se pojavile zahteve po vrnitvi man- datov. Torej poslanci, ki se zavzemajo za neko akcijo in zanjo dobijo celo zakonsko podporo (v amandmaju), naj letijo iz skupščine? Kaj se torej kaže? Kaže se monolitnost, unificiranost vseh političnih organizacij in celo samoupravnih mehaniz- mov v Sloveniji. Vsaj njihovih vrhov, iz- vršilnih organov. V besedilu UK ZKS je rečeno, da pogrom zoper petindvajsetcrico ne prihaja od množic, temveč od predstav- nikov množic. Kdo ima torej pravico na argument o demokraciji? Priznati je treba, da odgovora še nimamo — saj bi končno lahko referendum politično zavestnih ljudi pokazal, da politika, ki jo predlagajo upor- ni poslanci, ni pravilna, ni demokratična. Zaenkrat pa dokaza nima nihče. Dokaz o demokraciji bi izšel kvečjemu iz referen- duma poslancev, članov političnih organi- zacij, odbornikov. 25 pogumnih pa prav- zaprav tudi nekoliko mešetari s to demo- kracijo — ali so pobarali demos za svoje korake? Njihove besede sicer govorijo njim v prid — poskušali so odpreti vrata za več kandidatov, za večjo izbiro, za pre- zentacijo alternativ. Alternativ? Ali gre za dejanske alternative? Ali se morda po- slanci borijo za promocijo osebnih projek- tov, za kariero, za oblast? Ali je morda razlika le navidezna in se — podobno kot v buržoaznih sistemih — predstavljajo istovrstni kandidati, dve plati iste meda- lje? Analizirati bi morali programe obeh front. In spet smo pri neprijetnih vpraša- njih: v čem je, recimo, manifest zasedene filozofske fakultete boljši, bolj demokra- tičen, bogatejši in od kakšne resolucije centralnega komiteja? Kje je alternativa? Kje perspektiva? Poslanci so vprašali za kandidaturo pri Edvardu Kardelju. Nato pri Ernestu Petriču. Ali sta to režimu ne- varna kandidata? Ali pomenita alternativo proti Bulcu in Ribičiču? Gotovo je nekaj razlike. Edvard Kardelj je eden od tvor- cev naše države, tako rekoč izumitelj ju- goslovanske poti v socializem, noben kan- didat mu ne seže niti do pasu, če se spu- stimo v primerjave. Ernest Petrič je mlad politik. Pri petintridesetih? Morda res, če pozabimo na leta naših politikov na naj- višjih položajih, recimo leta 194S. Koliko so bili takrat stari Kardelj, Kidrič, Krai- gher? Programske razlike: vsi člani vseh front pristajajo na samoupravljanje, na marksi- stično ideologijo, na gospodarsko reformo, na decentralizacijo države. Ali pa vendar- le divja znotraj naše politike ideološki boj, ki ga opazijo samo posebno priostreni po- gledi? .Morda je za te poglede potrebno posebno znanje, recimo znanje ekonomije? Ali sta morda ravno v vprašanju ekonomi- je med nami dve različni pojmovanji, ki pa ju prekrivajo neprobojne plasti lepo- rečja, večpomenskosti, diplomacije;' Imena ideologij (v pomanjkanju tovrstne izobraz- be navajamo po naključju) sproščeno go- spodarstvo (kapitalizem), plansko gospo- darstvo vzhodnega tipa? Dilema: evrop- ski kriteriji rentabilnosti — polna zapo- slenost in nizka produktivnost? Morda je akcija petindvajsetih res ne- pomembna in se v njenem ozadju bije j o vse pomembnejše bitke? Kot, recimo, strah pred rusko okupacijo druži notranje so- vražnike in blaži vtis gospodarske stiske? Ali pa hoče ta akcija res kaj več, pa noče z besedo na dan? Glede na to, da v bistvu niti ni bilo prave akcije in da so v gorišču zaenkrat proceduralna vprašanja pa mo- ralne dileme, in te enako k\alificirajo eno pa drugo fronto (kljub zvončkljanju z de- mokracijo Vipotnik ne bi dobil ravno po- sebnega odlikovanja zanjo), moramo torej čakati, da se prikažejo pravi junaki in da izbruhnejo bolj zarcsne borbe. Kaj take- ga namreč lahko pričakujemo, da bi se farbali, pa nima pomena. REVOLUCIONA- RNOST? milenko vakanjac Odkritost v tem trenutku še ne more nadomestiti prave refleksije preteklih do- godkov, lahko pa pomeni kritičnost in ob- račun s tistimi iluzijami, ki so te dogodke pogojevale. Prikrivanje iluzij pa bi lahko samo potrdilo naš strah pred oceno mi- nulega zgodovinskega trenutka, ki smo ga živeli ali samo skušali živeti na zgodovin- ski način. Vsekakor pomeni kritičnost boj zoper našo lastno klavrno podobo, ki si se- daj na vse kriplje prizadeva ta zgodovin- ski trenutek razvrednotiti in ga ponižati na raven zaletave in neodgo>'orne igre. Epilog, ki ga je dobilo letošnje gibanje ljubljanskih študentov v preteklem mese- cu, v mislih imam proces zoper pesnika Milana Jesiha, pomeni natanko vse tisto, kar minuli zgodovinski trenutek situira na raven neodgovornega in v bistvu odveč- nega dejanja. Čas je, da kritično in brez sentimental- nosti povemo vse, kar je študentske akci- je devalviralo in jih v očeh javnosti na- redilo nezrele ter smešne. Brez take kriti- ke bomo ponovno priče vključevanju v stare politične igre in igrice, izgubljal se bo čas in znova se bomo vrteli v krogu ter razlagali svetu neprepričljive zgodbice o zmanipuliranosti. Zasičeni smo z revolucio- narnimi frazami in verbalnimi dueli, to- лг51п1 dueli so postali nadomestek za res- nično revolucionarno akcijo. Neprijetno je bilo vrenje, ki se je letos začelo med ljubljanskimi študenti, poudar- jam neprijetno, predvsem vsem tistim na- šim politikom in politikantom, ki že vrsto let ne slišijo drugega kot lasten oáme\ iz naše politične arene. Neprijetno bivšim re- volucionarjem, ki so svojo revolucionar- nost in pripadnost delavskemu razredu za- menjali za udobno in nikomur odgovorno birokratsko pozitiviteto. Vrenje se je začelo zelo nedolžno in v okvirih že znanih in spoštovanih politič- nih regul, ki so tako spoštovane, da jih nihče ne jemlje resno, še najmanj sami po- litiki. Naj naštejem nekatere teh akcij: kri- veliko znanje in bleščeč stil. Njegova razprava bi po sл oji vsebini in dolžini spadala prej v teoretične Probleme ali v kako drugo sociološko revijo. V maga- zinu se je znašla po ured- niškem kriteriju, ki ne upošteva nobenega kriteri- ja. Vendar je to le na prvi pogled pozitiven sad ured- niške odprtosti. Zavestno zavračanje vsakih uredni- ških kriterije\' ima lahko za posledico le spontano uporabo entropičnega kri- terija. Toplota se seh od bolj vročega predmeta na manj toplega. Po delovanju zakona entropije se \se razlike zmanjšujejo. Arzen- škove »vaje iz sociologije« imajo še elemente resne sociološke znanstvene raz- prave, elemente zanimive- ga in duhovitega kultur- no pohtičnega razmišlja- nja, hkrati pa so že pro- blemsko magazinsko entro- pične. Vaje iz sociologije so plod velikega razuma in znanja, so pa tudi predrz- no zaničljivo in površno nesmiselno zapisane trdit- -7 ve, ki jih avtor ne skuša niti obrazložiti niti dokaza- ti. Za ilustracijo naj nave- dem samo avtorjevo »ana- Uzo« ene izmed treh social- nih vrednot jugoslovanske družbe, tj. družbeno lastni- no. V naslednjem odstavku navajam Arzenškove tr- ditve s svojim komentar- jem v oklepaju. Družbena lastnina je in- stitucionaUzirana v tem smislu, da je odpravljena kapitalistična lastina. (Ne- smiselna raba besed: »in- stitucionalizirati« pomeni »dati družbeno priznano obliko«.) Ni pa odpravlje- na državna lastnina in tisti tip lastnine, ki jo nekateri imenujejo »skupinska« last- nina. (Arzenšek ta pojem pojasni v oklepaju kot »ko- lektiv podjetja ali gospo- darske veje kot skupinski kapitalist«; tega v naši ureditvi zaenkrat ni, če- prav nekateri to zagotav- ljajo.) V Jugoslaviji pote- kajo priprave za spremem- be ustave, ki naj s spre- membo poUtičnega in eko- nomskega sistema omogoči tika naše zunanje politike ob obisku kon- goškega predsednika Mobutuja, nadaljeva- nje te kritike zaradi brezbrižnosti in kapi- tulantstva naše zunanje politike glede za- mejskih Slovencev, akcija ob obletnici ustanovitve OF, višek pa so študentske akcije dosegle ob obisku francoskega pred- sednika Chaban-Delmasa in ob zasedbi fi- lozofske fakultete (gladovne stavke Borisa Vuka tu namerno ne štejem, ker sodim, da je bila nepotrebna manifestacija in predvsem reševanje njegovih osebnih pro- blemov, ki z akcijami študentskega gibanja nimajo zveze). Posebej omenjam prizade- vanja nekaterih političnih struktur, ki so si neutrudno prizadevala zaradi lastnih in- teresov vse študentske akcije zmetati v isti koš in potem iz tega izvajati določene za- ključke. Pozitivno plat študentskih akcij vidim v tem, da so v celoti razkrile vso navidez- nost naše toliko opevane demokracije in dejansko nemožnost diferenciacije in poli- tičnega pluralizma. Brutalnost in primitiv- nosL ukrepanja policije, ki je delovala po natanko določenih navodilih tistih, ki se v javnih diskusijah na vse grlo zavzemajo za demokratizacijo našega političnega živ- ljenja. Morda ne bo pri tem odveč, če citi- ram tisti del intervjuja Svetozarja Vukma- noviča-Tempa z novinarjem »Dela« Petrom Breščakom, ki govori o reagiranju naših vodilnih političnih krogov na junijske do- godke 1968 v Beogradu: »Ste na sestanku predsedništva o tem poročali? Začetek, dva dni kasneje, je bil na predsedništvu dokaj oster, ker so mnogi menili, da je to kontrarevolucija in so stvar negativno oce- njevali, ce!o mladi Kocjančič. Rekli so, da je to ulica, da se z reakcijo nimamo kaj meniti. Nisem mogel zdržati. Rekel seni: Kakšna ulica neki, to so naši otroci, ra- zumeš? Nastalo je majhno razburjenje. Tito je prekinil sejo, me poklical in mi re- kel, naj mu povem vse detalje: kaj sem govoril, o čem smo govorili, kakšna vpra- šanja so postavljali študentje, in jaz sem mu odgovarjal vse do do podrobnosti. Po- tem sem to vse povedal tudi na sestanku, ki se je nadaljeval. Nekateri člani so me vprašali: »Si vprašal štab za dovoljenje?« Rekel sem: »Sploh ne vem niti nočem ve- deti, da obstaja kak štab za boj proti štu- dentom.« Nekaj dalje pa Tempo pravi: »... sram me je, da se nahajam v vodstvu, ki ni uspelo ustvariti mladi generaciji nasledni- kov, ki bi nadaljevali to našo revolucijo, razumeš? iMi smo prišli v konflikt z mla- do generacijo, a jaz pravim, da prav oni nadaljujejo revolucijo.« Mislim, da je komentar k omenjenemu citatu nepotreben. Jasno pa postaja, da ta- ko v Beogradu kot v Ljubljani birokratske strukture niti za hip niso pomišljale, če je bilo za ohranitev njihove nezmotljivosti potrebno uporabiti tudi silo. Vse njihove zgodbe o vključevanju najširše javnosti v procese demokratizacije političnega življe- nja so tako dobile svojo vrednost in pravi okvir. Objektivno vzeto pa študentske za- hteve niso šle preko zahteve o odkritem in konstruktivnem dialogu o gibalih in principih naše notranje in zunanje politi- ke. Seveda, ko bi se ta dialog začel (brez vešče montiranih sodnih procesov, zlona- mernih podtikanj itd.), potem bi se odprla mnoga pogla\ ja tabujev in večnih resnic, ki še vedno čakajo ugodnega trenutka. Šibka stran teh akcij je bila v njih ze- lo slabi organizaciji, ki je sem pa tja bila prej podobna sabotaži kot organiziranemu delovanju, majhnem in vedno istem števi- lu udeležencev ter skoraj popolni absti- nenci večine študentske populacije. Mučen vtis je zapustilo tudi dejstvo, da so neka- teri študentje iz vodstva študentskega gi- banja bili tako vneti kolaborantje pohcije, da je le-ta bila razen o nujnih tehničnih detaljih (ki zadevajo spoštovanje javnega reda in mira) obveščena tudi o vseh vse- binskih potankostih omenjenih akcij, vča- sih celo bolje in točneje od neposrednih udeležencev teh akcij. Zato naj mi protagonisti akcij ne za- merijo, če ob vsem povedanem naredim nekohko samovoljen zaključek. Menim, da je bi! proces zoper Milana Jesiha tako de- janski epilog, ki je razgalil vso primitiv- nost in površnost ter teoretično neosmiš- Ijenost študentskih akcij. Brodolom so do- živele vse pregrete fantazije o avantgard- nosti študentskega gibanja. Časopisje je proces zoper M. Jesiha re- gistriralo kot vsak navaden kriminalni pre- stopek zoper javni red in mir. Zaradi ob- jektivnosti bodi povedano, da tokrat na presenetljivo ugoden način za študentsko gibanje. Novinar Primož Žagar, ki je za Tedensko tribuno poročal o omenjenem sojenju, je dejansko podal njegovo fakto- grafsko podobo in pri tem bi mu ne mog- li očitati ničesar, kar bi škodilo bodisi ugledu obtoženca aH študentskega gibanja v celoti. Nobenega zlonamernega interpre- tiranja ni bilo v njegovem pisanju. Kljub temu pa trdim, da je ravno ta objektiv- nost tisto, česar bi se morali najbolj sra- movati, kajti klavrnost Jesihove obrambe je tako najbolj prišla do izraza. Na mah je bilo konec lepih klišejev o revolucionar- nih poetih in njihovem brezkompromisnem zadržanju pred sodiščem, revolucionarni akciji so njih verzi potrebni tako kot Rdeči križ ali bolniške sestre. Nisem zameril miličnikom-proletarcem pretepanja in surovosti ob obisku Chaban- Delmasa; to so počeli po navodilih in v prepričanju, da so v službi reda in mira ter tradicionalne poslušnosti. Bilo pa je mučno poslušati študenta-proletarca in njegovo konfuzno obrambo v službi ohra- nitve cele kože. Morda zato ne bi bilo od- več spregovoriti o procesu, vendar ne faktografsko. Naj povem na samem začetku, da me Jesih kot subjekt, vpet v precep pravni- ške logike, ker je izrekel nekaj besed, ki bi lahko ogrozile integriteto temeljev naše družbene ureditve, sploh ne zanima. Zani- ma pa me Jesih kot človek, ki je v danem trenutku pristal na logiko revolucionarne akcije, potem pa isto zavrgel in izdal ter se prelevil v kreaturo, ki je bedasto in po- scano obtoževala svojo okolico za vse mo- goče in nemogoče. (Med sojenjem se je izkazalo, da je imela njegova »revolucio- narna poezija« tistega inkrlniiniranega dne dve hudo prozaični pobudi — rojstni dan in okajenost.) Hvaležno se je lovil za vsa- ko odrešilno bilko, ki sta mu jo složno po- nujala namestnik javnega tožilca in sodni- ca. V svoji »obrambni taktiki« je šel celo tako daleč, da je ves skesan pral umazano perilo svojih socialnih razmer, zato da bi se čimbolj poceni izmazal, kaj malo mu je bilo pri tem mar, da je s tem umazal 5лоје proletarsko poreklo in ga vneto po- nujal sodnemu tribunalu kot izgovor za »nepremišljenost« svojih stihov. Ob koncu razprave ni dosti manjkalo, da ni tulil od ginjenosti, ko je ovaduh po uradni dolž- nosti policijski inšepktor Pavle CeliU pri- vatno »zaupal« sodnici, da ga pozna že 8 dlje časa in sodi o njem, da je dober in pošten, vendar nekoliko zanesenjaški. Ta- ko smo odkrili, kaj na lestvici policijskega modroslovja pomeni zanesenjaški, in da naša policija ni brez posluha za »psiholo- ško opazovanje« ljudi, seveda, če ima za to dosti časa. V življenju nisem videl večje farse sod- nega procesa, kot je bil ta, kajti vse tra- dicionalne vloge so bile tu tako obrnjene in zamenjane, da človek dostikrat ni ve- del natančno, ali govori namestnik javne- ga tožilca kot tožilec ali socialni delavec- volonter. Namestnik javnega tožilca, ki mu je bila dodeljena režija te komedije, je mlad in obetajoč ter očitno šele na začet- ku svoje kariere, zato bi mu inteligentno zasnovani dueli z obtožencem lahko po- menili pomembno afirmacijo. Žal so ti spričo Jesihove »totalne obrambe« bili či- sto nemogoči. Spričo tega se je zlomila tudi vsa vnaprej skonstruirana spretnost pravniških zank, ker je žrtev bila prene- umna, da bi se jim sploh približala. Tako smo vnaprej slutili, da se bomo na koncu pobotali, si segli roke kot dobronamer- ni ljudje in se po stari slovenski šegi od- pravili v gostilno, da zalijemo in poplak- nemo vse, kar je bilo hudega med nami. Ne bi rad pozabil sodnice, ki je vodila ta pasijon, prisežem, da se niti enkrat ni- sem toliko spozabil, da bi v njej videl kaj demonskega ali slovenski naturi bistveno tujega. Bila je trpka, postarana mati, ki poleg gospodinjskih opravkov kroji še pravdo, pri tem pa mora skrbno paziti, da ne zameša kuhinjskih receptov s pravni- mi, kajti po kuhinjski receptiu^i jo nade- budni poet Jesih ne bi tako poceni odne- sel. Ves ta, imenujmo ga slovenski kultur- niško-politični cirkus, v svojih osnovnih premisah ne pomeni nič hudo novega in bi zaslužil, da ga uvrstimo v vsakoletne turistično-tolklorne znamenitosti našega glavnega mesta, kot je npr. kmečka ohcet, s tem da se glavni junaki pogodbeno ob- vežejo, da si bodo vsako leto izmislili dru- gačno rušenje temeljev naše družbene ure- ditve. Človek ima grenak okus v ustih, ko prežvekuje ves ta prokleti slovenski ričet, vso zakompleksanost doline šentflorjanske in njenih zvedavih mladcev, ki se odprav- ljajo v temne in skrivnostne katakombe našega političnega podzemlja in kjer nanje preži hudobna čarovnica. S plemenitimi hotenji obremenjena mladež ponarejenih kulturniških rodovni- kov (Jesih na srečo takega rodovnika ni- ma) ima nekje doma sobico, natlačeno z ambicijami in manjvrednostnimi komplek- si, za nameček pa še hudo humanistično izobraženega očeta. Ta papan je v naši le- pi Andorri (Josip Vidmar misli ravno obratno, in sicer, da bi Slovenija morala biti le nekoliko bolj ugledna, podobna naj bi bila Islandu, Slovenci pa izobraženim Islandcem) doživel vse najhujše. bil je pre- ganjan, poniževan, izigran, odrinjen ali ka- ko drugače fauliran v kakšni naši island- ski politični igrici. Vsi ti papani so nekoč, ob nekem ugodnem vetru, zaznali v sebi klic zoon politikona in se videli nekje na hudo visokem in lepem stolčku, kjer bi nadvse prosvetljeno vladali nevednemu in butastemu ljudstvu na e\ropski način. To- da žal smo, kar zadeva stolčke, še bolj ubožni kot Island, zato je bitka zanje tako ogorčena in vroča. Skratka, v tej zelo ne- humanistični prerijanciji okoli koriti (vul- go oblasti) je nekaterim usodno spodrsnilo in se niso več utegnili pobrati. Od tistih časov pa v papanih tli srd, pravim tli, kajti na Kranjskem se še ni utegnila prav razbohotiti nobena resnična strast razen tistih dveh po Bogu in vinu. Zato omenjeni patri familiasi naše kultu- re generacije svojih sino\ vzgajajo v ognju svojega zanikrnega srda in v čvrstem pre- pričanju, da se njim kaj takega v prihod- njem zgodovinskem pehanju ne sme zgo- diti. Ta kulturniška kasta nam sedaj pošilja za vrat prvo generacijo svojih islandsko izšolanih elitnih enot, katerim manjka sa- mo še praksa sterilnih akcij, katero pa si lahko pridobijo zelo poceni, skoraj zastonj v študentskem gibanju, ne da bi naivni študentje opazUi, da so postali kulturniški poligon za trening. Kaj je značilno za te politične prakti- kante v študentskem gibanju? Predvsem to, da skrbijo za uvoz svežega in konjunk- turnega intelektualnega blaga iz belega sveta, da so, kar se tega tiče, vedno prvi. Če se v Evropi obnese sklicevanje na iVIarxa, se bomo jasno sklicevali nanj, se- veda tako, da bo to sklicevanje »neopaz- no«. Če JVIarx ne vleče, bo morda bolje po- izkusiti s kulturno revolucijo, pa bog ne daj, da bi šli pri tem na cesto, to znamo mi na Kranjskem opraviti z manifesti ve- liko bolje. Zadnji hit te vrste in konjunk- turno blago, ki je na ceni, je sklicevanje na Leva Trockega. Vsaka čast Levu Troc- kemu, toda če ga bodo razpečevali naši kulturniški trgovski potniki, potem se zna kmalu zgoditi, da bodo o permanentni re- voluciji govorili tako, kot so svoj čas o Heideggru. Tako smo dospeli do točke, ko moramo primerjati njihovo revolucionarno aktiv- nost in revolucionarnost tistih, ki so naj- češće tarča njihove kritike. Predvojni revolucionarji so danes veči- noma ali politični menagerji ali aktivni upokojenci (Vukmanovičevega tipa), vča- sih pa oboje v bolj ali manj srečni pove- zavi. Za tvegano pot revolucionarja so se odločali zato, ker jih je njih proletarska razredna pripadnost neposredno vodila o konflikt z obstoječo vladajočo strukturo, pri tem je modnost kake politične ideje bila sekundarnega značaja. Stavke, robijo, mučenja so sprejemali kot sestavni del te- ga konflikta in le redki med njimi so po- kleknih. Titovo zadržanje pred zagrebškim sodiščem pred drugo svetovno vojno je naravnost klasičen primer visoke proleter- ske zavesti. Seveda je to danes zgodovina, v kate- ri so za njih rezervirane samo glavne vlo- ge, toda te vloge so si čisto pošteno za- služili. Gotovo v tem včasih tudi pretira- vajo, toda večina ni nikoli bila pripravlje- na poceni prodajati svojih načel. Njih današnji kritiki ne pripadajo ni- komur razen sebi in svojim razvitim po- trošniškim nagonom, med katere sodi tudi potrošnja revolucionarnih idej. Njihov cilj je opozoriti nase in svoje komplekse. Ko bo temu zadoščeno, bodo lahko umrli z zavestjo, da v svojem življenju le niso bili tako anonimni. Mislim, da je nepotrebno poudarjati, kako daleč so njihovi cilji od ciljev pro- letarcev, delavcev, kmetov in študentov. Položaj le-teh je danes navkljub demago- škim govorom zbirokratiziranega vodstva obupen, deviza »Kruha in iger!« ne more nadomestiti resnične družbene preobraz- be. Ta preobrazba pa ni odvisna od lažnih institucionalizacijo »druž- bene lastnine«. (Grobo ne- znanje, površnost in dezin- formacija. V Jugoslaviji je družbena lastnina že dav- no ustavno in z zakoni ure- jena. Lahko razpravljamo, aU je urejena dobro, dej- stev pa ne moremo zani- kati. Da ne bo nesporazu- ma, kaj je družbena last- nina, povejmo, kaj ni ali kaj ne bi smela biti: sred- stva, ki jih je zbrala vsa družba, pa so dana neki skupini ljudi za proizvaja- nje izgube — »poUtične to- varne«; ali neki skupini ljudi, da lahko na račun drugih sestankujejo in po- navljajo obrabljene fraze ah si izmišljajo nove ipd. V vseh takih primerih se družbena sredstva neso- cialno trosijo. Družbena lastnina npr. poslovnega kapitala je brezlastninska ureditev razpolaganja in uporabe poslovnega kapi- tala, po kateri mora bodisi posameznik, bodisi skupi- na ljudi, bodisi neka orga- nizacija s svojstvom prav- ne osebe, podjetniško 9 upravljati z družbenim po- slovnim kapitalom tako, da ta kapital ne zmanjšuje, ga meri, razen tega pa mora mora povečati v določeni biti podjetniški poslovni proces v interesu celotne družbe, npr. da se pove- čuje zaposlitev, družbeni standard ipd. Če gre za družbena sredstva v kul- turne namene, seveda ne gre za ohranitev in veča- nje teh sredstev v denarni obliki, ampak pa njegovo čim bolj smotrno in racio- nalno pretvorbo v kultm- ne, znanstvene, umetniške storitve, pri čemer prav lahko sprejmemo tolmače- nje R. Šeliga, da gre za proizvodnjo posebne vr- ste.) V Sloveniji je bil spre- jet zakon o samoupravnem dogovarjanju za usmerja- nje dohodka in osebnega dohodka, ki naj prepreči »skupinsko lastnino«. To, da je zakon le »procedural- ne narave«, nam lepo ka- že, da je »skupinska last- nina« institucionahzirana. (Itd. v tem načinu. Nezna- nje, pojmovna površnost revolucionarnih parol, temveč od dejanj. P. S. Na sojenju Milanu Jesihu smo med publiko v prvi vrsti videU tudi široko nasmejanega in zagorelega mladca — Jaso Zlobca. Očitno se je s svojimi starši prav- kar vrnil s počitnic. No, in ko je doma vse lepo pospravil za sabo, mu je mania do- volila, da gre lahko tudi na proces zoper Milana Jesiha, zaradi previdnosti je svojo Leninovo značko pustil tokrat doma. Zelo je bil pogrešan tudi madžarski revolucio- nar József Koncz, ki se procesa ni mogel udeležiti zaradi pomembne »revolucionar- ne dejavnosti« na Švedskem. Vsi ostali »revolucionarji« so bili še na počitnicah, ker od vsega že sedaj najbolj sovražijo prekomerni asketizem. KRŠITI ZAKONE — DA ALI NE drago demšar Da je treba zakone kršiti, ker so ne- ustrezni, ker zavirajo razvoj, ker bi nji- hovo upoštevanje povzročalo škodo, ker bi skratka ravnanje v skladu s pravnimi predpisi preprečevalo družbeni razvoj, je danes precej splošno sprejeto mnenje med vsemi sloji prebivalstva. Takšno gledanje velja tako za tiste, ki sprejemajo poslovne odločitve v posameznih institucijah,* ka- kor tudi za posameznike, ki v svojem za- sebnem življenju pridejo »v stik« s pred-^ pisi. Pri tem ne mislimo na tisto ravna- nje, ki je klasično področje kriminala, kot na primer tatvine, poneverbe, telesne po- škodbe in uboji. To ravnanje velikanska večina ljudi obsoja in se tudi le manjšina tako vede. Mislimo na tisto množino rav- nanj, ko interesi posameznikov, skupin ali institucij prihajajo v nasprotje z do- ločbami predpisov, ki so bili sprejeti v nekem smislu povsem poljubno in ki niso povezani s pravno zavestjo ljudi. To so predpisi, ki so sprejeti za uresničevanje neke določene politike na posameznem področju. Ta politika pa se je v minulem četrtstoletnem obdobju že večkrat in tako bistveno spremenila, da pomeni vsako- kratna pravna ureditev dejansko nekaj povsem naključnega, ad hoc skladnega s trenutno politično linijo oziroma predstav- nimi zmožnostmi tistih, ki sprejemajo te odločitve. Take rešitve so se že nešteto- krat izkazale za povsem zgrešene, vendar so jih tisti, ki so jih sprejeli ali so tem, rešitvam botrovali, prikazovali kot objek- tivno nujne za tisti čas, v katerem so bile sprejete, skratka kot najboljše, kar je bilo mogoče tedaj storiti, ali pa jih niti niso »opravičevali«, ampak je »objektivni druž- beni razvoj« očitno terjal, da se pač sprej- mejo nove pravne rešitve, s čimer pa so stare eo ipso prenehale biti kakorkoli po- membne. Nikoli ali pa hudo redkokdaj ugotavljajo, da so bile rešitve, ki so jih pravno sankcionirali, že tedaj, ko so jih * Prim, članek Janeza Jerovška »Brez ! kazni in nagrad za izjemne (ne)uspehe« v : sobotni prilogi Dela z dne 4. 9. 1971. i sprejeli, neustrezne, da so se že tedaj po- nujale drugačne možnosti, da torej te re- šitve niso postale neustrezne, ampak so to že od vsega začetka bile. Vendar so se obdržale, dokler je pač tista politična koncepcija, ki jih je diktirala, vztrajala pri njih in bila nedovzetna za pomisleke nasprotno mislečih, kolikor so jih ti sploh lahko izrazili, saj političnemu vrhu prese- netljivo uspeva ustvariti psihozo, da je tisti, ki se ne strinja z njegovim koncep- tom, ne samo proti njemu, ampak proti socializmu sploh. Da štejejo tistega, ki ima drugačne poglede kot politični vrh (forum), za svojega sovražnika, je pač razumljivo glede na nestrpnost, ki je za tiste, ki od- ločajo »po zmagoviti revoluciji«, značilna. Militantni duh, ki je vladal med vojno na nekem drugem področju, se je prenesel v mirnodobno življenje po načelu: »Kdor ni z nami, je proti nam!«, kar pomeni, da tisti, ki misli drugače kot jaz, nujno želi moj propad, čemur se pač lahko ubranim le tako, da mu preprečim z drugačnimi stališči konkurirati mojim. Konkurenca pa — če jo želim tudi ohraniti, ohraniti pa jo kaže, ker s konkurentom siliva v vedno boljše delo, v iskanje novih idej in mož- nosti, ker se tudi obračava navznoter in sebe samega kritično motriva — seveda predpostavlja enakopravnost konkuren- tov, njihovo prirejenost, zanikanje eksklu- zivnosti in negacijo monopola politične moči. V konkurentskih odnosih si zato ne morem lastiti pravice do Resnice, eksko- municiranja, etiketiranja, diskvalificiranja itd., ne morem tiste, ki imajo drugačne ideje, poglede in stališča do reševanja kon- kretnih pa tudi globalnejših družbenih pro- blemov, vsevprek zmerjati z razrednimi sovražniki in podobnim, ne morem le jaz odločati, kaj je prav in kaj ni, se na vse spoznati, kritizirati nasploh, ne da bi skušal ugotoviti vzroke itd. S takšnim in podobnim ravnanjem jemljem možnost so- učinkovanja, sodelovanja in kompromisov med različnimi interesi, preprečujem, da bodo konkretne odločitve (predpisi) ne sa- mo bolj premišljene, ampak tudi boljše, saj bodo rezultat različnih potreb in ho- tenj, torej tudi manj represivne, zato pa učinkovitejše, ker jih bo večji del ljudi sprejemal za »svoje«, kar pomeni, da jih bo tudi manj kršil. Seveda ne bodo te rešitve takšne, da bi bili v celoti vsi za- dovoljni z njimi, bodo pa gotovo boljše kot tiste, ki se porodijo v ozkem, miselno uravnanem forumu, ki je tak bodisi za- radi strahu pred avtoriteto ali zaradi svo- jih posebnih interesov ali pa je tak samo na videz, zanašajoč se na to, da bodce že izdali pozneje določene izvedbene pred- pise ali pa določili tako in tako politiko izvajanja skupno sprejetih predpisov in jih s tem »prilagodili« posebnim potrebam. Tisti, ki kršijo predpise, kakršni pri- dejo na dan po tej »proceduri« — pred očmi imamo zlasti predpise, ki urejajo ob- veznosti državljanov in raznih institucij do globalne družbe, in predpise, ki urejajo organizacijska, finančna in druga temeljna vprašanja na različnih družbenih področ- jih — se pravzaprav v tej izvrševalni fazi predpisov vendarle obnašajo kot politiki, torej na takšen način, na kakršen se niso mogli pri samem določanju politike in njeni realizaciji v pravnih normah. S tem namreč, ko kršijo sprejete pred- pise, manifestirajo svoje poglede in stališča glede tega, kako bi bilo treba rešiti po- samezna socialno-pravna vprašanja, se torej vedejo politično, a tako, da to počno 10 per negationem, s tem, da se ne drže predpisov in da se ravnajo povsem dru- gače, kot jim ti predpisi velevajo ali kot bi jih bilo treba pri korektni razlagi ra- zumeti. S tem ko torej na tak direkten način uveljavljajo svojo politiko, ust\'ar- jajo sami politiko, realno politiko za raz- liko od »idealne«, verbalne, kakršno so odločujoči politiki zapisali v zakone, po- stajajo torej tudi sami (neformalni) poli- tiki. To njihovo ravnanje ima za posledico spet določene ukrepe na nivoju legitimne formalne politike, ki se kažejo v spremi- njanju predpisov v »objektivno« prav nič »spremenjeni situaciji«, kolikor ne štejemo za objektivno spremembo ravno to, da se ljudje niso hoteli ravnati v skladu z ide- jami formalnih politikov, ker pač te očitno niso bile take, da bi jih sprejeli za svoje. Tega svojega napačnega ravnanja formalni politiki ne morejo priznati kot takega, saj bi s tem zrelativizirali Resnico in z njo Moč, kar pa je nezamisljivo, če žele ob- držati v rokah svoj monopol, zato te spre- membe ponavadi opravičujejo z »objektiv- nim družbenim razvojem«. In tako teče igra dalje: sinejo nove ideje, ustvarja se politična klima, sprej- mejo se spremembe zakonov in drugih predpisov ali pa kar amandmaji ustave, zopet se ustvarja politična klima, tokrat za izvajanje sprejetih sprememb, pa be- s-ede padejo na suha tla in ne vzklijejo, vzklije pa nekaj drugega, zaradi česar je treba zopet sejati itd., itd. Da se pod fir- mo kršenja predpisov, kar da je nujno potrebno, če hoče na primer kakšno pod- jetje normalno funkcionirati, lahko skriva- jo — in pogosto tudi se — hude samo- volje na račun posameznikov in njihovih pravic, je očitno, kakor je tudi očitno, da je moralo biti že ob sprejetju predpisov, ki dajejo te pravice, jasno, da jih v struk- turah, kakršne so tudi na mikronivojih in ki so le delne modifikacije struktur druž- benega, globalnega, makronivoja, ne bo mogoče uresničiti, ker so tudi tam mono- polisti v obliki klik, neformalnih grup ipd. Ta »individualni« aspekt kršenja predpi- sov se povezuje še z drugimi aspekti ne- funkcionalnosti in kršenja predpisov kot trajne »prakse«. Namesto da bi se sposobnosti ljudi, njihova različna spoznanja, njihovi kon- cepti o tem, kako je mogoče optimalno organizirati posamezno družbeno področje ali globalno družbo, zlivala, osvobojena vse preživele ideološke navlake in misti- ficiranja, se torej troši množina njihove energije za to, kako obiti zakon in tako mimo njega oziroma njegovih intencij do- seči saturiranje interesov in potreb na ustreznem področju. Po drugi strani pa nastaja škoda pogosto tudi s tem, ko legitimna politika kdaj pa kdaj vendarle hoče dokazati Legitimnost tudi na real- nem področju, to je na področju izvrše- vanja (uporabljanja) predpisov in vzposta- viti Monopol, pa nato sproži kampanjo, ki naj nivo realnega dogajanja čim bolj približa Ideji inkarnirani v predpisih. Take kampanje se sicer po sili inercije in zaradi neintimnega prepričanja njihovih realiza- torjev o njihovi smiselnosti ponavadi kma- lu sesujejo, prenehajo pa biti ne samo kampanje, ampak se tudi ne spremenijo v trajno in brez ihte, v mejah zakona potekajočo skrb za izvajanje predpisov, velikokrat pač zato, ker avtorji teh pred pisov že razmišljajo o novih »rešitvah- verujoč v absolutno moč Zakoha ali pa so celo sami sprevideli, da bi vztrajanje^ pri doslednem izvrševanju sprejetih pred- pisov imelo nezaželene učinke. Ko kam- panja mine, se stanje »normalizira«, pred- pisi se zopet nekaznovano kršijo itd. Kršenje predpisov pa se kaže kot ne- ustrezna »praksa« vsaj še iz dveh drugih razlogov. Naj so razlogi, zaradi katerih ljudje kršijo predpise, še tako »koristni« za preprečevanje škode in zastoja v druž- benem razvoju, do katerega bi prišlo pri (doslednem) izvrševanju predpisov, ven- darle ni mogoče zanikati dejstva, da se s takim ravnanjem vnaša v družbo arbi- trarnost. Mej teh kršitev ni mogoče pred- videti in pripeljejo lahko do (popolne) dezorganizacije družbe, čemur pa bi se formalni politiki z upravičenostjo uprli, ne samo v svojem (eksistenčnem) interesu, ampak tudi v interesu celotne družbe. Da bi pa utegnil biti ta »upor« tudi neade- kvaten, si ni tako težko predstavljati. Drugi razlog, ki govori zoper kršenje predpisov kot trajno obliko reagiranja zo- per formalno politiko, pa je nevarnost, da bi takšno »prakso« prevzeli tudi formalni politiki in njihov aparat in jo naredili za legitimno. Seveda ne v tem smislu, da bi z njo podirali svoje lastne ideje, ampak da jo uporabijo kot »legitimacijo«, ki jim daje »pravico«, da izkrivijo smisel zakona, da mu dajo samovoljno vsebino ali da ga celo sploh ne upoštevajo, tudi v tistih primerih, ko predpisi vsebujejo določene splošno sprejete garancije glede poseganja v človekove temeljne svoboščine in pra- vice. Pri tem bi utegnili povsem »prezreti« razliko med razlogi, zakaj ljudje kršijo predpise in zakaj jih kršijo oni sami. Vse to govori proti kršenju predpisov. Predpisi, ki bi v primeru, če bi se dosled- no izvajali, razkrili neustreznost konceptov in sposobnosti njihovih avtorjev, se s tem, ko se kršijo, formalno ohranjajo. To pa ima za posledico tudi ohranitev formalnih politikov kot politikov. Neustrezni kon-, cepti in njihovi avtorji ter s tem v zvezi neustrezna oficialna politika tako ne pa- dejo. Namesto da bi se razmerje med formalnimi in realnimi politiki zaostrilo in razrešilo, vegetira naprej. Dejansko gre za vegetiranje in ne za plodno življenje, kajti simbioza se ustvarja na veliko niž- jem nivoju kot bi se lahko, če bi realni politiki resnično participirali pri formira- nju primarne politike in sprejemanju pred- pisov (ali vsaj vršili učinkovito kontrolo nad njima), če bi se torej vzpostavili v družbi konkurenčni, kompetitivni, plura- listični odnosi, ki bi imeli za posledico tudi »realnejše« predpise. POMILOSTITEV drago demšar 15. junija letos smo prebrali v Delu Tanjugovo vest »iz sekretariata predsed- nika republike«, da je predsednik republi- ke na prošnjo staršev nemškega novinarja Petra Rullmanna za pomilostitev njihove- ga sina in na podlagi (zmedeno citiranih) določb ustave in zakona o pomilostitvi odobril Rullmannovo pomilostitev. Novi- nar iz ZRN je bil, po Tanjugovi (sekreta- riatovi) vesti, obsojen zaradi vohunstva po 1. odstavku 105. člena (v Delu pravzaprav po 105. odstavku 1. člena) kazenskega za- konika. Predsednik republike je pomilostil tudi oba jugoslovanska državljana, obso- in absurdnost kažejo, da »vaje iz sociologije« le niso razprava, ki bi bila lahko objavljena v drugi reviji, vendar ne samo zato, ker bi bili Problemi bolj pri- pravljeni objavljati »stvari, ki niso na liniji«, ampak tudi, ker je uredništvu vse- eno, ah npr. neki avtor mi- sli, da problemi pomenijo sporna vprašanja, ali fe- kaUje ali omaro na pod- strešju, kamor spravljamo po črvivih policah ničvred- no šaro.) Gerzinina članka v april- ski številki Problemov »La- os, kaos in mednarodna proletarska zavest« in »Ana- tema ali hvala?« sta tudi prišla v magazin po zako- nu uredniške entropije, če- prav sta popolnoma dru- gačnega kova. Vsekakor ni v njiju nič bleščečega in znanstvenega. Takšnih pri- mitivnih agitk danes zlepa več ne srečaš, če ne čitaš sovjetskih in češkoslova- ških časopisov. Za Gerzino so stvari zelo preproste: »Ali bo zmagala kapitali- stična ali socialistična ide- П ja, oziroma če gremo v razvoju še naprej: ali bo šla evolucija človeštva na- prej v smeri preobrazbe kapitalizma v fašistični to- talitarizem ali pa v smeri preobrazbe zdajšnjega so- cializma v komunistično demokracijo.« Za avtorja je to »nujen proces, pri ka- terem si ne moremo delati nobenih utvar in ne sme- mo imeti nobenih dvo- mov.« Zato pa gre za »mo- bilizacijo mednarodne pro- letarske zavesti, ki naj bi spoznala osnovne vzroke spopada in zavzela svoje mesto na frontnih Unijah, ki se odpirajo daleč stran od nas, blizu nas ali celo med nami. (Zakaj Grzina raje ne citira Brežnjeva?) Laos bi bilo torej treba znova na čisto zarisati (naj- brže tako kot Češkoslova- ško!) v zemljevid komuni- stične solidarnosti, ki ne pozna meja, ker je meja samo ena: na prehodu iz enega v drugi družbeni si- stem«. Te neostalinistične naiv- nosti logično tudi spadajo jena zaradi voiiunstva, Trlculjo in Tacija. Odlo!<. o pomilostitvi so poslali vojaškemu sodišču v Beogradu, ki bo nadalje obrav- navalo zadevo. Novica je delovala dovolj presenetlji- vo na vse tiste, ki so v zadnjem letu za- sledili v časopisju posamezne vesti o ka- zenskem postopku zoper beograjskega do- pisnika revije »Spiegel« Hansa Petra Rull- manna in ostala dva, obtožene vohunstva zoper Jugoslavijo. Potem ko so jih marca lanskega leta priprli, jih je vojaško sodišče v Beogradu 6. januarja (kot povzemamo po NINU z dne 9. maja) po 43 dneh obrav- nave obsodilo, in sicer RuUmanna na 6 let, Trkuljo in Tacija pa na 5 let in 6 mese- cev strogega zapora. Zoper sodbo so se pritožili vsi trije obtoženci in njihovi za- govorniki. Pritožil se je tudi vojaški toži- lec, ki je zahteval za Rullmanna in Tacija strožjo kazen (zagrožena kazen za vohun- stvo je najmanj tri leta strogega zapora pa do največ petnajst let ali pa smrtna kazen) in po prestani kazni izgon Rull- manna iz Jugoslavije, za Tacija (ki je no- vinar Rilindje) pa prepoved opravljanja novinarskega poklica. Vrhovno vojaško so- dišče njegovi pritožbi ni ugodilo, pač pa je ugodilo pritožbam obtožencev oziroma njihovih zagovornikov in razveljavilo sod- bo prvega sodišča ter mu zadevo vrnilo, da o njej ponovno sodi; obtoženci so še nadalje ostali v priporu. Po NINU je vr- hovno vojaško sodišče tako odločilo zato, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo več- jega števila dejstev, ki bi morala biti po- dana, da bi šlo za kaznivo dejanje vohun- stva. Ali so ta dejstva obstajala, bi bilo treba ugotoviti na novem sojenju pred vo- jaškim sodiščem v Beogradu. Tega sojenja ne bo! Predsednik re- publike je uporabil pravico, ki mu jo da- jeta ustava in zakon, in vse tri pomilostil. Pomilostil jih je z odpustitvijo kazenskega pregona. Nihče več jih ne more kazensko preganjati zaradi vohunstva, morali so jih izpustiti iz pripora, lahko bodo zahtevali odškodnino, ker so bili petnajst mesecev v priporu, Rullmann bo lahko ostal v Т" goslaviji. Taci se bo morda tudi še dalje ukvarjal z novinarstvom, mogoče bo tudi Trkulja še kar naprej risal v neki vojni instituciji. Zadeva torej lahko gre ad acta! Morda bomo kmalu zopet brali kake Rull- mannove članke v stilu tistih o OAS, ki jih je pred leti kot H. P. R. objavljal v Tedenski tribuni. Predsednik republike je torej ponovno pokazal svojo velikoduš- nost. Vendar zadeva ni tako preprosta, kot se kaže po predsednikovem pomilostitve- nem aktu. Nerodno je namreč to, da Rull- mann in druga dva niso bili obsojeni za- radi vohunstva, ko jih je predsednik po- milostil, kar nam sicer po Tanjugu in De- lu sporoča predsednikov sekretariat, am- pak so bili le obtoženi vohunstva. Dejstvo, da jih je vojaško sodišče pred pol leta ob- sodilo na omenjene kazni, stvari nič ne spremeni, saj ta sodba več ne velja, ker jo je vrhovno vojaško sodišče tik pred prvomajskimi prazniki razveljavilo. Rull- man, Trkulja in Taci bi bili obsojeni, če bi vrhovno vojaško sodišče, ko je odloča- lo o pritožbah, potrdilo sodbo sodišča pr- ve stopnje, njihove pritožbe pa zavrnilo, ko bi torej tudi ono štelo, da je teza vo- jaškega tožilca točna in njegova obtožba utemeljena. V primeru torej, ko bi bila v trenutku pomilostitve sodba pravnomočna in bi bilo ugotovljeno, da so Rullmann, Taci in Trkulja storili očitana jim dejanja vohunstva, da so torej krivi in zato kazno- vani. Toda naš očitek ne leti na Tanjug ali predsednikov sekretariat, češ da se nista pravilno izrazila oziroma da ne poznata prava. Ce bi šlo za to, bi bile te vrstice odveč, saj se netočne informacije te vrste (o kaznivih dejanjih in kazenskem postop- ku) pogosto pojavljajo na straneh našega časopisja, česar časnikarjem niti ne mo- remo zameriti, saj niso pravniki, pa še prevajalci iz srbohrvaškega jezika jo vča- sih zagodejo. Naš očitek je padel prav zato, ker ravno ni tako, kot nam sporoča že omenjena Tanjugova notica v Delu, češ da gre za pomilostitev obsojenih. Ce bi bih (pravnomočno) obsojeni, bi si mi si- cer lahko predsednikov akt razlagali tako ali drugače, iskali takšne ali drugačne raz- loge, ki so mu narekovali ta ukrep — akta o pomilostitvi namreč pravno ni dolžan obrazložiti, vtisu, da je ravnal velikodušno, pa se najtjrž ne bi mogli izogniti, še po- sebej ne tisti, ki dvomijo v justico in ki bi bili pripravljeni trditi, da so bili vsi trije itak po nedolžnem obsojeni in da predsednik pravzaprav na (prikrit) način popravlja krivico, nastalo v pretirani pri- vrženosti in pravovernosti. Toda v resnici so bili vsi trije v trenutku pomilostitve le obtoženi vohunstva, ne pa pravnomočno obsojeni zanj, predsednik pa jih je vse- no pomilostil! V takšni situaciji jim je storil s svojim aktom kaj slabo uslugo, tako da o velikodušnosti — gledano ob- jektivno, kakšen je učinek njegove »pomi- lostitve«, ne pa, kakšne pobude (morda so bile velikodušne, torej gre v nekem smislu še vedno lahko za velikodušnost) so ga vodile — in o milosti ne moremo govoriti. Ta naša trditev zahteva določenih po- jasnil! Pomilostil jih jc namreč tako, da jim je, kot smo že omenili, odpustil kazenski pregon. Gre torej za eno izmed oblik po- milostitve, za abolicijo, ki naj prepreči, da bi zoper določeno osebo sploh stekel kazenski pregon, če pa je že v teku, naj prepreči obsodbo te osebe in povzroči ustavitev postopka. Pri tem je irelevantno, v kateri fazi je kazenski postopek: ali teče preiskava, ali je že izdana sodba na prvi stopnji, ali je zoper to sodbo vložena pri- tožba ali pa je ta sodba na podlagi pri- tožbe celo razveljavljena, bistveno je, da sodba še ni postala pravnomočna in da obtoženi ni obsojen kot storilec določe- nega kaznivega dejanja. Če je zoper ne- koga že stekel kazenski postopek, je ta po mnenju javnega tožilca in praviloma tudi po mnenju sodišča sumljiv, da je storil kaznivo dejanje, ker je to predpo- goj za začetek kazenskega postopka. Ce pa do postopka še ni prišlo, mora tisti, ki daje abolicijo, na podlagi nekih drugih okoliščin priti do sklepa, da je določena oseba utegnila storiti kaznivo dejanje, saj ji sicer ne bi imela za kaj odpuščati ka- zenskega pregona, kakor ga ne odpušča ostalim ljudem pač iz preprostega razloga, ker niso sumljivi, da so storili tisto kaz- nivo dejanje. Določen sum je torej pred- pogoj za intervencijo z abolicijo in ta sum zaradi neorganskega akta, kakršen je abo- licija, ki prepreči, da bi se zadeva raz- jasnila in da bi se ugotovilo, ali je in v kakšni meri ta sum utemeljen, nujno v večji ali manjši meri ostane, odvisno pač od tega, koliko je bila javnost prepričana o obstoju okoliščin, ki kažejo, da jc dolo- čena oseba storila kaznivo dejanje. 12 Preiskava oziroma sploli kazenski po- stopek je kljub vsem garancijam vendarle združen z velikimi neprijetnostmi, če se omejimo na ta skromen izraz za poseg, ki ga predstavlja ta postopek za človeko- vo svobodo in njegovo osebnost. Tega po- sega je tisti, kateremu je kazenski pregon odpuščen, še preden je bil uveden, obva- rovan, za kar ima toliko večji interes, kar je toliko večja »milost«, kolikor bolj je gotovo, da bi v postopku pred sodiščem prišli na dan vsi tisti dokazi, ki kažejo na to, da je storil kaznivo dejanje, čim bolj verjetno je torej, da bi bil spoznan za krivega. V tem primeru pa se tisti, ki je pomiloščen z abolicijo, izogne ne samo kazenskemu postopku, ampak tudi pre- stajanju kazni, ki bi praviloma sledila ugo- tovitvi o krivdi za hujše kaznivo dejanje. Pomilostitev pa se za takega pomiloščenca izkaže ugodna še z druge plati: nikoli se namreč ne bo razkrilo, kako velika doza dokazov je pravzaprav obstajala za njego- vo krivdo, pa lahko vedno kogarkoli za- vrne, da je obstajal le sum in da bi v po- stopku, če bi ta stekel, on ta sum itak ovrgel. Zlasti pa tak pomiloščenec celo v primeru, da je v resnici (de facto) storil določeno kaznivo dejanje, de iure ne velja za storilca na podlagi temeljnega načela kazenskega postopka, da nihče ne more veljati za storilca kaznivega dejanja, do- kler ni to ugotovljeno s pravnomočno sodbo (to načelo seveda ne zanika mož- nosti, da kdo v resnici ni storil tistega kaznivega dejanja, čeprav je bil pravno- močno obsojen — to je »sodna zmota«, zanika pa možnost, da bi kdo de iure veljal za storilca, dokler ni to ugotovljeno po opravljenem sodnem postopku s prav- nomočno sodbo). Kadar pa pride do abo- licije šele tedaj, ko je kazenski postopek že v teku, se pomiloščeni izogne pač v večji ali manjši meri neprijetnostim sa- mega postopka, vsekakor pa se izogne (možni) ugotovitvi, da je de iure storilec kaznivega dejanja, in vsem pravnim po- sledicam, ki iz tega izhajajo. Druga pot, ki prav tako pripelje do tega, da kdo, za katerega javni tožilec utemeljeno sumi, da je storil določeno kaz- nivo dejanje, ne postane de iure storilec tega dejanja, je tista, »normalna« pot, da steče in teče zoper sumljivega kazenski postopek, v katerem pa tožilec s svojo obdolžitvijo ne uspe, ker pač ne more ponuditi sodišču (dovolj) dokazov zanjo niti jih sodišče samo ne uspe zbrati, ob- dolženec pa tudi ne pomaga (s prizna- njem), kar ima za posledico, da sodišče obtoženca oprosti. Vendar zaradi tega ni nujno, da je obtoženi tudi v resnici ne- dolžen, da torej tudi de facto in ne samo de iure ni storil očitanega kaznivega de- janja: določen sum namreč lahko ostane na oproščenem, nima pa nikakršnih prav- nih posledic. Kaže torej, da med abolicijo in opro- stitvijo ni nikakršne razlike: tako v enem kot v drugem primeru osumljeni de iure ni storil kaznivega dejanja, določen sum pa je lahko ostal. Abolicija se celo kaže za osumljenca precej ugodnejša, saj mu praviloma — ker je odobrena pred spro- žitvijo postopka ali pa med njim, vseka- kor pa pred koncem — prikrajša »muke«, ki bi jih trpel med trajanjem kazenskega postopka. Toda ta nerazličnost oziroma celo prednost abolicije je le navidezna. Obstaja namreč tehten razlog za to, da se da prednost oprostilni sodbi ne pa aboli- ciji. Ta razlog obstoji po našem mnenju tudi pri »primeru Rullmann«, zaradi česar je tudi padel naš očitek na račun pred- sednikove odločitve. V »normalnem«, kazenskem, postopku se namreč pred izdajo oprostilne sodbe vendarle lahko razkrije, da obtoženec tudi de facto ni storil kaznivega dejanja. Ob- toženec namreč v kazenskem postopku lahko ne izbere take poti, da je pasiven in da le čaka, ali bo tožilec s svojo tezo prepričal sodišče, da je storil kaznivo de- janje, s čimer pristane na to, da bo v pri-- mcru, ko sodišče ne bo sprejelo tožilcev« teze, sicer oproščen, sum, da je vendarle storil kaznivo dejanje, pa bo lahko ostal, ampak izbere drugo, aktivnejšo pot, ko z vsemi silami skuša zbrisati s sebe ka- kršenkoli sum, da je storil kaznivo deja- nje, katerega je obtožen, ko torej dokaže, da ni storil očitanega mu kaznivega deja- nja. Pravno ta dokaz sicer ni relevanten, ker sodišče tudi v tem primeru oprosti obtoženca obtožbe, ker »ni dokazano, da je storil dejanje, katerega je obtožen«, kar stori sicer tudi v primeru, ko le ni moglo zanesljivo ugotoviti obtoženčeve krivde, čeprav so določene okoliščine kazale na- njo, in je bolj ali manj rahel sum ostal (toda velja načelo: v dvomu v korist obto- ženca!), je pa ta dokaz družbeno relevan- ten, če ga je javnost sprejela, če je torej obtoženec njo prepričal, da v resnici ai storilec: ko je torej s sebe dejansko zbri- sal ves sum. RuUmannu, Trkulji in Taciju je pred- sednikov akt vzel možnost, da se v ka- zenskem postopku stvari razkrijejo, da se vidi, s kakšnimi dokazi razpolaga vojaški tožilec, kaj je torej na stvari, koliko je utemeljen sum, ki je bil soidišču osnova, da je ugodilo tožilčevi zahtevi, da se naj opravi preiskava, s čimer je stekel zoper nje postopek, v katerega je predsednik posegel prav v fazi, ki je obetala, da bo poglobljenejša od prejšnjih. »Zadeva« je bila namreč, kot smo v začetku navedli, tik pred tem, da vojaško sodišče v Beo- gradu opravi novo obravnavo, ker je vr- hovno vojaško sodišče njegovo prvo (ob- sodilno) sodbo razveljavilo, saj je bilo mnenja, da sodišče prve stopnje ni ugo- tovilo cele vrste bistvenih okoliščin. Ko- likor lahko razberemo iz omenjenega član- ka v NIN-u, so te okoliščine conditio sine qua non za kaznivo dejanje vohunstva. Odvedlo nas bi predaleč, če bi zapisali vse okoliščine, ki jih po mnenju vrhovnega vojaškega sodišča prvo sodišče ali sploh ni ugotovilo ali pa jih ni ugotovilo na nesporen in nedvomen način, pa tudi naš namen ni spuščati se v sam primer in v ugibanje, ali so obtoženci vohunili ali ne. Lahko pa domnevamo, da je hudo dvom- ljivo, ali bi vojaškemu tožilcu uspelo na novi obravnavi ponuditi prepričljivejše dokaze za svojo obtožbo, kot jih je na prvi obravnavi, da bi torej pred meseci »taktiziral« in čuval dokazni material, ka- kor tudi, da bi sodišče med novim soje- njem samo zbralo kakšne nove, »senzacio- nalne« dokaze, ki bi na »nesporen in ne- dvoumen način« kazali na krivdo obtožen- cev, če mu to ni uspelo med več mesecev trajajočo preiskavo. Takšnega preobrata sicer ni mogoče a priori izključiti, pa bi tudi zato bila nova obravnava toliko »za- nimivejša«, tudi po čisto profesionalni, pravniški plati, kot spor med različnima tezama, saj so bili akterji v procesu le pravniki in trije vojaški uslužbenci kot sodniki porotniki in seveda — obtoženci; javnost je bila z obravnave izključena. v uredniško tako koncipi- rani magacini, ravno tako kot otročja pisma uredni- štvu, Šalamunova pesem o bogu, Pogačnikov likovni del, Švabičeva vleka kur- jih črev itd. Vprašujem, ali je mogoče zaustaviti ta entropični proces? GASILCI MED NAMI Kot da bi gasilci gasili samo požare! Preenostav- na je taka misel, mogoče skoraj smešna, če vzame- mo \ misel samo požar kot ogenj. Požar, v katerem iz- gine nekaj imovine. Mogo- če nekaj lesa, kaka že zdavnaj dotrajana slamna- ta streha na skednju ali ko- zolcu in z njo nekaj naro- čajev slame, nekaj otepov sena in nekaj prgišč ovsa. Kot da bi bilo življenje sa- mo tisto, kar daje jesti! Kot da bi bilo življenje enostavno ! Tako pride marsikomu na misel, kadar shši besedo gasilec. Nisem še videla človeka med ljudmi, ki so se pogovar- jali o gasilcih in gasilstvu, da bi se spomnih mimo onega, da je pred dvema letoma gorelo pri sosedo- vih, da je nekoč celo pri nas samih gorelo, na požar ČLOVEKA. Požar človeka. Požar osebnosti. Požar nekega življenja. Kdo se je spom- nil na tak požar, kdo? Na sliki v časopisih sem že večkrat videla tak pri- zor, kjer gasilci niso gasili požara, kjer ogenj jemlje imetje. Človek je izginjal v nena% adnem, zato pa to- liko bolj grozlji^em pla- menu. Opisala bom sliko iz časopisa, ob kateri sem se ovedla, da gasilec ni sa- mo zanimiл i in včasih celo smešni mož, ki poliva vodo z vedri in brizgalnami na ogenj. Takole: Na samem robu vrha vr- toglavo visoke hiše stoji človek. Človek je mož. Mož ima v naročju dete. Dete je mogoče še povito v ple- nice. Na moževem obrazu je zarisan obup, groza. A v tem tudi vdanost v uso- do. Mož se je sprijaznil z usodo. Kaj sem videla? Mož se je hotel z otro- kom v naročju, s svojim detetom, pognati v globi- no, v smrt, strašno smrt. Zakaj se je hotel mož vreči Л smrt, \ smrt potegniti tu- di nebogljeno svoje dete- ce? Meni se je zdelo tako, ko sem malo premišljevala ob žalostni sliki: Najprej sta se mož in žena zelo ljubila. Oba sta bila v dobrih službah. Po- tem se je rodil otrok. Žena je dobila porodniški do- pust. Tovarna, v kateri je delal mož, pa je bila vsled slabega gospodarjenja raz- puščena, tako da so se znašli delavci na cesti. Njun sinko je bil tedaj star že leto dni. Mama njegova je tako po porodniškem dopustu spet nastopila na delovnem mestu, ki ji je šlo še od prej. Njen mož pa je bil zdaj brez dela in brez zaslužka. Naj ga je žena se tako tolažila, da se tudi zanj delo v naši de- želi še najde, možev ponos je bil ranjen smrtno. Dela ni našel mesece in mesece. Dobil je občutek, da živi na račun svoje žene brez lastne krivde. V misli so mu hodile pošasti, ki so si hotele lastiti njegovo ženo. Enkrat se mu je zazdelo, da je na svetu odveč. To pa je bilo usodno. Kajti ni se mu zdelo, da je na s\ e- tu od^eč sam, zdelo se mu je, da je na svetu od\eč ker so tako zahtevale »koristi varovanja tajnosti«. Zlasti pa bi bila nova obravnava »zanimiva« za sedanje pomiloščence, da po možnosti vržejo s sebe vsak sum, da so se ukvarjali z vohunstvom, kar so sicer ves čas postopka vneto trdili in dokazo- vaK v svojih »kot roman debelih pritož- bah« (NIN), da torej izkoristijo tista diffe- rentia specifica, tisti razlog, ki smo ga na- vedli kot prednost kazenskega postopka pred abolicijo. Ce pa bi vojaško sodišče na novi ob- ravnavi vendarle spoznalo obtožence za krive vohunstva in bi ta sodba postala pravnomočna, bi predsednik republike še vedno imel možnost preprečiti, da bi se kazni izvršile, pač s tem, da bi jih tedaj pomilostil. Še posebej, ko s svojim aktom ne samo da ni dopustil možnosti, da se razkrije, ali v resnici ni šlo za vohunstvo, ampak za zbiranje in izmenjavo materiala in podatkov, potrebnih za opravljanje no- vinarskega poklica, ki niso bili zaupne vo- jaške ali politične narave, ampak izključno novinarske, kot so trdili — po NIN-u —• obtoženci, ampak je bil »mil« že precej pri koncu postopka, tako da obtožencev tudi ni obvaroval v večjem obsegu nepri- jetnosti, ki so združene s kazenskim po- stopkom, kar je ravno, kot smo zapisali, pomemben razlog za abolicijo, saj tistega, kar sledi postopku (izvršitev kazni), obva- ruje tudi »navadna« pomilostitev. Del javnega mnenja lahko — v tako dvomljivem primeru kot je »primer Rull- mann« — rezonira tudi drugače, kot smo ravnokar mi, namreč tako, da ravno dej- stvo, da je predsednik odredil abolicijo, šteje kot akt, ki dokazuje, da so obtoženci nedolžni in da je bilo ravnanje vojaškega tožilca in vojaškega sodišča v Beogradu pred meseci le znak hiterije in besa, ki da sta prevzela vojsko, ko je Spiegel po- ročal o puču generalov, ki da se je pri- pravljal v Jugoslaviji, in še o čem, kar da naj bi bila po mnenju vojske zasluga Rullmanna kot Spiegelovega dopisnika iz Jugoslavije, kateremu je pač treba dati za tako njegovo poročanje (in poznavanje razmer) krepko lekcijo, ki je bila v za- četku sicer odobrena, izkazalo pa se je, da je bil ta ukrep prenagljen in da utegne biti celo škodljiv. Saj gre za dopisnika te in še drugih zahodnonemških revij. Zvez- na republika pa je za nas gospodarsko še kako pomembna, torej se ji ne gre zameriti s preganjanjem dopisnika njenih uglednih in vplivnih časopisov, itd. itd. Zaradi tega da se je vmešal predsednik in ustregel tem našim interesom, obenem pa še preprečil škandal, ki da bi na novem sojenju gotovo nastal, saj je jasno, da ni nikakršnih (novih) dokazov, da so RuU- mann, Trkulja in Taci vohunili; predsednik da je torej ubil več muh na en mah: pre- prečil je, da bi se zamerili Brandtovi dr- žavi, Rullmannu in ostalima ne bo treba v negotovosti čakati v priporu na sojenje in sodbo, na pravosodje ne bo padla čud- na luč, ko bi moralo po letu in pol ali še več koga oprostiti in ga spustiti na prostost, z vseh treh obtožencev pa je itak zbrisan vsak sum, saj je bilo jasno, da je vse le povračilni ukrep oziroma suma niti ni potrebno brisati, kajti za nas ni- koli niso bili sumljivi, ker smo vedeli, da je proces insceniran. Ali sta taka razlaga ozadja predsed- nikovega ukrepa in tak odnos dela javno- sti do Rullmanna, Trkulje in Tacija točna ali ne, ne vemo. Nimamo prav nikakršnih podatkov o tem, kakšne so bile v resnici pobude, ki so predsedniku narekovale po- milostitev. Prav zato, ker nimamo takšnih informacij, se nismo mogli spustiti v oceno razlogov abolicije v konkretnem primeru, ampak smo se omejili le na to, da v naj- splošnejših črtah pokažemo njene efekte: kdaj je v resnici milost, kdaj pa medvedja usluga za tiste, ki so pomiloščeni, in da glede na to tudi ocenimo, za katero va- rianto gre v konkretnem primeru. Poleg škode obtožencem pa abolicija lahko po- vzroči še drugačno škodo. Naj omenimo le en primer te škode : predsednikov akt gotovo ne krepi še kako potrebne samo- stojnosti sodišč in njihove vestnosti pri delu. Ce bi bili Rullmann, Taci in Trkulja pravnomočno oproščeni obtožbe, pa bi za- radi tega izbruhnil škandal, češ kako so- dijo naša sodišča (da šele po letu in pol ali več ugotovijo, da ni dokazov za to, da je nekdo storil kaznivo dejanje itd.) in bi se po-stavilo vprašanje njihove vloge in odgovornosti, bi to najbrž imelo za po- sledico, da bi se sodniki zamislili in iz tega potegnili nauk za prihodnjič. Pred- sednikov akt justici ni dopustil te mož- nosti. »DRŽAVLJAN TE DEŽELE« marijan kramberger Pogovor Franceta Forstneriča z avtor- jem knjige Marijanom Krambergerjem Vprašanje: Vaša knjiga se zdi zmes filozofije, politike, ekonomije in sociolo- gije, napisana pa je mestoma domala žur- nalistično, nekatere strani pa se berejo skoraj kot znanstveni tekst. Kaj torej vaša knjiga pravzaprav je — vsebinsko in obli- kovno? Odgovor: Knjiga je natančno to, kar ste rekli — velika zmešnjava, čeprav še zmeraj trdim, da je v tej zmešnjavi sistem. Zanimivo, najbrž pa tudi poučno je, kako je do te zmešnjave prišlo. Pobudo, iz ka- tere se je knjiga rodila, opredeljuje do neke mere že njen naslov. Gre za poskus, postati več kot naključni prebivalec te- dežele, za težnjo, postati njen »državljan« v nekem žlahtnejšem pomenu besede, namreč dejavni sooblikovalec skupnosti, v kateri živiš. Najbolje me boste razumeli,, če rečem, da je bila ta knjiga zame nekak poskus samoupravljanja na najvišji ravni, eksperiment, ki naj bi pokazal, ali se lahko navaden občan udeleži razprave o osred- njih vprašanjih naše družbe in o ključnih odločitvah, ki se sprejemajo v njej. Ko danes gledam nazaj in ocenjujem uspešnost tega poskusa, seveda vidim, da se mi je dokaz o možnosti takšnega samo- upravljanja popolnoma ponesrečil oziro- ma da sem dokazal kvečjemu nasprotno, namreč, da je moja zamisel iluzorna. Kar poglejte: po eni strani je v knjigi resnično Pogovor sta avtorja pripravila v za- četku marca tega leta za mariborski »Ve- čer«. Temu so prilagojena tudi vprašanja. Tu je tekst prvič natisnjen v celoti, se pravi z dvema odgovoroma, ki sta bila pri objavi v »Večeru« na željo uredništva sporazumno izpuščena. 14 mnogo »občanskega«, se pravi mnogo zmedenega pripombarstva, s katerim si naša družba najbrž ne bo mogla kaj prida pomagati, in taki odlomki so prav gotovo kvečjemu svarilen zgled »samoupravlja- nja« zapletenih zadev neke milijonske skupnosti, potrdilo domneve, da nestro- kovnjaJ< tu že ne bo izpulil vragu repa in da naj bo rajši lepo tiho in se ne sra- moti. Po drugi strani pa si domišljam, da jedro knjige, čeprav čudno razmetano in razbito, to občansko raven vendarle pre- sega in se na kvalificiran način vključuje v razpravo o stvareh, za katere mi gre. Drugače mi Obzorja navsezadnje tudi ne bi bila knjige natisnila. Ampak spet je vprašanje, ali sem s tem storil res kaj samoupravnega. Namreč — denimo, da so moja spoznanja pravilna in nasveti ko- ristni; ali jih ne bi bil v tem primeru dolžan v naši družbi tudi praktično uve- ljaviti — in ali me ne bi to zvleklo še globlje v politični profesionalizem, kot me je že knjiga sama? Kajti, roko na srce, kaj sem bil pravzaprav tisti dve leti, ko mi je nastajala in ko razen nje nisem delal skoraj nič drugega, če ne poklicni politik, torej prav tisto, kar ne bi smel biti, če bi hotel karkoli dokazati? Ali si je sploh mogoče predstaviti, da bi lahko kdo domislil in izoblikoval količkaj resno teorijo neke družbe brez zveze s svojim poklicnim delom, tako rekoč v prostem času in za oddih? Ne, »državljanov te dežele« v tistem smislu, v katerem sem jih iskal jaz, ne more biti, ni in jih ne bO; so in bodo samo profesionalni voditelji in pa vodeni. Seveda se pri nas prvi dvignejo iz drugih, ampak to, ta dvig, še ne pomeni samo- upravljanja; nekje vmes, na pol poti med vodenimi in voditelji, pa se človek ne mo- re ustaviti in obdržati, ker ga sama logika situacije neizprosno vleče na en ali na drugi pol. — Ko je nastala tista rabuka okrog mojega članka »Zakaj še nisem ko- munist«, sem bil, odkrito povedano, hudo jezen n;i svoje kritike in sem se iz same užaljenosti nehal ukvarjati s knjigo, ki je v bistvu še danes taka, kakršna je bila spomladi leta 1967. Pozneje pa sem počasi spoznal, da je bila užaljenost le dobrodoš- la pretveza in da mi je v resnici nareko- vala mojo odločitev globlja kriza, v kateri sem se znašel, namreč prav kriza moje zgoraj opisane zamisli »državljanstva« ; vedno razločneje sem čutil njeno neures- ničljivost in knjiga je bila v trenutku, ko je spor izbruhnil, tik pred tem, da mi dokončno razpade. Lahko torej rečem, da so jo prav moji nasprotniki nevede in ne- hote rešili, ko so jo »zamrznili« v teda- njem stanju, in da jim moram biti za njihovo nasprotovanje pravzaprav iskreno hvaležen. Seveda me boste vprašali, kako da sem jo takšno po skoraj štirih letih ne glede na svoje dvome vendarle izdal. Odgovor je preprost: poklicni pisatelj ne more za- klepati rokopisov v predal. Prvič mora z njimi služiti denar, drugič mora doka- zovati, da dela in ne lenari. Tretjič pa mi- slim, da jc bil moj poraz ob »Državljanu te dežele« časten poraz in da sem lahko nanj v določenem smislu še zmeraj po- nosen. V.: Komu ste knjigo namenili? Kdo jo bo po vašem mnenju bral? O.: Brali jo bodo, tako kot večino na- ših knjig, tisti redki, ki jo bodo pač morali bolj ali manj po službeni dolžnosti, pa še tu in tam kdo, ki mu bo kdove po kakš- nem naključju zašla v roke in ga zamikala. Od nje najbrž ne bo veliko koristi. Gojim pa tiho upanje, da bo čez petdeset let mogoče povedala kakemu zanamcu o na- šem času to in ono, česar mu drugi teksti ne bodo povedali. V.: Vaša knjiga je kritika: kritika od- rešitvenih prvin v marksizmu, kritika ob- ljubljanja sreče v komunizmu, kritika vrednostnega sistema v današnjih sociali- stičnih družbah, ki je iz marksističnih an- ■ tropoloških, po vašem mnenju napačnih, osnov nastal, dalje kritizirate varuštvo (paternalizem) nad ljudmi, utopično raz- glašanje enakosti ljudi, namesto da bi vla- dalo v naši družbi načelo »meritokracije«, torej da bi se uveljavljalo tisto, kar je najsposobnejše in najbolj delavno, kriti- zirate tudi zgodnjeliberalistični nered in primitivno grabljenje v našem družbeno- gospodarskem sistemu in tako dalje.Nekaj vaše kritike se nam zdi že zastarele in jo je naša marksistična misel že sama odpra- vila, prav pa imate, se nam zdi, zlasti pri kritiki razmer in vedenja v gospodarstvu. Nam lahko na kratko označite pobude vaše kritičnosti? O.: Da, to je vprašanje, ki se je zelo lucidno in neusmiljeno zagrizlo v bistvo problema. Očitno je namreč, da je motor moje kritičnosti v tej knjigi perfekcioni- zcm, se pravi nazor, da je vselej mogoče in potrebno doseči in zahtevati popolnost. Perfekcionizem kot merilo človeške druž- be pa je seveda naravnost v oči bijoča utopija. To pa pomeni, da sem v knjigi tudi sam poln prav tistega greha, ki ga tako vneto očitam marksizmu, dasiravno dajem svojemu načrtu idealne družbe ne- koliko drugačno, navidez stvarnejšo vse- bino, ko opisujem to družbo kot družbo pravične neenakosti. Ampak predstava o pravični neenakosti je v bistvu najbrž prav tak ali pa še večji nesmisel kot predstava o enakosti med ljudmi. Če pa je tako, po- tem se moralni temelj moje kritičnosti zru- ši in konceptualni del moje knjige se spre- meni samo v še en (konkurenčni) poskus običajnega in že kar dolgočasnega farbanja tistih, ki se pač farbati dajo. Resda je to farbanje nezavedno in dobronamerno, po- dobno kot je nezavedna in dobronamerna tudi večina farbanja z egalitarizmom, am- pak na njegovi objektivni družbeni vsebini takšna podrobnost ničesar ne spremeni. Skratka: še isti hip, ko sem se dvignil nad vodene, nad čredo, sem se začel obnašati kot pastir, kot voditelj v običajnem sumlji- vem pomenu te besede, namreč kot člo- vek, čigar posel in vloga je med drugim, da v interesu funkcioniranja celote vleče soljudi za nos s takšno ali drugačno va- rianto stare pravljice »delaj, pa boš prišel v nebesa«. Temu se reče integracija druž- be s pomočjo metafizike, in ravno okoli- ščina, da je to edini zanesljivi način po- družbljanja ljudi, ki ga poznamo in ki si ga je teoretično mogoče zamisliti, je po moje najhujši problem samoupravljanja, kajti če tu ne najdemo izhoda, bo samo- upravljanje vselej bodisi asocialen kaos bodisi lažna formalna fasada, Potjomkino- va vas. To dilemo se s svojo knjigo za- man trudim preseči, podobno kot se jo za- man trudi preseči naša siceršnja teorija in praksa. V.: Priznati moramo, da niste samo kritik danosti, ampak da razmišljate tudi o predlogih za izboljšanje stanja. Razložite nam nekaj svojih najbolj praktičnih pred- logov, če se seveda to da na kratko, na on in vse, kar je na tem svetu napravil. Kaj pa je sploh bilo njegovega na tem svetu, kaj bi na tem svetu zapustil, če bi umrl sam? Sin bi ostal po njem! Zato je bil tudi njegov sin оалес temu surovemu sve- tu. Tako si je mislil: »Žena ima v službi gotovo dovolj prijateljev, ki jo bodo po- tem spet csrečiU!« Bilo je sivo jutro. Žena je poljubila moža in sinka in odšla kot navadno zju- traj v službo. Ni slutila, kaj se ji obeta. Ko je odšla, se je mož oblekel, oblekel je sinka in se z njim v na- ročju vzpel po stopnicah na teraso stolpnice, kjer je s svojo družinico stanoval. Odločil se je. On in njego- vo dete sta na tem svetu odveč, predvsem pa sta na poti uspehu njegove žene in matere tega nedolžnega otroka. Vrgel se bo z otro- kom na prsih na trdi, mrz- li in mokri asfalt pod stolp- nico, da izdihneta pri priči oba. Ko stopi prek ščitne ograjice, da bi storil ta usodni korak, ga opazi mi- moidoči. »Ne skoči, ubil boš ne- dolžnega otroka,« ga je po- svaril človek s ceste, ko je sprevidel moževo nakano. Mož je otrpnil; prvikrat je pomishl, da bi morda otrok le rad živel. Človek z ulice je medtem poklical reševalno postajo in gasil- ce. V času oziroma skrom- nih trenutkih, ko je mož premišljeval, so na Uce me- sta prispeli gasilci in reše- valci. Gasilci so takoj raz- prostrli reševalno ponjavo, v katero bi ujeh padlega, da se ne bi razbil na asfal- tu. Reševalci so pripravili nosila. Poklicali so moževo ženo, ker so mislili, da ga bo ta prepričala, naj ven- dar ne skoči, ali pa naj vsaj nedolžnega otroka pu- sti živeti. Žena je res pri- šla. Ko jo je mož zagledal, je zavpil: »Takoj bom skočil! Ti si me prevarala z vašimi uslužbenci.« Žena je jokala in prosila. 15 »To ni res, jaz ljubim te- be, kot ljubim najinega otroka! A nekdo mora de- lati, in če to nisi ti, sem pač jaz, saj to je vse- eno ...« Moža pa niso ganile sol- ze uboge žene. Ni ga upog- nil mili jok nedolžnega otroka, ki se je nenadoma zavedel smrtne nevarnosti, spomnil se je tudi, da da- nes niti zajtrka še ni dobil. Mož je hotel skočiti v pre- pad. Tedaj pa je prišel na te- raso poveljnik gasilske če- te. Rekel je: »Kaj ti je, to- variš? Ali ne vidiš, da smo vsi revni? Ne uvidiš, da je življenje edina stvar, s ka- tero zdajle moremo ravnati po lastni presoji?« »Skočil bom ...« je mr- mral mož, a očitno je bilo, da je prisluhnil. »Glej,« je rekel gasilec, »jaz opravljam svojo služ- bo iz srca. Nobenega veli- kega denarja nimam od te- ga, pa vendar živim tako, kot je prav. Tudi sam sem včasih obupan. Ko pa se spomnim, da je moje delo in poklic in dolžnost reše- vati imetje in življenja pred požarom, vztrepetam. Bodi tudi ti gasilec ...« Mož je sklonil glavo in zajokal. Gasilec je stopil k njemu, ga objel in mu po- magal čez ograjo nazaj na teraso. V solzah je dejal: »Moje srce je zajel po- žar. Ti, tovariš, ki si gasi- lec, poveljnik gasilske čete, si me tega ognja uničujo- čega rešil za vedno. Zdaj spet ljubim svojo ženo, mo- jega sinka in sebe za ved- no. Vzemite me v vašo ple- menito službo. Rad bi po- magal ljudem. Za to ne zahtevam nobenega de- narja!« Bernarda Prašnikar gospodarskem, socialnem in političnem po- dročju. O.: Bistvo moje knjige se mi zdi ravno v tem, da se ne ustavi pri takšnih predlo- gih, da postopoma spregleduje vzroke zna- ne neučinkovitosti našega prakticizma in odkriva glotolji defekt v ozadju za njim. In tu se hkrati začenja tisto, na kar sem v knjigi pri vsej samokritičnosti še danes ponosen; mislim namreč, da je morda pr- vič na dovolj izdelan in resen, obenem pa nesovražen način opozorila našo javnost na možno oziroma celo verjetno integra- tivno šibkost naše temeljne integrativne ideje, na premajhno podružbljajočo moč družbenega dogovora med voditelji in vo- denimi, za katerega smo se opredelili v re- voluciji in ki bi ga nak ratko lahko opisal z egalitarizmom. Moja teza je torej, da po- ložaja ne takšni ne drugačni praktični ukrepi ne bodo bistveno izboljšali, ker bi bila potrebna načelna, teoretična revizija naše »družbene metafizike«, se pravi naše marksistične misli, v tem smislu, da bi marksizem postal ideologija pravične ne- enakosti. Seveda smete z vso pravico po- dvomiti, ali bi pacient takšno presaditev srca preživel, saj si danes tudi sam ne upam izključiti možnosti, da je ne bi; a vsekakor bi opisana revizija, če bi jo ljud- je intimno sprejeli, povzročila pri nas celo vrsto sprememb, iz katerih bi zrasla tako rekoč popolnoma nova družba. Na gospo- darskem področju bi bila, recimo, posledi- ca teh sprememb po vsej priliki ostra de- litev gospodarstva na izvozno in domače, pri čemer bi prvo uživalo resnično tržno svobodo in samoupravnost, drugo pa bi bilo še dokaj bolj administrativno nadzo- rovano, kot jc vse naše goispodarstvo, če smo odkriti, že zdaj. VeKki pa bi bili se- veda tudi socialni in ne nazadnje politični premiki, do katerih bi prišlo, če bi dobila pri nas odločilno besedo na tako docela neobičajen način izbrana elita, kot bi bila elita izvoznikov. A le brez strahu, ni se nam treba bati, da bi v naši deželi res že v bližnji prihodnosti zavladala moda za današnje milienčke jugoslovanskega socia- lizma kajpada precej neprijetne.ga in ne- varnega zgledovanja pri Japoncih. Zal! V. : Vaša knjiga kar ne more skriti, da se vam zdi razviti kapitalizem boljši in uspešnejši družbeni model kakor pa da- našnji socializmi vključno z našim. Na dru- gi strani pa smo vsak dan priča dogod- kom v teh razvitih kapitalističnih deželah, k! kažeio silno nezadovoljnost s tehno-bi- rokratskimi strukturami, zahtevajo so- upravbanie množic v oolitiki in .gospodar- stvu, še več, nor. v ZDA, Italiji, Franciji, Zahodni Nemčiji in še kje celo nekateri znanstveniki predlagajo preobrazbo razvi- tega državnega kapitalizma v socializem. Se niste torej vi nrcvcč navdušili nad nro-' izvodno-ootrošniško uspešnostjo današnje- ga kapitalizma, zanemarili pa njegovo brezizhodnost v celotnem socialnem siste- mu, tako da si utegnete nakopati očitke, da ste ideolog tehnokratizma? O.: Že mogoče, samo glede na trenutne jugoslovanske zadrege in stiske moram biti odločno proti temu, da bi se razviti kapi- talizem preobrazil v »današnji socializem vključno z našim«, kajti kam bo šel potem tisti milijon naših delavcev (se pravi pe- tina našega vladajočega razreda), ki jim ta »brezizhodni« kapitalizem pomeni za zdaj edini izhod, če hočejo delati oziroma ži- veti! Mislim, da se nam Jugoslovanom vzvišenost nad kapitalizmom dokaj slabo poda; ostanimo rajši lepo skromni in pre- pustimo to vzvišenost tistim, ki jih ne bo tako očitno tepla po ustih. Bojim se, da res »kar ni mogoče skriti«, da je družbena metafizika kapitalizma (ideologija pravič- ne neenakosti) učinkovitejša kot družbe- na metafizika socializma (ideologija ena- kosti med ljudmi), ker močneje priteguje in vključuje ljudi — in če se že moramo voditi za nos, če je to edini način, da postanemo in ostanemo sodelujoča, druž- bena bitja, potem je po moje precej logike v zahtevi, da se dajmo voditi vsaj čimbolj učinkovito, kajti navsezadnje je tudi tako, da edino družbeni učinek neke metafizike lahko do določene mere prekrije temeljno prevaro, na kateri ta metafizika stoji; čim manj je učinkovita, tem prej jo bodo ljudje razkrinkavil — od tod najbrž toliko ob- žalovana nckooperativnost in nizka social- nost naših množic —, narobe pa tovrstna metafizika kajpada nikoli ne more postati dovolj učinkovita, da bi lahko prav vsem in vselej zastal vpogled v svojo resnično naravo — in v tem smislu se mi zdijo tudi znaki nezadovoljstva ljudi, ki živijo v kapitalizmu, s tem kapitalizmom docela zakoniti in logični. Vendar pa je po moje ob njih zelo nespametno kričati »primite tatu«, dokler imamo sami toliko masla na glavi. V.: Moramo priznati, da so se mnoga vaša napovedovanja iz šestdesetih let, ko ste knjigo pisali, o našem gospodarstvu in reformi uresničila. Kako torej ocenjujete naše sedanje razmere? O.: Odkar sem se nehal ukvarjati z »Državljanom«, ne spremljam več stvari tako natančno, da bi lahko o sedanjih raz- merah izjavil karkoli določnejšega. Je pa seveda moj splošni vtis, da se v našem razvoju še zmeraj samo postopoma raz- kriva tista od vsega začetka dana integra- tivna šibkost naše temeljne integrativne ideje, o kateri sem že govoril, in da v tem procesu od takrat, ko sem pisal svojo knjigo, ni nastopil noben bistveno nov moment. Pravici na ljubo pa moram pri- pomniti, da se mi osebno pri vsem skupaj — kot najbrž še marsikomu — za zdaj prav zadovoljivo godi. A kaj, ko nima vsak takšnih živcev, da bi se počutil pri- jetno na ladji, ki dostikrat zbuja vtis, ka- kor da ne ve, kam plove. V. : »Delovna substanciolnost«, ki jo v svoji knjigi zahtevate od ljudi, je veUka misel. Pravite pa, da se samoupravljanje, torej zanimanje »delojemalca« za uprav- ljanje svojega dela in podjetja začne po vašem mnenju šele tam nekje pri tisoč dinarjih plače. Menimo, da bi empirične raziskave lahko deloma potrdile vaše pred- videvanje, da se človek, ki zasluži komaj za »preprosto reprodukcijo samega sebe«, res ne more kaj prida zanimati za samo- upravljanje. Vprašanje pa je, kam se .bo kanaliziralo nezadovoljstvo teh slabo pla- čanih delavcev? Ali naj delavska partija — ZKJ — jugoslovanskega tipa svojo akci- jo položi le na elitni proletariat (na tiste socializirane delavce z dohodkom vsaj tisoč dinarjev) in na šolane ljudi, slabo plačane množice pa prepusti samim sebi? Vi namreč zahtevate od naše partije (Zve- ze komunistov) skoraj kibernetično učin- kovitost, toda če se nasloni le na prole- tarsko elito, zaide sama s seboj ravno tako v navzkrižje, kakor če se nasloni na teh- nokratske managerje (kar se delno pri nas že godi) ali pa na birokratski politični aparat (kar se najbolj dogaja v vzhodnih socializmih). Začarani krog današnjih de- lavskih partij se očitno vrti prav med 16 terni tremi točlcami: managcrska telino- kracija — politična birokracija — levičar- stvo. Ce ne vključijo tehnokracije, težko v scdanjiti pogojih sledijo sodobnemu in- dustrijsko-tržnemu tempu, če niso »ka- drovske partije« (aktivistov), so politično nemobUizacijske, če pa pustijo zunaj par- tijskega »zanimanja« revni proletariat, jim ga »ukradejo« skrajni levičarji. Kako si vi, tovariš Kramberger, predstavljate za našo partijo, ki bi rada bila sodobna, učinko- vita in obenem revolucionarna, razrešitev teh dilem? Vprašujemo vas torej nič manj kot o vlogi partije v sodobnih družbah. O. : Ce že vprašujete — moje mnenje je, da ima ZKJ težave s problemom, na koga naj se »nasloni«, v bistvu spet zaradi iste integrativne šibkosti naše temeljne in- tegrativne ideje, ki je seveda v celoti pre- vzeta iz njene uradne ideologije. Prav naš družbeni dogovor, kakršen trenutno je, je namreč v mojih očeh odgovoren za dej- stvo, da nam naša družba počasi, a zanes- ljivo razpada na sloje in plemena, skupine in skupinice ali še bolj natančno rečeno na komaj kaj sodelujoče, neprizadevne in malo ali nič družbotvorne, zato pa tem- bolj vneto izsiljevalske posameznike. Jas- no, da je z njimi težko, če ne celo nemo- goče politično delati! (Kolikor si namreč zadeve ne olajšamo s preprostim totali- tarnim nasiljem, ki jc splošno običajni, že kar ustaljeni in samoupravni odgovor dru- gih socializmov na to zadrego.) Zdi se, da je vse skupaj normalna reakcija človeške narave na obljubeegalitarizma in da uso- da metafizike enakosti niti ne more biti drugačna, kot je : brž ko se ta metafizika preseli iz opozicije na oblast, lahko izbira samo še med tem, ali se bo razgalila z nasiljem ali z nemočjo, s katero se bo morala pustiti neomejeno izsiljevati vsa- komur, ki jo- bo znal prijeti za besedo, pri čemer pa sta nasilje in nemoč samo dve različni pojavni obliki ene in iste družbene neučinkovitosti. Rešitev? Reši- tev bi bila zame zamenjava te metafizike z učinkovitejšo metafiziko pravične ne- enakosti, seveda pa moja knjiga, kakor rečeno, stoji in pade z domnevo, da je takšna zamenjava mogoča znotraj maksiz- ma, se pravi, ne da bi se ZKJ pri tem izneverila njegovemu resničnemu duhu. Dvomim, da bo naša partija tak vratolo- men predlog vzela resno — še dobro, če je ne bom z njim preveč razjezil. Nekaj izgledov bi dobila moja zamisel najbrž šele pet minut pred morebitno katastrofo, takrat pa bi bilo za zahtevano revizijo jasno že zdavnaj prepozno. V. : Pravite, da bi v našem družbenem in predvsem vrednostnem sistemu naj vla- dalo načelo meritokracije. Razložite to svojo misel. O.: Pojem »mcritokracija« je sestavljen iz latinske besede »meritum«, zasluga, in iz grškega »kretein«, imeti moč, gospodo- vati. Meritokracija je torej oblast tistih, ki so s svojimi dejanji, z delom in spo- sobnostjo izpričali, da si oblast zaslužijo. V knjigi dokazujem, da je taka rešitev problema oblasti za zdaj šc najboljša in najuspešnejša, ker povzroča razmeroma najmanj krivic in ker se še za tiste, ki jih povproči, oddolži z razmeroma naj- večjo učinkovitostjo. Navidez to res zveni zelo lepo realno in hkrati idealno, samo kaj bi vsa moja sofistika pomagala manj sposobnemu, ki bi bil tudi v taki vlada- vini vladan, manipuliran, podrejen in ne- svoboden? .Meritokracija je torej morda dejansko med vsemi prevarami, na kate- rih so zgrajene človeške družbe, doslej najmanjša prevara, prevara je pa vendar- le. Ce se povrnemo k prejšnjemu vpra- šanju, to konkretno pomeni, da se naša partija, tudi če bi se oklenila ideologije pravične neenakosti, kot ji svetujem, ne bi znebila madeža oblasti — oblast se vse- lej, pa če se še toliko postavlja na glavo, cvre v lastnem soku —, samo njena učin- kovitost, »aerodinamičnost« njenega pri- jema nad ljudmi bi se s tem povečala. V".: Ali bo naš čas lahko omilil boj nasprotij in razrednih interesov, kar so tako uspešno iznašli in uporabili marksi- sti? Sicer pa: ali res mislite, kar pišete, da v razvitih državah revolucij očitno ne bo več? Se bo boj interesov dogajal res samo še na mikro-socialnem nivoju, kot boj za socialno veljavo, za »pozitivno so- cialno bilanco«, kot pišete? Ali nimajo v socialnih teorijah pa marksistih, ki jim je zahodni razviti svet tehnike in potroš- ništva res precej zmešal štrene, veliko resnice na svoji strani tudi anarhisti in romantični eksistencialisti s svojim večno upirajočim se človekom, ki je, se zdi, v antropološko-socialnem pogledu zajel prav- zaprav več in globlje kot marksisti, ali toč- neje rečeno, zajel je ravno tisto, kar so marksisti v praksi zanemarili? Tu so pa še — na nasprotni strani — strukturali- stični behavioristi, ki sicer bio-socialno plat preveličujejo, ampak imajo v našem času tudi svoj prav. Skratka: kakšne so- cialne teorije imate za »uporabne« v na- šem času in v letih, ki se naglo bližajo? O.: Moja socialna teorija je danes, da se mi ne sme goditi slabše od nekega minima, ki sem se ga navadil pričakovati od življenja, na kak način in s takšnimi sredstvi si bom skušal ta minimum zago- toviti, pa bo odvisno od vsakokratnih okoliščin. Funkcionalistično optimalizacijo delovanja družbe kot celote prepuščam tistim, ki so zanjo plačani (in to dobro plačani), ker se s farbanjem soljudi osebno ne želim več ukvarjati; tu in tam me za- radi moje nekdanje mladostne vere v naj- različnejše idealne skupnosti oziroma za- radi presilovitega reagiranja na takšna slepila zanese najbrž v anarhizem, moja znana življenjska želja pa je, napisati (behaviorističen?) priročnik o človeku za Marsovce. A vse to so verjetno komajda »uporabne« socialne teorije v smislu va- šega vprašanja. Skratka, dvigujem roke. V tej družbi, kakršna je, nameravam biti samo še zakone spoštujoč in socializmu hvaležen zasebnik. V.: Kakor vi v vaši knjigi tudi mi v teh vprašanjih skačemo iz discipline v di- sciplino (filozofija, sociologija, ekonomika, politika) ter s teorije na prakso in obrat- no, zato nam dovolite vprašanje : kako si predstavljate v Jugoslaviji razrešitev razkola med modernim družbenim plani- ranjem in »liberalizmom« podjetniške sa- moupravljavske »svobode« samoupravnih subjektov, dalje razkola med funkcionalno centralizacijo in decentralizirano demokra- cijo komunalnega sistema, pa med vode- njem in (samo)upravljanjem? O.: Reči hočete skratka: zakaj želimo samoupravljati, moramo pa voditi, plani- rati, centralizirati, skratka bistveno ome- jevati, če ne celo zanikati idejo samo- upravljanja in vsak dan znova buditi od mrtvih njeno nasprotje? Odgovor na to bo najbrž dvojen. Prvič: čim manjša je in- tegrativna moč temeljne integrativne ideje neke družbe, čim slabotneje si njeni pri- padniki prizadevajo kooperirati iz lastnega PIKAPOLONICE Moj bratranec je nacist. Specializiral se je na pobi- janje pikapolonic. Gre na polje, med rože in solato. Nabere jih nekaj tri. Do- ma jih sistemsko položi na mizo. Vse obrne na hrbtno stran. Pikapolone živčno migajo z nogami. S poseb- no lečo izbere najživahnej- še. Prižge štedilnik in ko se primerno ogreje, položi nanj po oceni najživahnej- šo, na hrbtno stran. Pika- polona zamiga, potem pa otrpne. S paličico jo izbeza v roko in jo da pod curek vode, reveo. Pikapolona zopet zamiga. Zopet jo da na ploščo, zopet otrpne, zopet pod vodo. Kot pravi, so dokaj vzdržljive. Po- vprečno dve rundi. Crknje- ne zmeče v potok. Milan Kleč, Fabijanijeva 17, Savsko naselje, Ljubljana, 17 POLEMIČNI SPIS OB RAZGOVORU Z VIDMAR JEM V DELU JOSIPA VIDMARJA VIŠJE ŽIVLJENJE Snoj, Zadnikar in Breščak so navihanci, da je kaj! Svo- jo vero so uspeli izpovedati skozi učiteljeva usta, pri vsem tem pa so uporabljali jezik provokacije, nestrinjanja, opo- zicije. Uspeli so uveljaviti svojo dvojno naravo: izpove- dati elitistični umetniški cre- do in ostati v taboru napred- nega, iščočega, dvomečega. Moj bog, kakšni časi: kje naj dobim poštenega nasprotni- ka, ko pa se skoraj vsakdo topi v sladkorni raztopini in noče obveljati za konserva- tivca! Celo Vidmar, ta nekro- nani šef Miniresa (ministrstva za resnico), noče priznati, da je senilen in rahlo — dolgo- časen. On vendar razmišlja, še kar naprej — on in Can- kar že vesta . .. Sicer pa prisluhnimo malo očitkom, ki jih naš miličnik resničnosti meče na vse, kar se pojavlja v slovenskem umetniškem prostoru. Glavni očitek vsem umetniškim po- skusom zadnje dobe je — ne- angažiranost, pomanjkanje re- sničnih vzpodbud, zlaganost, dobičkarstvo, pisunstvo, ne- resnost itd. Vidmar govori te- daj v imenu tistih sil, ki so resne, zavzetejše, ki jih mo- tivirajo resnične с1оле5ке vzpodbude, ki žele urediti svet po racionalno-konstruk- tivnih in umetniško-občutenih kriterijih. Kdo so te pozitiv- no delujoče sile, lahko skle- pamo po tem, koga poziva v obrambo resnične kulture in človečnosti. To so mihčniki, sodišča, sekretariati in komi- sije, skupnosti in organi — skratka država. Država pa je red, ki je delo tisočletnega razvoja in pomeni še marsi- kaj, kar Vidmarju, kot vse intimnega prepričanja, da je to zanje do- bro in nujno (pa naj bo zdaj njihovo pre- pričanje konkretno izzvano s takšno ali z drugačno prevaro), tem pogosteje se morajo voditelji, ki odgovarjajo za delo- vanje take družbe kot celote, zatekati k sredstvom neposredne, bolj ali manj od- krito avtoritarne prisile, moči in oblasti. Vnovič lahko rečem torej samo, da je vzrok razkolov, ki jih naštevate, integra- tivna šibkost naše temeljne integrativne ideje in edina pot k njihovi razrešitvi za- menjava te ideje z učinkovitejšo. Dvomiti pa je seveda mogoče — in to je zdaj drugi del odgovora —, ali se omenjeni raz- koli dajo s kakršnokoli »duševno masažo« oziroma kondicioniranjem ljudi do kraja razrešiti, se pravi z drugimi besedami, ali je dosledno in čisto, nerazklano samo- upravljanje brez sleherne primesi moči in oblasti sploh teoretično mogoče, ali ni tu- di samo, kot tako, utopija. A kar sc tega dvoma tiče, vas moram razočarati: ideja samoupravljanja današnjemu svetu toliko pomeni, da se ne glede na pomisleke, ki mi jih prišepetava razum, kratko malo ne upam deklarirati kot njen izrecni pogre- bec. Mogoče pa nam bo zadeva vendarle kako uspela. V. : In kaj mislite, kako bo z Jugosla- vijo (in sploh z uspešnim delovanjem zvezne države) na eni strani in s samo- stojnostjo narodov (oziroma republik) na drugi strani? Ce je »vezivo« sedaj še ideo- loške narave, kaj nas bo vezalo, če se še to porazgubi? O.: Rekel bi, da je bilo veziva že do- slej premalo oziroma da je prav sedanja delitev Jugoslavije naravnost dramatičen dokaz za tisto integrativno šibkost naše temeljne integrativne ideje, ki jo nenehno poudarjam. In naj mi bo v tej zvezi do- voljeno dodati rahlo svarilo. Občutek imam, kakor da se trenutno marsikdo sle- pi, češ da bomo s to delitvijo končno vendarle ugnali v kozji rog odkrito ali prikrito krizo, v kateri že lep čas tičimo. V resnici pa, kot rečeno, s tem ni na- stopil v našem razvoju noben bistveno nov moment, zato je moje mnenje, da bo slepilo držalo v najboljšem primeru kveč- jemu leto ali dve, potem pa se bomo zno- va znašli pred istimi problemi — upajmo, da ne v pošesterjeno mučni obliki. V.: Vi ste za družbo enakih ljudi, za enakost, ki so si jo ljudje v sorazmerno enakih socialnih pogojih sposobni sami ustvariti, ne za tisto, ki jim jo zajamči »paternalizem« (varuštvo). Ali pa ni na- čelo vaše »meritokracije« tudi nekak pa- ternalizem sposobnih nad manj sposobni- mi? Ali ne ostajate na neki način še ved- no v razrednih kategorijah? Ljudje pa ta- ko hlepijo po enakosti, na Zahodu in na Vzhodu, in do zdaj so še vedno imele največje množice privržencev ideologije, ki so to upoštevale. Ali se elitizem (izbra- nost) in egalitarizem (enakost) ne tepeta na svetu že od pamtiveka? Kaj če se bosta vedno, ker sta morebiti zasidrana nekje globoko v osnovah človeških skupnosti? O. : Da, natančno to je tisto. Do skle- pa, da je meritokracija obrazec za idealno družbo, sem očitno lahko prišel le tako, da sem manj sposobne in manj zaslužne posameznike kratko malo izpustil iz enač- be, da sem jih vzel kot zanemarljiv osta- nek, kot brezimen socialni drobiž, ki je dolžan verjeti v pravičnost svoje podreje- nosti, molčati in delati. Zanimivo pa je — to podrobnost omenjam, ker je značilna za psihologijo vseh družbenih konceptuali- stov —, da je bila moja vest pri tem čista kot solza, in zastonj bi mi tisti hip dopovedovali, da še zmeraj delam neka- terim krivico, do pičice tako, kot tudi metafiziki enakosti med ljudmi noče in noče v glavo, v čem naj bi grešila nad nadpovprečno sposobnimi. Spričo te za- krknjenosti je bilo potem seveda vse dru- go zame igrača, kajti mirno sem lahko izjavil, da bi bila meritokracija, vladavina zaslužnih, obenem že tudi uresničeno sa- moupravljanje in uresničen komunizem. Danes sc lahko svoji osebni zamisli raja na zemlji kajpada samo prizanesljivo smehljam. V. : Razmišljanja v »Državljanu te de- žele« priznavajo materialno uspešnost družbe kot merilo socialnega sistema, na Zahodu pa niso več redki misleci, ki so- dijo, da ta brezglava dirka za proizvaja- njem in trošenjem resno razjeda našo ci- vilizacijo in da svet drvi tako rekoč v razkroj in pogubo. Kaj mislite o tem? O.: Hm. To vprašanje pa je spet eno od takih, ki mi niso preveč všeč, podobno kot tisto o brezizhodnosti kapitalizma. Namreč, seveda je potrebno razmišljati tudi o (resnični) brezglavosti potrošniške tekme in razjedenosti naše civilizacije, sa- mo, poglejte, predmet moje knjige in tega našega pogovora o njej je v bistvu, kako pomagati petnajstim milijonom revežev, da bodo zanesljiveje bolje zaživeli; same- mu sebi bi, verjemite, lahko pomagal do tega tudi brez take radikalne in tvegane in zame osebno prav gotovo v marsika- terem pogledu celo izrazito nepriporoč- ljive »reforme, če ne že kar revolucije« (prof. Coricar), kot jo predlagam. Ce pa zdaj tem revežem začnemo govoriti: čemu bi se gnali za materialno uspešnostjo in za večjo učinkovitostjo naše družbe, re- cimo vsaj za tolikšno, kot jo zmore kapi- talizem, saj pa vidite, da je dirka za pro- izvajanjem in trošenjem že brez vas do- volj brezglava, da je kapitalizem tako ali tako v brezizhodni zagati in da vsa naša civilizacija drvi v razkroj in pogubo, de- lajte rajši in molite, pripravljajte se na bližnji sodni dan! — če torej zaidejo v tak kontekst, dobijo te misli, izrečene iz udobnega fotelja med dvema požirkoma johnnicja walkerja ali courvoisierja, brez zamere, rahlo umazan prizvok. Ponavljam, prepustimo probleme zahoda zahodu in ne zlorabljajmo jih kot prozorne izgovore za svojo neučinkovitost. V. : V članku »Slovenci v Jugoslaviji« (epilog vaše knjige) menite, da si Slovenci domišljamo, kako smo »boljši« od Balkana, in da leno počivamo na lovorikah. A vse- eno se kar naprej razkriva, da res težko dobro vozijo isti voz vsestransko tako raznolike skupnosti, kot so jugoslovanske republike in pokrajine. Tega vidika v članku o Slovencih v Jugoslaviji niste ob- delali. O. : Mogoče ga tam res nisem omenil, zato pa ga posredno obdeluje vsa knjiga. Dejstvo je, da so si ljudje, posamezniki ali posamezne manjše skupnosti, med se- boj ponavadi bolj ali manj različni. Ce jih hočete torej uspešno združiti v (večjo) skupnost, na vsak način potrebujete ne- kaj, kar bo nevtraliziralo škodljivi, sredo- bežni učinek te različnosti. V tem je ravno usodni pomen duhovne tvorbe, ki ji pra- vim temeljna integrativna ideja, družbeni dogovor, družbena ideologija ali družbena metafizika. Razumljivo in logično se mi zdi, da brez njenega poenotujočega, usmer- jevalnega vpliva oziroma če je ta vpliv 18 preslaboten, vsak konj vleče voz na svojo stran. Najbolj tragično pa je pri vsem skupaj to, da že kar vidim »logični« sklep, ki ga bomo prej ali slej potegnili iz svo- jega razočaranja, če ga že nismo : razgla- sili bomo, češ da so jugoslovanski narodi kratko malo a priori nesposobni za složno sožitje, ker so pač že »po naravi« nezreli, primitivni, leni in prepirljivi ali podobno. Ampak zame bo taka trditev spet samo umazan manever, ki naj prikrije našo subjektivno krivdo, resnico, da za svojo skupnost preprosto nismo našli dovolj močne temeljne integrativne ideje, meta- fizike, ki bi jo zanesljiveje združila (pa čeprav na podlagi prevare — a tak je pač zakon sveta). V.: Ali ne delate našim ljudem krivice, ko v knjigi zelo ostro pišete, kako malo »delovne substancialnosti« je v nas, na drugi strani pa se je izkazalo, da naši ljud- je v tujini dobro delajo, torej le imajo »delovno substancialnost«? Ste sc zmotili? O. : Narobe, zelo sem vam hvaležen za to opozorilo, ker ste mi z njim ponudili najučinkovitejši dokaz za pravilnost mo- jega sklepanja. Prav delavnost in uspeš- nost naših ljudi v tujini namreč karseda odločno izključuje možnost, da bi jim bila višja delovna substancialnost, recimo za- radi nekakšnih trajnih poškodb našega na- rodnega značaja, ki bi jih bila zapustila stoletja kulturnogospodarske zaostalosti in politične nesamostojnosti, tako rekoč na- čelno nedostopna in da je torej niti ne bi imel pravice terjati od njih. Paradoks, ki ste ga navedli, je neizpodbitno potrdilo domneve, da spijo v naših ljudeh popol- noma enake zmožnosti kot v vseh drugih, in to že danes, ne morda šele nekje v daljni prihodnosti, se pravi, da bi v pri- mernem psihološkem ozračju že danes znali proizvajati, gospodariti, upravljati itd. na svetovni ravni — in da smo torej, če v resnici ni tako, tega krivi izključno mi sami, ker se nam pač svojih spečih zmožnosti ni posrečilo do kraja prebuditi. Prebudi ali ne prebudi pa jih prav temelj- na integrativna ideja neke družbe. Resnič- no, ali ni zanimivo: kakor hitro naši ljudje zaidejo v vplivno območje metafizike pra- vične neenakosti, niti najmanj ne zaosta- jajo za domačini, ker ta metafizika tudi njih prisili k enaki kooperativnosti; ko se vrnejo domov, na vplivno področje me- tafizike enakosti med ljudmi, pa prej ali slej znova zaostanejo in zablodijo bolj ali manj stran od potreb in interesov skup- nosti, v kateri živijo. Seveda, prednost slepcev pa je, da jim iz tega ni treba ni- česar sprevideli. Vem, da imate ta hip že poln kufer mojega ponavljanja teze o šibki integrativ- nosti naše temeljne integrativne ideje, sa- mo nisem jaz kriv, če jo vsi problemi naše družbe po vrsti potrjujejo. — Verjetno pač nisem Herkules, prej njegovo nasprotje, in sem se zato kratko malo ustrašil obsega in težavnosti naloge, ki sem jo med jiisa- njem svoje knjige postopoma ugledal prea sabo, ter spustil politiko kot kos prevro- čega železa iz rok, grenki občutek slabi- štva pa si osladil z danes splošno razšir- jeno »ljudsko« filozofijo o neizogibni uma- zanosti sleherne oblasti, približno kot tista lisica, ki ni mogla do grozdja, pa se je tolažila, češ da je tako ali tako kislo. Ampak še zmeraj mislim, da se, tudi če bo kdaj prišel kak Herkules, izhodiščni ugotovitvi o šibki integrativnosti naše te- meljne integrativne ideje ne bo mogel izo- gniti. Ce bo seveda sploh kdaj prišel — nekateri menijo, da je ta človeški format izumrl. Mogoče. Naj bo kakorkali že, re- cimo, da je spoznanje o integrativni šib- kosti naše temeljne integrativne ideje ne- kakšna politično-samoupravna oporoka mene nesojenega »državljana te dežele«. Pogovor vodil: France Forstnerič SAMOU- PRAVLJANJE V GRONINGENU Ena izmed fakultet univerze v Gronin- genu na Nizozemskem preizkuša samo- upravljanje. Solidarnost nadomešča tradi- cionalne avtoritete, študentje pa sami or- ganizirajo svoj študijski program. Studij se vedno bolj osredotoča na stvarne druž- bene probleme. Tradicionalne univerze so se zamislile nad tem izjemnim primerom. Na Nizozemskem so trenutno štiri uni- verze, kjer eksperimentirajo z novimi or- ganizacijskimi oblikami. Največ uspeha imajo na fakulteti za psihologijo v Gro- ningenu, kjer so lansko leto sprejeli sistem samoupravljanja: študentje imajo več svo- bode pri izbiri študijskih snovi, in družbi, ki jo proučujejo, lahko pristopijo na bolj kritičen način. Kljub sumom, ki jih vzbu- jajo nove metode, do zdaj še ni bilo na- sprotovanj akademskih oblasti. Radikalna demokratizacija Izvirnost eksperimentov v Groningenu določa predvsem odnos do dogajanj na »normalnih« univerzah na Nizozemskem. Le-te so podrejene modelu demokratizaci- je, ki ga jc postavil prosvetni minister Ve- ringa: pet skupin (profesorji, asistenti, študentje, ostali uslužbenci in predstavniki družbenih skupin) voli predstavnike v uni- verzitetni svet. A vendar pa so v tem si- stemu profesorji in akademske oblasti v zadnji instanci odgovorne za vodenje fa- kultete. V Groningenu so profesorji po- oblastila predali celotni fakultetni skupno- sti. Fakulteta v Groningenu je bila popol- noma reorganizirana v trideset oddelkov, od katerih vsak ustreza eni veji psihologi- je. Psihologiji poučevanja, medicinski psi- hologiji, sili in nasilju, delovni psihologiji itd. Oddelki so bili ponovno razvrščeni v štiri inštitute, ki jih vodijo upravni odbori. V vrhu fakultete predstavniki oddelkov se- stavljajo pctintridcsetčlansko komisijo. Na- čela, ki oživljajo to organizacijo, so na- slednja: vse odločitve, pomembne za do- ločeno skupino na fakulteti, se sprejemajo na ravni te skupine; solidarnost in sodelo- vanje nadomeščata avtoriteto; študij, raz- iskovanje in administracija so tesno pove- zani in ne več strogo ločeni kot poprej. Ti novi načini organizacije so v tesni zvezi z ravno tako novim pristopom k štu- diju. Študentje si lahko svobodno izberejo oddelek ali lahko celo predlagajo novega. Se več, študentje sami načrtujejo celoten univerziteten študij potem, ko preživijo pripravljalno leto na univerzi, da se sezna- nijo s snovjo posameznih oddelkov. Ven- dar, najnovejša novost v Groningenu pa je duh, v katerem je zamišljen študij psi- hologije: profesorji in študentje se nočejo kaže, ni najbolj jasno. Oglej- mo si pobliže, kaj je s to pre- teklostjo, na katero prisega naš intervjuvanec, kot na edi- no mogočo osnovo slovenske nacionalne in kulturne uresni- čitve! Vsa evropska civilizaci- ja, ki je edina samomorilska civilizacija na svetu, je zrasla na temeljih barbarske uredit- ve, barbarskega duha in stra- sti — ter neprebavljene ra- zumskosti, ki jo je posredo- vala antika. Vsako zase je po- polnoma ustrezalo svojemu razmerju do narave; njun bastard pa je avantura, ki bo v kratkem času uničila ne sa- mo družbo, iz katere se je razvila — temveč vse člove- štvo in nemara tudi vsako obliko življenja na zemlji. Na čem temelji ta barbarski duh? Lakota. Volčja lakota, ki po- kolje več, kot je potrebno že- lodcu. Vse ostale civilizacije so — razen po svojem vlada- jočem razredu — vzdrževale ravnotežje s svojim okoljem. Evropska barbarska horda pa je jemala in vedno bolj jemlje prirodi več, kot pa to opravi- čuje njen biološki kvantuum. To podiranje bioloških mej je zahtevalo velikansko angaži- ranje tistih sposobnosti, ki so bolj značilne za živali kot pa za človeka. Poglavitna je po- stala spretnost, edina last- nost človeškega duha in tele- sa, ki je lahko zadovoljevala volčjo lakoto po dobrinah, po oblasti in po samopotrjevanju v moči. Usodna zgodovinska »napaka« leži torej v tem, da se tehnična civilizacija ni raz- vila v družbi miselno razvitej- ših ljudi, ki bi uspeli obvla- dovati naravo tehnike in jo obdržati v ravnotežju s pri- marno naravo; ampak se je razvila iz volčje lakotnosti po dobrinah in oblasti. To nas je pripeljalo v svet, kjer ni več nobenega smisla, nobene- ga upa, nobene perspektive. 19 To, čemur Vidmar pravi — razvoj od prokonzula do da- našnjega človeka, ki ne more brez Rembrandta in Shake- spearea, je zvito iz trte. Vsak učitelj zgodovine lahko do- kaže, da so tisočletja uspešno živele civilizacije, ki niso po- znale niti enega štirih vehkih imen, na katere prisega Vid- mar: Homerja, Cervantesa, Shakespearea in Götheja. Umetniške stvaritve pač ne morejo tako bistveno pose- gati v strukturo človeške na- rave. Marsikdo je že sli- šal za klasično izobraženega Nemca, recimo, ki je znal Goethea naizust, ki je znal igrati na klavir Chopinove skladbe; znal pa je tudi obe- siti slovenskega kmeta na že- lezen kavelj v tramu... Vi- soki umetniški dosežki evrop- ske civiUzacije so v povodnji splošne duhovne revščine ne- kaj takega kot tistih nekaj diamantov, ki se pač morajo najti v neizmernih gmotah jalovega kamenja. Umetnost in filozofija v Evropi nista pravilo, ampak izjema, ki pa je spretno vključena v tkanje mitoloških kopren in kompen- zacijskih čipk. To, kar se kaže kot manifestacija evropskega duha — ves moralni, filozof- ski in umetnostni sistem, je samo razvoj in izpopolnjeva- nje nasilja — in opravičilo zanj. In kako stojimo danes? Skorajšnja smrt človeštva je gotova stvar. Celo Kitajska se odloča za evropsko-ameriški način življenja; v prvi plan so postavljene lažne dileme, lažni projekti. O tistem, kar bi nas utegnilo ohraniti, ni govora. To je premalo resno, temu se smejemo. Smejemo se pesimističnim znanstveni- kom, ki govore o samoza- strupljanju, smejemo se še vedno aktualnemu Seneki, ki je učil, da si uredimo svoje življenje tako, da nam bo čim- imeti za akademsko skupino s svojo avto- nomijo (tako kot si Veringa zamišlja novo univerzo), ampak raje za delovno skup- nost. Profesorji so »mojstri«, študentje so učenci in vsi uporabljajo samoupravljanje »delavskega« tipa. Predmet njihovega pro- učevanja je družba sama. Ni prepovedanih predmetov Tako študentje in profesorja v Gronin- genu dobesedno jemljejo novo nizozemsko zakonodajo, ki na nekem mestu pravi, da je treba razvijati čut odgovornosti naspro- ti družbi. Ravno tako uresničujejo svoje uradno vodilo, ki pravi, da se mora štu- dijska snov neprestano preverjati z učin- ki, ki jih študij lahko ima na družbeni raz- voj. To je vodilo mnoge študente, da so si izbrali oddelek, ki naj bi bil v neposred- nem odnosu s socialnimi problemi: klinič- na, kriminalna psihologija. Vodilo pa je to tudi do novih iniciativ in idej. Armand Verberk, asistent v Groningenu, pravi: »Zdaj probleme formuliramo v osnovi; a proučujemo vprašanja, za katera bi bilo v prejšnjem sistemu potrebnih dvajset let, preden bi se o njih odločalo. Med njih spadajo vprašanja »ustvarjalnosti«, moči in nasilja, človeške eksistence« Naravnost k cilju Očitno je, da uspeh groningenskega eksperimenta mnogo dolguje dolgotrajni pripravi. Vse skupaj se je pričelo 1968. le- ta. Najprej je nekaj študentov in asisten- tov dalo predlog za reorganizacijo fakul- tete, potem se je oblikovala akcijska sku- pina z namenom, da vse pridobi za sode- lovanje pri reformi. Skrbno pripravljena skupščina fakultete v marcu 1969. leta je omogočila opredelitev načel za reorgani- zacijo. Toda navzlic tej resni pripravi morajo številne probleme reševati spored- no z napredovanjem eksperimenta. Kako ocenjevati delo študentov, drugače rečeno, kako nadomestiti izpite starega sistema? Za enkrat groningenski študentje kombini- rajo kvantitativni izpit (določeno število točk za množino predelane snovi pisanih strani) in metodo vzajemne kritike, kjer več delovnih skupin (od sedem do osem študentov v vsaki) ocenjuje delo drugih in so sami ocenjeni na enak način. Študentje so zadovoljni Nek drug problem, na katerega so na- leteli, je bil prilagajanje tem revolucio- narnim metodam poučevanja. Študentje so menili, da je potrebno hiteti: »Ce bi bila sprememba počasna, celoten proces demo- kratizacije ne bi ničemur koristil. Vsakdo se mora naučiti spoznavati svoje odgovor- nosti. Iskali smo nove strukture ravno zato, ker ljudje v starem sistemu niso uvideli svoje pravice da se poslužujejo svojih pravic« Reakcije na groningenski eksperiment s strani tradicionalnih oblasti niso izvale večjih vznemirjenj. Čakajo, preden bodo zavzeli stališče. Kot je za tisk izjavil pred- sednik fakultete, profesor W. Hofstec; »Očitno bodo govorili, da smo v Gronin- genu vsi postali maoisti. Mislim, da je to pretirana skrb, kajti skupina 900 oseb ni tako nora. To je stava in nič več. To je bil skok v neznano in napravili smo mno- go več kot to, da smo spremenili način, po katerem je bila organizirana fakulteta. Zdaj gremo v najglobje izvore poučeva- nja.« Zdi se, da je groningenski eksperiment dal boljše rezultate kot poskusi, začeti v drugih krajih. Odgovarjajoč na anketo, iz- vedeno novembra 1969, je 50% študentov izjavilo, da je novi sistem potrdil njihove želje, 24 "/o je izjavilo nasprotno in 26 "/o pa jih ni dalo odgovora. Kar pa je morda najbolj opogumljajoče za prihodnost, je to, da jih je 71 "/o potrdilo, da novi sistem spodbuja k večji ustvarjalnosti. Prevod iz revije AGENOR, jan.-feb. 1970, prevedel Milan Stepanovič In še ena zanimivost iz Groningena. V tem mestu so se lotili družbene vzgoje že na ravni obveznega šolanja. To vzgojo bi točneje opredelil kot zbujanje in kultiva- cijo občutljivosti za družbene konflikte. V praksi to zgleda takole: učenec dobi vso dokumentacijo o določenem družbenem problemu ali konfliktu (spor med delavci in upravo, prebivalci in javno upravo, med sindikati in vlado itd.), ki v prvem delu vsebuje vsa razpoložljiva dejstva o konfliktu. V drugem delu pa so stališča prizadetih strank: delavcev, sindikatov, žu- pana, upravnega odbora podjetja, lastni- ka, strokovnjakov za določeno problema- tiko itd. Ko se učenec seznani z gradivom, mora dognati, za kaj gre pri vsej stvari, to je, kje je bistvo problema, in predlagati svojo rešitev. Milan Stepanovič VESELJE DO NES- TRPNOSTI aleksander zorn Kaj je tista vesela in svobodna stvar, ki nas omogoča v zatonu in žalosti, ki je brezbožna tudi takrat, ko gre za boga? To je nestrpnost. Nestrpnost je naš pred- pis, bandera naše osvoboditve, tisto, kar pride nenadoma z eksplozijo, kar pride z gromom, kar se začenja v temi. Svetloba. Nestrpnost je božanska spremljevalka granate. Z njo pričenjamo. Kajti, kdo si želi naroda, ki poje svoje osvobodilne himne tam, kjer je prostor samo za de- lovne pesmi, kdo je Hrvat zato, ker ni Srb in Slovenec? Kdo si želi veselih mi- metičnih revolucij, v katerih se radostijo snažilke gor in dol po stopnicah fakultet, kdo si želi spalne vreče zato, ker potem ni več buržoazno zatrt, kdo si želi zjutraj biti agent in šef revolucionarne kulture in zvečer notoričen pijanec, komu se besedni zaklad manjša in manjša, dokler ne osta- ne jebiga in kure, kar zadostuje za vso njegovo bistveno komunikacijo in za vse bistvene revolucionarne spremembe, kdo si želi biti pristaš nove levice zato, da lah- ko svobodno fuka, kdo si želi hašiša zato, da lahko postane globok mislec, koga mi- ka postati znan zato, ker je volonter svo- je nesposobnosti, kdo si želi raje delati filme, ker je nepismen, kdo si želi mikro- fona zato, da laže kriči, kdo rad piše o svetnikih tako, da pokaže svoje najglobje svetništvo, kdo bi imel rad orkester, se- stavljen samo iz enega bobna, ker je sam bobnar, kdo rad dela gladovne stavke za- to, ker ima pokvarjen želodec in čuti or- ganski odpor do hrane, komu je homo- seksualstvo ekstaza in zanos duha zato, ker mu drek diši slajše kot vaginalni du- hovi, komu je narod ljubezen do kozolcev. 20 ker je v mladosti moral spati na slami, komu ni mar petja, ker je gluhonem, kdo ima mater rad zato, ker ga je porinila iz venerinče cevi, kdo ima rad nove in nove revolucije, ker je bil vedno kontrarevolu- cionar? Vse to vse to si želi nestrpnost. To je njeno pravo mesto, to je njena najčistejša luč. Nestrpnost je znamenje zdravja. Svet- loba eksplozije posveti v temo. Hodil po zemlji sem naši in gledal njea proletariat, ki je jedel če\ apčiče. Zato pra- vim: proletariat, ta zavest materializma je utemeljen zdaj v čevapčičih. Kdo jih pri- pravlja? Znano parolo internacionalizma moramo času v primernost in čast zdaj globalno kritizirati tako, da gremo k nje- nim temeljem: proletarci vseh dežel, zdru- žite se, zdaj v: čevapčiči vseh dežel, zdru- žite se v maso. Kje je mesar, da ga zre- žemo in pomešamo v meso? Kje je mesar, ki nas je nasitil? Poišči- mo ga v temi. Lumerick o metamorfozi Prešernovih so- netov: IN SONETA JE MESO POSTALA Prešeren znani nam pisec sonetov podedoval je priimek očetov da ga ohrani vtakne ga Ani ta vodenični kotilec sonetov NESTRPNOST Otvarjamo novo poglavje v tej sla- bokrvni zgodovini PROBLEMOV. NE- STRPNOST. Pišejo vsi jezni in žalost- ni. Pošiljajo na PROBLEME: v okle- paju (za NESTRPNOSTI). To je lahko vse: recenzije, potopisi, pesmi, drame itd. Članki in hudobije, ki so potrebne, da posvetimo bogu v guzico. Samo, to- variši, roko na srce: poštenje je pošte- nje. Za čast gre. Urednik AEKSANDER ZORN IZRAELSKA JESEIM Jernej Vilfan (I. DEL) Kot Študent zgodovine V jeseni leta 1969 sem prebil tri mesece v nekem kibucu v Izraelu. Ko sem se vrnil, so me prijatelji in znanci pogosto spraševali, za koga sem: za Izrael ali za Arabce. Napisal sem celo dve reportaži o svojih vtisih, toda moji prijatelji s tem niso bili zadovoljni: rekli so mi, da se moram opredeliti do Izraela, da moram po možnosti posta- viti neke teze. Na vprašanje, ali sem za Izrael ali za Arabce, mi je bilo vedno težko od- govoriti. Dostikrat sem odgovarjal na pol v šali, da sem za Jugoslavijo. Osnovna predpostavka tega vprašanja je, da gre med Izraelci in Arabci za dokončni boj na življenje in smrt. Na osnovi doživetij in razmišljanja sem prepričan, da gre za popolnoma drugo predpostavko : samo za obliko, za na- čin, kako bodo v bodočnosti Izraelci in Arabci koeksistirali. Šala o tem, da sem za Jugoslavijo, ni brez osnove. Mislim, da obstaja specifični jugoslo- vanski pristop do tega problema. Ju- goslovanska politika je proti uničenju Izraela in se hkrati zavzema za čim pravičnejšo rešitev palestinskega pro- blema. To so po mojem mnenju edine bistvene stvari — ne pa meje, varne ali drugačne. Oboji, Izraelci in Arabci, imajo nagnjenje diskvalificirati človeka, ki poskuša kaj reči v prid drugi strani. Toda razmišljajočemu človeku, prav posebej Jugoslovanu, ni mogoče biti enostranski. Zgodovinski koren spora med Židi in Palestinci je v tem, da so Židi — na lep ali na grd način — vzeli Pale- stincem zemljo. Tam, kjer danes stoji Izrael, bi neizogibno stala palestinska država, če se Židje ne bi odločili, da je edini odgovor na pogrome, diskrimi- nacijo in na raznovrstna zatiranja ži- dovska država. Proces je seveda bil bolj zapleten, preganjanje Židov ni bil edini razlog: dodatni razlog je bil, da so Židje enostavno hoteli imeti svojo državo. Prvotno celo niso hoteli imeti države, temveč nekako židovsko skup- nost v Palestini, ki bi v glavnem bila nekak duhovni in kulturni center ži- dovskega naroda. Toda bistvena je le veriga dogodkov, ki se začne s po- gromi in konča z židovsko državo. V Izraelu so mi rekli : Ce ne bi bilo Hit- lerja, ne bi bilo Izraela. Na žalost bom moral zaradi malo prostora prikazati stvari bolj črno-belo, včasih karikirati, ne bom mogel vnesti nians in različnih ozadij dogodkov. V istem času — konec devetnajste- ga in začetek dvajsetega stoletja — ko je prihajalo do prvih cionističnih na- porov, so Palestinci živeli v veliki zao- stalosti kot turška provinca in seveda niso bili kos cionističnemu gibanju niti po finančni moči niti po narodni za- vesti ali organiziranosti. Tako se je začel neenakopraven boj za zemljo, ki je zelo podobna Krasu. To deželo mno- gi imenujejo »sveto«, jaz, ki sem imel drugačno vzgojo, pa sem se vedno zavedal, da je to torišče bojev dveh narodov in sem jo občutil kot prekle- to. Ob koncu druge svetovne vojne so Židje imeli dovolj postojank v ključnih predelih Palestine, da se je lahko po- stavilo vprašanje, kateri narod in na kak način bo posedoval Palestino. Ali bo prišlo do federacije, v kateri bosta oba naroda živela enakopravno, ali pa bo nastala država, v kateri bo en na- rod večina, vladujoči, drugi pa manj- šina ali pa bo celo večina v podrejenem položaju. To so bili veliki dnevi cio- nizma. Ubitih je bilo šest milijonov Židov. Ali je svet potreboval kak večji dokaz o potrebnosti židovske države? V zadnjih fazah cionizma, pred usta- novitvijo Izraela, je skoraj ves ali vsaj ves razviti svet na čelu z Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo podprl idejo, naj se Palestina razdeli na dva dela: židovski in palestinski. To ni bila idealna rešitev židovskega problema, toda kljub temu je bila neka rešitev. Kam pa s Palestinci? Za en del je bilo predvideno, da bo živel več moči in časa ostalo za tisto, po čemer se ločimo od živali — duhu; smejemo se esperantu, smejemo se Rus- slovemu sodišču; smejemo se vsemu samo svoji pritlikavo- sti in topoglavi kratkovidno- sti ne. Danes, pravzaprav ju- tri ni več važen kapitalizem ne socializem; vsaka revolu- cija je brezupna, vsak pro- jekt nesmiseln in odveč, ker nas bodo v nekaj desetletjih zasule in zadušile stvari, za katere smo prepričani, da nam življenje bistveno olaj- šujejo in osrečujejo. Ostane nam le še ta kratek čas do kolektivne pogube, ki ga lah- ko tako ali drugače izkoristi- mo. Meni pa je prav to ne- znansko všeč. Srečen sem, da živim prav na konici zgodo- vine. Svoboden sem vseh pro- gramov in zavez — zgodovini in ideologiji; prvič v zgodo- vini se lahko odločam kot člo\ek, ki individualno in ko- lektivno občuti svoj konec. Ce sem dober, sem iz sebe, če sem slab, sem iz sebe; ni bogov, ni Človeka, ni bo- dočnosti, sem samo jaz in popolnoma sam moram go- spodariti s svojim časom in s svojo smrtjo moram obra- čunati tu, v kabinetu, brez zadnje parole na ustnicah; postajam to, kar v resnici sem. Kakšen je torej naš da- našnji inventar. Velika laž, na kateri sloni moč svetov- nega reda, zavest, da nas bo prehitel in uničil material, ti- sti mrtvi material, ki smo mu tisočletja gospodarili in ki se je pokorno vdajal našim ro- kam; zdaj bo z vso elemen- tarno silo zagospodarit nad nami in kas kaznoval za iz- virni greh ... Piščanci smo, ki so prej zlezli iz jajca, kot pa jim je zraslo perje in otr- del kljun. Usoda, neokusna šala, poskus...? Toda nič strahu! Tu je Josip Vidmar, 21 predsednik akademije, ki nam bo s premišljenimi idejami pokazal pot v lepšo prihod- nost! Pravi, da bi rad videl slehernega Slovenca kulturne- ga, kot je tisti islandski kmet, ki bere Platona. Slove- nec torej, ki vljudno pozdrav- lja, bere Platona, je naročen na Prešernovo družbo, poslu- ša Marjana Kralja, uporablja zobno kremo signal, ki čisti in varuje naše zobe tedaj, ko je v ustih — da, in še dolgo potem! Hoče torej človeka, zvestega izvirnemu grehu, ki bi do podrobnosti vsrkal vase vso laž in mitologijo evrop- ske svinjarije, ki bi vedel stvari, ki jih je najbolje ve- deti, da ga lahko uspešno vključijo v svet izkoriščanja in manipuliranja. In nazadnje še tisto najogabnejše; da bi nam naj kultura lepšala živ- ljenje. Kultura, ne tista, ki sproti nastaja ob človeških odločitvah in dejanjih ampak ona, ki prihaja od zunaj, ki je programirana, njen učinek preračunan na milikalorije, ki ga obseda in mehča ... Živ- ljenje je torej treba lepšati, sladiti, ker samo ni lepo. Nek- do ga greni! Kdo?... tega Vidmar noče reči... ! Življe- nje pa na tak način slade šc: religija, mamila, obljube in saharin! Lepšajmo ga tedaj s kultu- ro, aristokratsko, vidmarjan- sko; in če se bo vmešal kak nepoklicani, s kakšnim dvo- mom recimo, bomo pri priči poklicali policijo in stvar bo urejena. Bolj ko se bližamo sploš- nemu samouničenju, bolj si izmišljamo razne osmislitve življenja, kujemo nove mite, nove prevare ... Kaj storiti z vsem tem? Ostane nam še danes, tukaj, dve roki in to- liko ter toliko KWh,; lahko se gremo prevarantske trans- cendenčnike, lahko se obesi- mo od razočaranja, lahko pa tudi izkoristimo izjemen tre- nutek, ko se zgošča zgodovina in ko se bo v nekaj desetlet- jih zgodilo tisto, za kar se je godila tisočletna zgodovina. Lahko verjamemo v Vidmar- jeve dileme, lahko verjamemo v moje, tvoje, desete... Tu je prilika, da se vsakdo po- kaže po svoji meri; obliku- jemo življenje-šund ali pa živ- Ijenje-umetnino; kakor komu! Ne vemo ne ure ne dneva: vemo samo, da na enem polu čakajo policaji z nabrušenimi helebardami, na drugem kopa predmetov in strupenih snovi, da se spuste v plazu ... kdo bo prvi poklical številko, kdo bo zakotalil kepo...? Vinko Ošlak, Na Fari 38 62391 Prevalje kot manjšina v Izraelu — večine teh Palestincev so se Židje znebili tako, da so leta 1948 poklali arabsko prebival- stvo z otroki vred v vasi Deir Jasin. Palestinci so pod vtisom tega začeli bežati na ozemlje pod arabsko suve- renostjo. Svet je hotel pozabiti na Pa- lestince, toda arabske države tega niso dopusile. Odločile so se za nekaj kru- tega in morda ciničnega: niso dovolile, da bi se palestinski begunci integrirali v arabske države. Palestinci so od tedaj živeli kot manjšina v Izraelu, en del na ozemlju Jordanije, ostali pa v tabo- riščih, v glavnem v Egiptu in v Jor- daniji. Posledica odločitve arabskih držav je bila, da so sicer Palestinci v taboriščih živeli zelo mizerno življe- nje, da pa so ohranili svojo palestinsko identiteto in se niso asimilirali. Članom misij OZN so pokazovali proti Izraelu in govorili: »Tam je naš dom.« Ko je posebna komisija OZN za Palestino spraševala leta 1947 preživele Žide iz evropskih taborišč v Evropi, kam hoče- jo iti, so vsi odgovarjali : »Domov.« In na vprašanje, kje je dom, so rekli: »Pa- lestina.« Palestina, dom dveh narodov, še danes nosi posledice teh tragic dogodkov. Po mojem mnenju so teri- torialni aspekti tega problema še naj- manj pomembni; s tem hočem reči, da bi se po šestdnevni vojni lahko našla rešitev za teritorialne probleme, če označje ne bi bilo tako zastrupljeno, če oba naroda, Židje in Palestinci, ne bi bila tako polna ran, ki sta si jih zadala drug drugemu in ki so jih jim zadali drugi. Tako sta oba slepa za pra- vično rešitev, ki bi koristila obema. Če človek pogleda zgodovino jugo- slovansko-izraelskih odnosov, vidi, da je bilo jugoslovansko stališče do izrael- sko-palestinskega problema povsem jasno že od samega začetka. Posebna komisija Združenih narodov za vpra- šanja Palestine je leta 1947 izdelala dve priporočili. Večinsko je priporočalo ustanovitev neodvisne židovske države, manjšinsko, ki ga je podpisala Jugo- slavija, pa je priporočilo ustanovitev dvonacionalne države, v kateri bi bili Židje in Palestinci popolnoma enako- pravni državljani. Na žalost tega pri- poročila niso sprejeli niti Židje niti Arabci. Židje priporočila manjšine niso sprejeli, ker so bili mnenja, da bi taka rešitev omejila židovsko imigracijo. Ju- goslovanski predlog ni izključeval ži- dovske imigracije, ampak jo je samo omejeval na lOO.OOO letno. Ko je to- variš Brilej, eden od članov Unscopa, to vprašanje sprožil v razgovoru z Ben Gurionom, mu je le-ta odgovoril, da hočejo Židje imeti popolnoma svobod- ne roke glede imigracije (»tudi če po- stavimo 10.000 ljudi na kvadratni kilo- meter«). Odgovor tovariša Brileja je bil, da to vodi v vojno. V federaciji bi bilo potrebno omejiti imigracijo za- radi tega, da se ne bi porušilo ravno- težje med Židi in Palestinci. Arabci pa niso hoteli sprejeti ideje o federaciji, ker so bili prepričani, da bodo lahko na hitro, z vojno opravili z židovskim prebivalstvom v Palestini in mu tako vsilili manjšinski status. Na osnovi pro- učevanja virov in razmišljanja o tem obdobju zgodovine se mi vsiljuje še ena razlaga židovske odločitve, da za- vrnejo misel o federaciji. Ves židovski »gestalt« o njihovi usodi je zgrajen na idejo, da sta na tem svetu samo dve kategoriji ljudi: najprej Židje, nato pa vsi drugi, ki jih Židje imenujejo »goji«. Človek ima vtis, da se v njim sovraž- nem okolju ali pa v zgodovinski situa- ciji, ki jim ni naklonjena, hrabrijo z geslom »sami proti vsem« ali, če ci- tiram Njegoša, »tvrd je orah vočka čudnovata...«. To je nekak credo, ki izhaja iz židovske zgodovine. To je ži- dovska izkušnja, obenem pa židovski način boja proti sovražnikom. Ideja, da bi živeli v eni drža\i skupaj s kakim narodom kot enakopravnim, je bila, vsaj meni se tako zdi, židovskemu tem- peramentu tuja. Židje so hoteli imeti svojo državo, kjer bi bilo vse v nji- hovih rokah. Rajši so se spravili v situacijo, v kateri so se morali sami strnjeno boriti proti sovražniku. Do vojne je leta 1948 tudi prišlo. V vojni proti sosednjim arabskim državam so tudi zmagali. To vojno Izraelci radi predstavljajo kot narodnoosvobodilno vojno. Jaz kot pripadnik naroda, ki se je boril — ne nekaj mesecev ali šest dni proti Arabcem — temveč štiri leta proti Nemcem, bi bil na njihovem mestu bolj skromen. Svoje mnenje ne bi mogel bolje izraziti kot William Zu- kerman, urednik Jewish Newsletter (New York), ki je izjavil : »Dejstvo, da so (arabski) begunci panično bežali za- radi resničnih ali imaginarnih nevar- nosti, ne sme biti izgovor za odvzema- nje domovine, zemlje in življenjskih sredstev. Noben narod ni v času vojne zavarovan pred paniko, najmanj pa Židje ... Odvzeti (Arabcem) domove in lastnino zaradi tega, ker so, kot večina ljudi, iskali varnost za sebe in svoje otroke, je resna krivica... To je v nasprotju z moralnimi principi, na ka- terih so Židje snovali svojo civilizacijo in svoj način življenja od prerokov do danes.« Zukerman se nato vpraša: »Kako more narod, ki je stoletja živel življenje beguncev in izkusil vso gren- ko bolečino izgnanstva, začeti svojo politično renesanso s krivičnim deja- njem zoper druge begunce? Najbolj tragičen aspekt vse te zadeve ni samo to, da je bila storjena resna kolektiv- na krivica, ampak to, da večina Izrael- cev in Židov v diaspori to opravičuje in glorificira kot dejanje patriotskega po- nosa, zgovodinske pravice in heroizma. Preden se ta grozna zgodovinska zmo- ta ne razčisti, ni mogoče storiti karkoli. Ce bi Židje sprejeli idejo o federaci- ji, ne bi prišlo do vojne leta 1948 in verjetno tudi ne do kasnejših vojn leta 1956 in 1967. Za idejo o federaciji so bili med Židi samo komunisti in neka- tere manjše grupacije. Najhujše posle- dice so imele tc odločitve na duh in značaj Židov v Izraelu. V Izraelu sedaj živijo Arabci kot manjšina, ki ima si- cer zunanje atribute enakopravnosti, toda v bistvu je v podrejenem položa- ju. Lahko bi rekel, da imajo skoraj vsi Židje enak odnos do Arabcev: v duši jih prezirajo. Glede drugega so seveda velike razlike; od desničarskih strank, ki imajo v načrtu »veliki Izrael«, po katerem bi Izrael obdržal ozemlja, osvojena v šestdnevni vojni, ali pa si osvojil še več ozemlja, na katerem bi Arabci, sicer večina, živeli v podreje- nem položaju, pa do levičarskih strank, ki so proti aneksiji zasedenega ozem- lja in ki se zavzemajo za židovsko- 22 arabsko sodelovanje. Toda ta bolezen prezira do Arabcev je resna stvar. V vsakem kontaktu z Arabci imajo Židje potrdilo za to, da so pametnejši in močnejši. To jih navaja na določene »Herrenvolk« reakcije in mentaliteto. V roke mi je prišel neki č.lanek v an- gleškem časopisu »New Statesman«, prikaz knjige »Moje življenje z Ishmae- lom« avtorja Moshe Shamirja. Pisec prikaza Gerald Kaufman označuje »Mo- je življenje z Ishmaclom« — ta židov- ski pravilnik za modus vivendi s pale- stinskimi Arabci — za tako netolerant- no, tako nezmerno, tako samozadovo- Ijivo, tako grobo, tako rasistično, tako imperialistično, da bodo s to knjigo Pa- lestinci kaj lahko dokazali, da so po letu 1967 Izraelci postali nadrasa. Za gospoda Shamirja je koeksistenca z Ishmaelom možna, celo zaželena — to- da pod Shamirjevimi pogoji. Najprej je treba priznati, take so misli gospoda Shamirja, da so Arabci zelo nezadovo- Ijujoče ljudstvo. Ne vedejo se tako kot Izraelci, in namesto tega se vztrajno vedejo popolnoma drugače in odločno inferiorno. Njihova konfrontacija z Iz- raelom jo konflikt zla s pravico. Njiho- ve akcije so motivirane z globokim barbarstvom. Ker je vse to res in če povrh upoštevamo še vso duševno in moralno superiornost Izraelcev, se mo- rajo palestinski Arabci očitno z navdu- šenjem pokoriti židovski vladavini. Go- spod Shamir je mnenja, da naravne me- je Izraela niso meje iz leta 1948 niti ne meje mandatne Palestine, temveč meje premirja z dne 10. junija 1967. Po sreč- nem naključju torej ima Izrael natanč- no tista ozemlja, ki so po pravici ne- dvomno njegova. Pisec prikaza Kauf- man je to upravičeno označil za šovi- nistično patologijo. V tako ekstremni obliki sem to mnenje v Izraelu redko srečal, toda v milejši obliki (zlasti da so Arabci nekaj manj vrednega) pa ga človek sreča pogosto. Zanimivo je, da sem na enako mnenje naletel pri ne- katerih Slovencih, ki so prav tako obi- skali Izrael. Arabci so leni, Arabci so neumni in umazani. Mislim, da ostanki zaostalosti še niso nikakršen argument zoper palestinsko državnost. Mislim, da bi z lastno državo Palestinci premagali svoje probleme. Slovenci včasih zbijamo šale na ra- čun bratskih narodov. Toda razlika med židovskim odnosom do Arabcev in našim odnosom do »južnih bratov« je v tem, da Slovenci v glavnem zbija- mo samo šale, pri Židih v Izraelu pa se zdi, da je od šale do akcije samo maj- hen korak. Pri nas smo uradno proti negativnemu odnosu do manj razvitih narodov, v Izraelu pa niso. V izraelski reviji »New Outlook« sem bral članek o šolah, v katerih se novi doseljenci učijo hebrejščine. Pisec članka popisuje, da so za učenje vojaških terminov pred- pisane vaje, ki jih uradno potrjuje mi- nistrstvo za šolstvo in katerih izhodišč- na točka je: če bi Arabci prišli sem, bi nas poklali, obesili itd. Ko je pisec član- ka protestiral zaradi vzrajnega prika- zovanja Arabcev kot kakšnih hudičev, so ga začeli spraševati, če je on res Zid! Koncepcija bratskega naroda ni samo propaganda, temveč v ljudeh vzbuja drugačne reakcije kot sovraštvo. Bratstvo lahko implicira razliko v tem- peramentu ali inteligenci, toda predpo- stavlja osnovno človeško enakost. Židje pa v donosu do Arabcev sami vidijo sebe kot žrtve, kar Žide nedvomno ze- lo mobilizira, ali pa kot višja bitja, ki bodo dejansko vladala nad Arabci. Ka- dar pa skušajo imeti pozitiven odnos do Arabcev, je v njihovem vedenju prej vidna misel o »civilizacijskem poslan- stvu« kot pa želja, da bi z Arabci eno- stavno živeli skupaj in imeli z njimi normalne človeške kontakte. Židje ze- lo ostro reagirajo, če kdo poskuša raz- biti njihovo »igro«. Žida sprašujejo, če je res Žid, židovsko levičarske študen- te obsojajo za antisemitizem in besno napadajo Nahuma Goldmana, predsed- nika židovskega kongresa. Taka »igra« ali nenehno ponavljajoče se reakcije, ki odločajo o usodi izraelskih Židov, zmanjšujejo židovsko človečnost in to- pijo njihovo komunikativnost do drugih narodov, povečujejo židovski občutek ločenosti in posebnosti. O teh stvareh se v Izraelu odprto i)iše. V »Jerusalem Postu« sem bral članek Bena Guriona, ki odprto razpravlja o tem, zakaj in ka- ko so Židje poseben narod. Židje so za- čeli svojo zgodovino s tem, da so dru- gačni in posebni, taki tudi želijo ostati. To je njihova usoda v zgodovini, nji- hova vera v »izvoljeni narod« in njiho- vo obnašanje. Kdo drug lahko to raz- laga kot vrlino ali napako. Slovencem vsekakor imponira ohranjevanje iden- titete kakšnega naroda v najrazličnej- ših pogojih. Toda vprašanje je, če ni mogoče ohraniti identiteto in istočasno živeti z drugim narodom v normalnih odnosih. Pozitiven odgovor na to vpra- šanje se mi zdi ena prvih nalog sodob- nega Izraela, to je Izraela, v katerem ne gre samo za odnos do Arabcev, temveč tudi do drugih narodnosti — predvsem do Druzov. Druži se za raz- liko od Arabcev borijo v izraelski voj- ski, toda do zdaj noben Druz ni napre- doval dalje od kapitana, medtem ko je v Siriji Druz general. Da to niso samo lokalni problemi, se vidi po tem, da so v Izraelu z zakonom prepovedane vse poroke z nežidovskimi partnerji. Izrael je demokracija samo za Žide in tisti, ki pravijo, da je Izrael teokracija, po mojem mnenju, ne pretiravajo preveč. Dilema Izraela danes je, ali bodo vrnili vsa ozemlja, zavzeta v šestdnev- ni vojni, ali pa bodo nekaj ozemlja ob- držali. Glavni problem je Jeruzalem, kjer že danes Izraelci konfiscirajo arab- sko zemljo. Ali bi Izraelci konfiscirali arabsko zemljo, če bi Arabce spoštova- li, cenili in jih imeli za sebi enake? Dru- ga dilema je, ali bo Izrael še naprej trpel rasistične zakone in dejansko dik- taturo verskih strank na določenih po- dročjih javnega življenja. Gre v bistvu za to, ali se bodo Izraelci znebili dolo- čene mentalitete, ki je sestavina evrop- ske superiornosti v odnosu na zaostale narode, obenem pa židovske superior- nosti nad vsemi ostalimi narodi. Morda politična moč zelo raste iz puškine cevi, toda mir prihaja iz človeških src. Kot slikar Mislim, da je bilo leta 1956, ko sem s svojim izraelskim prijateljem slikar- jem Mošejem Barakom stal na bregu Save in slikal otok Ada Ciganlija. Bila je zima, slikal sem že nekaj ur. Težil sem za nekim učinkom, ki bi bil podo- ben Sisleyju ali Whistlerju. Nehal sem HOROSKOP »+ 1« 100 milijonov MRTVIH Ali pa Ne, 120 milijonov (stodvajset) 120 milijonov Ja Ne, 90 BO! 90 milijonov Milijonov 90 X 1000 X 1000 Prej več 180? 180 milijonov? stoosemdeset? Najmanj 180 milijončkov Bonbončkov Balončkov Bonbončkov Balončkov Zdaj pa resno Realno Reaaallno 230 235 237 23G 236 milijonov osemsto osemstopetdeset 850 tisoč 870 osemstosedemdeset osemstoenainsedemdeset 871 tisoč 600 500 petstoštirideset 540 236 milijonov 871 tisoč 540 + 1 MRTVIH BO verjetno (subjektivni faktor) v tretji svetovni vojni TRETJA SVETOVNA VOJNA (šifra 236 871 540 + 1) Podpis: »-f 1« JANEZ POVSE 23 NOVI PAŠNIKI MOŽGANOV Kar divje gledamo in hla- stamo okrog. In ker ne mo- remo zmašiti celega bifteka v usta naenkrat, se ga besno lotimo in ga razparcehramo z nožem (hladnim orožjem); potem ga zmagoslavno po- spravljamo. Tak je naš model prehrane ne glede na to, ali gre za biltek, ideologijo, zgo- dovino, svet v celoti. Divje in besno anatomiziranje je model, v katerem zauživamo naš kruhek vsakdanji. Temu procesu potem nade- vamo dve imeni: znanost ozi- roma estetika. Do trenutka, ko živi znanost kot znanost in estetika kot estetika, in ne znanost kot polaščanje, in ne estetika kot estetiziranje (to sta zadevi dveh še nižjih nivojev), je stvar globalno urejena, vendar pa nam ta globalnost ne ustreza. Noče- mo razumeti, da znanost ni in ne more biti nič več kot znanost, da estetika ni in ne more biti nič več kakor este- tika. Postavimo znanost nad znanost in tako znanost lebdi na oblakih naše naivnosti, ki se manifestira v našem samo- voljnem dodajanju lastnosti znanosti, namreč, da znanost lahko razlaga stvari, ki jih pravzaprav ne more.. Pa tudi estetiko povzdignemo nad estetiko in si jo pokorimo, iz čistega napuha, ker pač mi- slimo, da smo več kot este- tika, podobno, kakor mislimo, da smo več kot znanost, pa nismo, pri tem pa mislimo. da ima estetika (kakor tudi znanost ; stvar okusa) lastnost slikati in sem šel gledat, kaj je naredil Mose. Njegova slika me je presenetila. Vsa je bila narejena v tonih rdeče bar- ve, Sava, zasneženi otok, drevesa brez listja in oblačno nebo. Ko danes razmiš- ljam o njegovi sliki, se mi zdi na nek način značilna za izraelski tempera- ment. Razlika med menoj in njim je bila v tem, da sem jaz čutil naravo, kot da ima svoje življenje, ki je neodvisno od mene, jaz pa sem v odnosu do na- rave samo medij. Za Baraka je pa, na- sprotno, narava bila samo shema, de- jansko samo neka konstrukcija črt, vzorec, ki ga zdaj izpopolnjuje duh, temperament Mose Baraka. Mogoče sem po enem primeru skušal sklepati preveč, mogoče ga imam za preveč ti- pičnega za židovski ali izraelski duh. Toda dejstvo je, da je bilo po židovski veri ukvarjanje z likovno umetnostjo prepovedano. Morda namen — vseka- kor pa posledica te verske prepovedi je bila, da so bili Židje nagnani v kon- centracijo duha, v abstrakcijo, da so pretrgali neke podzavestne vezi z na- ravo ali celo s kakršnimkoli okoljem. Dolga stoletja je za Žide obstajal sa- mo Bog ali najvišji duh in človek in duh v njem. Židje si svojega boga ne predstavljajo v antropomorfni obliki. Predstava boga kot sivobradega starca, kakršen je na primer v sikstinski ka- peli, je iz židovske perspektive skrajno infantilna. Mislim, da bi bila resna ana- liza židovske vere in posledic, ki jih je pustila v židovskem narodu, zelo za- nimiva. Se danes Židje v Izraelu, tudi tisti, ki ne verjamejo v boga, ne štejejo svoje vere za zmoto. Do svoje religije imajo drugačen odnos kot mi do ka- tolicizma. Za nas je katolicizem plašč, ki smo ga slekli, za njih je judovstvo živo tkivo njihovega naroda. Seveda je razlika med verami. Katolicizem je nad- nacionalen in nekako oddaljeno, hlad- no, judovstvo je bolj konkretno in, če- prav ima univerzalne aspekte, je v bistvu religija enega samega naroda. Bil sem v kibucu, ki je popolnoma levičarski, ki je pripadal cionistično- komunističnemu gibanju Ha Šomer Ha Cair, toda kljub temu so praznovali verske praznike Jom Kipur, Sukot in Hanuka. Za nas je to težko razumeti. Spoštovati svoje verske praznike za Izraelce pomeni spoštovati svoj narod. Angleški zgodovinar Toynbee se je Ži- dom zameril zaradi tega, ker je rekel, da je židovska vera fosil. Hotel je po- vedati to, da se od določenega zgo- dovinskega trenutka ni razvijala. Z drugačno izbiro besedi bi se lahko po- vedala isti misel. So živali, ki so se formirale v davni preteklosti, svoje strukture niso spremenile in so še ved- no žive — recimo morski pes. Židovska vera je še vedno živa in bo taka ostala še dolgo. Nekateri ljudje v Izraelu pri- čakujejo, da bo židovska religija dobila nove forme. Jaz mislim, da ne. »Krea- tivnost« židovske religije se danes ome- juje na to, da verski fanatiki lučajo kamne na avtomobile, ki vozijo v so- boto. .Mose Barak je prišel iz Izraela v Jugoslavijo zaradi tega, ker se je v Izraelu zaljubil v neko Srbkinjo in se zaradi verskih zakonov ni mogel po- ročiti z njo v Izraelu. Barak je v Izrae- lu izvedel gladovno stavko iz protesta zoper ta zakon, Kneset je obljubil, da bo o tem razpravljal, toda iz vsega ni bilo nič. Ko danes razmišljam o svojem odnosu do Izraela, se mi zdi, da je name zelo vplival moj prvi kontakt z Izraelcem. Barak je bil poln prezira do verskih ekstremistov, do celotnega emocionalnega cirkusa z biblijskimi motivi, do stalnega vračanja na biblij- ske dogodke, do vse te mentalitete, ki jo v Izraelu jemljejo na pol zares, na pol jo pa ignorirajo, toda kljub te- mu je povsod vidna. Z druge strani je Barak bil poln občudovanja izrael- skih dosežkov. Barak v Izraelu velja za dobrega slikarja. Bil je eden tistih slikarjev, ki se ne odlikujejo s tehnično dovršenost- jo; dejansko je samo toliko obvladal tehniko, da ni več spadal v kategorijo amaterjev. Njegove slike so zame po- membne samo zaradi sveta, ki ga od- krivajo, zaradi vizije koncentracije du- ha. Zanimivo je, da je v hebrejščini ista beseda za veter in duh: ruah. Dve najlepši sliki, ki sem ju videl v Izraelu, sta bili v mojem kibucu. Prva je delo slikarja, čigar imena se ne spomnim, bila je enostavno slika ne- kaj kamnov in od sonca požgane tra- ve: sivo in oker. Na sliki je bilo odlično ujeto ravnotežje med abstrakcijo in realizmom. Po svoji enostavnosti in fakturi me je spominjala na Tapiesa. Kljub temu, da je slika bila formalni, skoraj ikebanski aranžma, je v sebi nosila tragiko kraškega pejsaža iz oko- lice Haife. O slikarju ne vem drugega, kot da je bil član mojega kibuca in da je napravil samomor. Druga je bila slika Avrama Omrija, ki je prišel iz Ju- goslavije pred kakimi tridesetimi ali štiridesetimi leti. To je bila majhna slika puščave Negev v rdečih in rdeč- kostovijoličastih barvah. Na prvi po- gled se je zdelo, da predstavlja kulise čudnih oblik, razmeščene v več globi- nah, toda kljub skoposti simbolov jc delovala kot slika de Chirica. Za pu- ščavo pravijo, da jo ljubiš ali sovražiš. In res, ob sliki sem večkrat v sebi občutil nekaj kot boj med ljubeznijo in sovraštvom. Na koncu je zmagala ljubezen. Izraelski slikar, ki mi je bil najbolj všeč, je bil Emanuel Ronkin, če sploh lahko govorim o slikarju, ki ga poznam samo iz reprodukcije, bi lahko Ronkina najlepše opisal kot križanca med Ma- tissom in Soutinom. Tihožitja in por- treti, polni svetlobe brez ekspresioni- stičnega karikiranja form. Slike so bile v osnovi zamišljene kot mirne in kla- sične, toda površina je bila, kot da je vse gorelo z nekim tihim plamenom. Ko razmišljam o Ronkinu, se mi vsi- ljuje misel, da je dosti resnice v tezi dr. Erica Berna (knjiga »Games people play«), da se stil ali »game« človekove- ga življenja odraža tudi v njegovi smrti. V šestdnevni vojni je bil Emanuel Ron- kin na fronti. Ob koncu vojne ga niso mogli najti. Njegovo zoglenelo truplo so odkrili šele teden dni po koncu vojne v nekem tanku. Da bi na splošno govoril o izrael- ski kulturi, mi je zelo težko, zato ker ne znam hebrejščine. Bral sem samo Jael Dajan v angleškem prevodu in se mi njena knjiga ni zdela nič posebnega. Od drugih manifestacij izraelske kul- ture so mi bile najbolj všeč izraelske narodne pesmi. V njih se je najbolj ču- 24 tila vitalnost, živost, nek poseben mag- netizem, lahko bi celo rekel zaljublje- nost v življenje. Nikdar mi ni bilo do- sti poslušanja teh pesmi. V primeri z izraelskimi narodnimi pesmimi se dru- ge židovske pesmi zdijo preveč melan- holične. Izraelske pesmi se mi zdijo karakteristične za periferijo Evrope: tam, kjer se Evropa stika z Vzhodom. Po nekaterih elementih so zelo podob- ne ruskim, južnosrbskim in španskim pesmim, samo da so za mene še lepše in bolj »hipnotične«. Ob poslušanju teh izraelskih pesmi sem nenadoma čutil, da Izraelci le niso samo Židje, zbrani iz vseh koncev sve- ta, ki živijo v Levantu, temveč da so v tako kratkem času, v dvajsetih ali petdesetih letih ustvarili poseben ka- rakter, ki je specifičen za Izrael. Izrael je le narod za sebe, v mnogih pogledih je to narod, ki se šele formira, ki vča- sih močno reagira na izgnanstvo, na diasporo, toda kljub temu se v kali vidi drugačen, morda nov karakter. V Iz- raelu se mnogo govori o novem tipu Žida. Ta novi tip Zida je v mnogih pogledih zelo v redu, hkrati pa ima določene napake, enostavno preveč rea- gira na preteklost; tako da se zdi, da še vedno živi v preteklosti. Ce lahko nerodno parafraziram Njegoša: kome tragovi smrde nečovještvom, zakon mu leži o topuzi. Židje so bili tolikokrat tepeni, da so zdaj prepričani, da je lahko čisto vse rešiti samo z orožjem. Izraelska propaganda ne omenja dejstva, da so Zidje Palestincem storili krivico s tem, da so jim vzeli zemljo in da so sedaj Palestinci in ostali Arab- ci zaradi tega sovražno razpoloženi do Izraela. Cela stvar se prikazuje tako: v preteklosti, v izgnanstvu nam niso dovolili živeti v miru — in sedaj nam zopet nekdo ne dovoli živeti. Izraelski tisk gre celo tako daleč, da namiguje, da so Arabci antisemiti! Pri Izraelcih se včasih kaže lastnost, ki se v hebrej- ščini imenuje »hucpa«, skrajna predrz- nost ali nesramnost. Leo Rosten v svo- jem slovarju »Joys of Yiddish« pojas- njuje to besedo kot: nekoga mlatiti na smrt in obenem klicati na pomoč. Izraelci se radi ponašajo s kibuci kot s svojimi velikimi dosežki. Dosti- krat sem bil v Izraelu vprašan, ali bi kibuci bili primerni tudi za Jugoslavijo. Po premisleku lahko odgovorim, da vsaj za Slovenijo niso primerni. Ljudje kažejo na kibuce kot družbene enote, ki so organizirane po komunističnem principu vsakemu po njegovih potre- bah, vsak po svojih zmožnostih. To je le delno res. Mislim pa, da je glavna karakteristika kibucov prisvajanje zem- lje za Židovsko državo. S tem, da Zidje sami obdelujejo zemljo, imajo pravico do nje. V kibucih vlada prisi- ljena intimnost: zajtrkuje se z istimi ljudmi, dela, kosi, potem se relaksira ob bazenu, obiskuje, večerja, gleda film itd., vedno z istimi ljudmi. To je psi- hološko znosno samo zato, ker so ki- buci bili in so še v neki meri oaze ali postojanke, obkoljene od Arabcev. Se- daj je ta pritisk do neke mere popustil v osrednjih delih Izraela, toda na me- jah je še vedno prisoten. V Sloveniji pa ni nihče vzel zemlje Arabcem ali Nemcem ali komurkoli. Človek, ki je na Slovenskem obdeloval zemljo, je bil slovenski kmet. _ Parolo »vsakemu po njegovih po- trebah« je treba kritično vzeti. Potrebe, ki so krite v kibucih, so samo naj- osnovnejše, kot so hrana, obleka, sta- novanje, zdravstveno zavarovanje in šolstvo na gimnazijski stopnji. Ce pa kdo hoče študirati nekaj, o čemer ki- buc meni, da je nepotrebno, mora ki- buc zapustiti. Včasih ljudi pošljejo na višji študij samo za eno leto. To pa zato, ker se kibuc mora ravnati po uspehih ali neuspehih, ki jih doseže na trgu. Država ne podpira kibucev fi- nančno. Parola »vsak po svojih zmožnostih« je tudi samo delno uvedena v življe- nje. Prvič »vsak« pomeni samo tiste, ki imajo posebno naklonjenost za skupno življenje ali ki so požrtvovalni cionisti. Ljudi, ki po mnenju kibuca niso pri- merni za skupno življenje, enostavno ne sprejmejo. Torej principa kibucov ni mogoče aplicirati na celotno družbo. Če bi ta princip aplicirali na celotno družbo, bi morali veliko število ljudi izobčiti, zapreti v taborišča ali kaj po- dobnega. V Izraelu živi v kibucih le 3,5 odstotka židovskega prebivalstva. Mislim, da po letu 1948 niso ustanovili nobenega novega kibuca, starim pa primanjkuje novega članstva. Mene so vprašali, ali hočem postati član kibuca. Ne vem, ali zaradi tega, ker je malo mladih članov ali pa je to bila gesta levičarskega kibuca do pripadnika so- cialistične države. Delo, v nasprotju s tem, kar ljudje mislijo, ni težko ; delal sem c vitrusovih nasadih (Pardes) in delo se mi ni zdelo naporno, čeprav so ga v kibucu šteli za težkega, to je elitnega. Emocionalno je treba imeti samo smisel za to, kar Amerikanci ime- nujejo »togetherness« (t. j. smisel za skupno življenje). Ne izključujem pa možnosti, da bi tudi v Sloveniji koristile nekatere iz- kušnje kibucov. Če se bo nadaljeval proces odseljevanja s kmetov, bodo za nas vse bolj zanimive tehnične izkuš- nje kibucov : menze, pralnice, servisi za popravilo poljedelskih strojev itd., še bolj pa bi bila za nas zanimiva iz- raelska naselja, ki se imenujejo mošavi. Ta so podobna kibucem, toda vsak ob- deluje svojo krpo zemlje in presežna vrednost je vrnjena individualnemu delavcu. Predvsem pa je v mošavih manj prisilne skupnosti. Ljudje v kibucih pravijo, da je nji- hov navdih neke vrste utopični komu- nizem. Po mojem mnenju je bila glav- na gonilna sila pri ustvarjanju kibucev cionizem, to se pravi, zavzeti in obdr- žati zemljo za židovski narod. Če ne bi bilo stalnih konfrontacij z Arabci in globoke sle po zemlji, bi po mojem mnenju kibuci že zdavnaj razpadli. Lastniki zemlje v kibucu seveda niso posamezniki. Individualni nagon po zemlji je zamenjala ideja elitne skupi- ne, ki s kolektivnim posestvom zemlje opravičuje židovsko državo. Po drugi strani je pa kibuc močna ekonomska, toda še bolj pomembna vojaška in mo- ralna celica izraelske družbe. S tem si tudi lahko razlagamo njihov fanta- stični esprit de corps, njihovo požrtvo- valnost in nesebičnost. Ko so ustanav- ljali moj kibuc, so cionisti živeli v šo- torih in so se vsako noč iz svojih jar- kov obstreljevali z Arabci. Ne morem si zamisliti resničnih socialistov, ki jih vpogledljivosti v živahne ak- tivnosti sveta, stalne in mi- rujoče spremembe, ki se nam kaže. Da je zmeda še popol- nejša, nekaj časa postavljamo znanost nad estetiko, pa spet estetiko nad znanost. In ne glede na to, ali pa prav zaradi tega, ker imamo v rokah strašno in navidezno vsemogočno orodje (orožje), smo še vedno prestrašeni. Ljudi je strah povedati, kje je humanost in kje je ni. Ven- dar je humanost povsod, sa- mo če jo lahko vidimo. Prav tako je ni nikjer, če je ne moremo videti. Ce jo nekje vidimo, nekje pa ne, je to, kar vidimo, privid. Ce je ne- kje ne vidimo, nekje pa jo, je to, kar ne vidimo, privid. Nikomur ni treba metati kamenja, prav tako ni niko- mur treba meditirati. Včasih počasi, včasih po- spešeno se gibamo skozi ira- cionalnost racionalnost iracio- nalnost racionalnost. To mi- ganje skozi subsisteme je mi- ganje z repom (miganje repa), Vendar se včasih pokažejo iz- -skoki iz teh subsistemov. Sanje, deliriji, histerije, psiho- ze, halucinacije, čas vojne ali kuge so priškrtnjena vrata. Vendar pa se tak način vpo- gledovanja v svet zdi z mno- gih stališč nevaren in groz- ljiv, vozni listek v deželo shizofrenije in maničnih de- presij, v svet, ki je izven ob- močja kontrole s strani nas samih in tem bolj iz območja kontrole s strani znanosti in estetike. Ko udari kuga, je ni mogoče ustaviti: traja, dokler se ne izzivi. Z izleta LSD ni hitre vrnitve. Vstopnice pre- glejte pri prevzemu, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Tako prihajamo do empirič- ne limite, ki se niti navidezno ne pokorava subsistemom. 25 Znajdemo se goli, brez opore in brez kontrole, energija nas kar bombardira, vendar je ne moremo zgrabiti, kaj šele, da bi z njo manipulirali. Vendar so nekateri ljudje mnenja, da bi bilo to možno v območju kozmičnega modela. Tak mo- del je popoln transmodel. Vendar pa se notranje raz- odeva kot zunanje in zunanje kot notranje. Totalni kom- pleks se razodeva kot po- vratna vezava (feedback). Nič ni bolj jasno, kot to, da je totalni kompleks nekaj po- polnoma drugega, in mnogo več, kot vsota subsistemov, ki se v najbolj fatalni radika- lizaciji približuje totalnemu sistemu oziroma empirični li- miti. Vendar pa ostajajo vra- ta zaprta in niti najglasnejše trkanje ali celo razbijanje po njih jih ne bo priskrtnilo niti za las. In ravno za temi vrati se odpirajo novi pašniki možga- nov, mnogo rodovitnejši ka- kor oni, ki so na naši strani. * Avtor tega spisa odpira možnost za objavo svojih mnenj vsem smrtnikom in ne- smrtnikom, ki slutijo, čutijo ali spoznavajo vsak dan bolj očito nezmožnost znanoiU in estetike. Uradni naziv rubri- ke, kjer bi bili objavljeni pri- spevki na to in seveda njej sorodnim temam, je »Okult, mistika, histerije, kuga ...«, čeprav je ta naziv dokaj ne- ustrezen glede na konceptual- no oznako tematike, ki ji je rubrika namenjena. Kakršni- koli predlogi v tej zvezi so zaželjeni. Predvsem so toplo dobrodošli opisi aU zapisi sanj, halucinacij, delirijev, pri- dobivanja informacij preko vodi samo ideal nove družbe, da bi z orožjem jemali zemljo pravim lastni- kom. Toda tako dejanje je razumljivo za skupino, ki si je hotela priboriti zemljo za svoj narod, ki ni imel lastne zemlje nikjer na svetu. Tragedija je bila v tem, da jo je moral vzeti dru- gemu. O dobrih lastnostih Izraelcev mi- slim, da nima smisla govoriti, ker so dobro znane. Izraelci so izredno de- lovni, požrtvovalni in veliki patrioti, v vedenju so zelo neformalni. V vojski npr. vlada popolna svoboda glede oble- ke; vojak je lahko oblečen, kakor mu ugaja, glavno je, da se dobro bori. Ta neformalnost prevejeva vse življenje v Izraelu. Vse je podvrženo učinkovitosti in znotraj židovske skupnosti socialnim načelom. V Izraelu skorajda ne vidiš socialno ogroženega človeka. Sami židje v Izraelu so razdeljeni na dve skupini: večino sestavljajo ori- entalni Židje (Sefardi), manjšino pa Židje iz Evrope in razvitih držav (Aškenazi). Vladajoče kroge v glavnem sestavljajo Aškenazi, ki tudi prevladu- jejo na univerzah. Toda v Izraelu se izredno trudijo, da bi ti dve skupini zbližali, oziroma, da bi evropeizirali orientalne Žide. Od estetskih vtisov ali užitkov lah- ko omenim samo še mesta. Haifa je taka kot Trst, Tel-Aviv kot manjši Beograd, Jeruzalem pa kot El Grecov Toledo. In ne nazadnje naj omenim še to, da so Izraelke — poleg Slovenk — najlepše ženske na svetu. ESP, telepatskih komunika- peéeaa ianka cij itd. Tomaž Kralj 26 SUND ROMAN VPRAŠANJE O SUVERENOSTI NEKE BALKANSKE DRŽAVE MARKO SVABIČ tem ko si je s hrbtom dlani otiral usta, si je preudarno in tehtajo ogledal obrok, da je pri tem debelo požiral sline. Iz košarice je pobral krajec kru- ha in s tremi prsti izbrskal vso sredico, ki jo je potem previdno položil v naj- bolj močvirnat predel obroka. Potem je vzel v desnico vilice in v levico nož. Potem je predjal vilice v levo dlan, nož v desno dlan, šele tedaj pa je z nožem potopil krušno sredico v zeleno mlakužo. Potopljeno sredico je z vi- licami malo mrcvaril pod gladino, tako da jc izpustila vso dušo in da je na mesto duše prišla skoraj celotna moča iz vsega obroka. Usta je odprl zelo zelo na stežaj, kar pa je bilo komaj komaj dovolj za tako velik zalogaj, kot je vsa sredica iz celega krušnega kraj- ca. Ko pa je enkrat začel mleti, je ma- homa in z učinkovito srdito kretnjo od polovice klobase odrezal tretjinko, ki je tudi brez čakanja poletela k še nepogoltnjeni masi prvega zalogaja v usta za priboljšek, skoraj da kar za nagrado. S tem je možakar zaključil prvo etapo. Pribor je previdno položno prislonil ob krožniku, s težkim hrbtom se je nagnil daleč nazaj na naslonilo in ovratnik sivega površnika, zadovolj- no si je pomel dlani in v tem nepre- stano žvečil in gledal v svoj krožnik: tam je iz prereza klobase teklo nekaj slastnih studenčkov kristalnega soka, ki se je počasi, a neustavljivo in hre- peneče zbiral pod klobaso v jezerce. Toda zdaj je bilo na vrsti pivo,- dro- ben, vendar silno ostro ščemeč požir- ček piva. Stahanovič je debelo pogoltnil sline in se brez volje zagledal v svoj krož- nik, kjer sploh ni bilo nič mastnega in zelenega, kjer je bila samo rožnato močnata gošča kot ena samcata sicer zdrava in kalorična, vendar pa neko- liko nagnusna zadevščina. Možakar pa je bil docela zaposlen s svojim obrokom, razigrano ga je prc- merjal kar od daleč, da se mu je kradel po obrazu predrzen nasmešek, in je stiskal rjavo steklenico k prsim. Stahanovič je odložil žlico kraj krožnika na prt, da sta se na belini platna začela širiti dva kroga oranžne krvi. Dejal si je, ko je spet pogledal v možakarjev krožnik: »U ala bi ja to jeo.« Potem je rekel in je s prstom po- kazal : »U ala bi ja to jeo.« Z možaka je v trenutku padlo vse veselje, vsa razigranost, vsa uživan- cija. »Pa jej. Kaj sem ti pa jaz kriv.<- »Pa tako, ja samo kažem, ova mi jc žena podvalila, inače ja...« Možakarju se je zdaj mahoma po- vrnilo vse prejšnje. Postavil je stekle- nico na mizo in zavihtel nož in vilice. A spet je kar otrpnil: »Sta gledaš, momek, jedi, jedi!« Stahanovič pa je kar gledal in nič več ni maral svojega krožnika. »Nisam gladan,« je rekel. »Pa nič. Jaz pa sem.« In je načel drugo polovico klobase, čeprav je prvi manjkala šele ena tret- jina. Ko je prebodel kožico, mu je brizgnil na rokav curek maščobe. Ža- lostno je opazoval, kako tkanina ro- kava brezdušno pije okusni sok, a ta- koj se mu je povrnilo veselje, da je dobrosrčno odrezal omišljeni del klo- base. Medtem ko je na nataknjeni kos klobase natovoril najprej še malo krompirja, prek vsega pa je potegnil še zavesico kislega zelja, si je zabrun- dal: »Na vratih je pisa-alo: kure pa kisu ze-ele, eno sem za jošk prjel, še druge so hotele ...« Zdaj pa Stahanovič nič več ni maral gledati možakarjeve pojedine. Odrinil je krožnik in se polotil skodelice kom- pota. Tekočina je bila motna in črno temna, da se v njej nič ni videlo raz- nih krhljev jabolk, rezin limone in tako dalje,- pač se je na vrhu videla polovica črne suhe češpije, ko je bila ostala polovica pod gladino in se je ni vi- delo. Pobral je s podstavka malo žlico in natovoril ponujajoči se sadež. Češp- Ija pa je bila črviva, saj je vendar za- čutil z jezikom med mesom trde gren- kljate pičice, tudi koščica se ni hotela gladko ločiti od mesa, te stvari je ven- dar poznal, suhe češpije. Izpljunil je tse skup nazaj na žličko, nakar je z žličke vse skup stresel na podstavek kraj skodelice, potem pa je z žličko pohitel zajeti kompotnega soka, da si je popravil slabo aromo v ustih. No, pa se je pojavila na gladini nekakšna vrvica. »A šta je ovo, majkumu ...« je po- mislil Mojmir Stahanovič in prijel z levico plavajočo vrvico in jo potegnil iz kompota. Nesreča je bila v tem, da jc mo- žakar prav tedaj prišel do novega ostrega požirčka piva, tako da se je na poti po steklenico hkrati in mimo- grede še malo razgledal po bližnji oko- lici. Tako je namreč ujel v razgled prav trenutek, ko je sosed iz svojega kompota za rep potegnil pravo prav- cato in čisto navadno sivo miš, ki je bila sicer čisto dobro skuhana, zatorej ponekod brez dlake, tudi ne sive, pač pa kuhane barve, vendar je to bila čisto prava pravcata in čisto navadna miš, domača, siva, shrambna, kletna, kakor se ji že reče ... no, bila je miš. Stahanovič je rekel: »U, pazi ga, jebem mu boga, miš!« »Miš ...« je rekel možakar. Potem je rekel isto še enkrat, vendar je zdaj zakričal, takisto ko na Stahanoviča, kot da bi bil kriv Stahanovič: »Porka duš, miš!« Nakar ŠC: »Poglejte, če to ni miš, prekleta kurbarija, nas bojo s podganami fu- trali. ..« In so se zgrnili vsi jedci, da so se najprej prepričali, če je miš res miš. Miš je zdaj spokojno ležala na belem prtu, kljun je imela malo odprt, da sta se videla dolga sekavca, ostali se- stavni deli brčja so bili morali že odpasti, kajti miši se je držala samo še ena brčna dlaka, dolga in štrleča; šlo pa je miši na smeh. Potem je prišla strežnica in je trdi- la, da ni nobene miši nikjer, da naj ji jo pokažejo. Možakar jo je prijel za roko in potegnil čisto k mizi: »No kaj pa tole, porka duš mat kurba!« »To ni miš,« se je glasil odgovor. »O, madona, kaj pa je?« »To vi vsi skup mene zafrkavate.« »A ko zajebava, ko zajebava,« je vzrojil Stahanovič. »Ja, tale jo je prinesel, tale, ves čas sem ga gledala,« je rekla strežnica in kazala s prstom Stahanoviča. Stahanovič je prevrnil mizo in stol in dva delavca in je rekel: »Mrtvu ti majku jebem u grobu.« Ljudje so ga prijeli za roke in za noge in za glavo. Prišlo je soparičasto kuhinjsko osebje; prišla pa je tudi resnobna in stroga ženska v črnem, med potjo se je dala tu in tam malo poinformirati, sem in tje je pripomnila, da bo treba poklicati policijo; potem si je dala pokazati miš. Miš jc zdaj ležala med klobaso in kislim zeljem in kruhom in krompirjem in krhlji ja- bolk in pivom in črepinjami. Možakar jo je s pomočjo noža natovoril na ve- liko žlico in jo pomolil k upravnici. Upravnica je dejala: »Glej no, pa res.« In potem: »Poslušajte, kaj mi pa vi tole ostud- no zadevo molite pod nos, saj nisem slepa.« To je rekla strogo in avtoritativno, da je možakar takoj stopil za korak nazaj. Upravnica je še enkrat preme- rila navzoče z ledenim pogledom, po- tem se je obrnila k osebju, da so ji ljudje naredili špalir in prestrašeno gle- dali v tla. Pri vratih se je z roko na kljuki obrnila nazaj in rekla: »In da veste: nobenih deliktov več!« Potem jc odkorakala po stranskih stopnicah v svojo pisarno. Pri oknu. 27 ki gleda na križišče, je stal zelo dolg plavolas mladenič in otožno opazoval zunanja dogajanja. Ko je vstopila upravnica, se je razburjeno in z ve- likim strahom bliskovito obrnil od okna : »Kaj je doli, kaj je bilo?« je rekel. Upravnica je narahlo zadrlesknila vrata in se s hrbtom naslonila nanje. Glavo je nagnila postrani in zelo na- zaj. Z roko si je šla prek čela, kjer se je nabrala meglica znoja, potem pa roke ni spustila v prejšnji položaj, mar- več se je začela z njo gladiti po vratu; potem se je začela smejati, najprej po- tiho in z zaprtimi usti in odprtimi in v strop obrnjenimi očmi, potem so se prsi tresle vse hitreje in so se odprla usta in se je zaslišalo glasenje smeha in so se oči zaprle. Tedaj se je dolgo smejala, hkrati pa si je pri temni muslinasti bluzi na prsih odpela štiri gumbe, da jc zazeval globok dekolte in so v pisarniški somrak zakipele obline še kar velikih prsi belega mesa. »Hahahaha, ne boš verjel, saj ni nič takega ... hahaha, ampah našli so miš, hahahaha...« »Kaj, zberi se, kakšno miš, kaj go- voriš,« je zlovoljno zasikal mladenič. »Ja, ja, miš, hahaha ...« »No kaj pa vojaki pa policija, kaj pa tištale revolucija tamle,« je vzklik- nil mladenič in je hotel imeti na vsak način resnobno vzdušje; spet se je ozrl na ulico, tudi je odgrnil zaveso, da bi mogla upravnica šc enkrat videti vso resnico na lastne oči. Upravnica je malo odprla oči in smeh je spet zlezel v tiho hahljanje. »Kaj?« je rekla. »Saj nič ne razu- meš, deček neumni! Tebi nihče nič noče, le miren bodi. Pravim, da ni nič drugega, le miš so našli v jedi.« »Da so te klicali samo zato?« je rekel mladenič in stopil proč od okna. »Seveda, to nima nobene zveze z vojsko in nemiri in temi tvojimi trav- mani... daj, pridi semle, srček.« Njena desnica se je splazila dol h ključavnici in prsti so se pritipali do ključa, da je potem malo kovinsko zašklepetalo. Mladenič je stopil k upravnici, ki se je zdaj s hrbtom narahlo odgnala od vrat; videti je bilo, da se bosta sredi poti srečala in da bosta telesi zadeli in trčili eno v drugo, toda upravnica se je stiku zadnji hip ognila z neslu- tcno gibkostjo. Spet se je na kratko glasno zasmejala in stopila k manjši loputi velike pisarniške omare. Ko je loputo odpirala, je morala roke dvig- niti, tako pa je tudi črno krilo zlezlo po stegnih malo navzgor, da je pojav razkazal še malo več jedrih oblik s temnimi najlonskimi nogavicami pre- vlečenih nog in da se je pokazal čip- pasti rob črne kombineže, ki je bil drugače ves čas skrit pod vrhnjim krilom. »Tako je vroče tu notri,« je rekla, ko je v dva zelo velika kozarca iz kristalnega stekla točila velike količine zlatorjavega konjaka tuje znamke. Lo- pute potem ni nič zaprla, da so se vi- dele v ozrcaljenemu prekatu še mno- gotere druge steklenice drugih pijač, le čaši je vzela in eno podala mlade- niču, sama pa je sedla v usnjen na- slanjač k pisalni mizi. Ne da bi odlo- žila kozarec, je odrinila z enega na drugi konec mize vse razne akte in pepelnike in druge reči, da si je na- pravila prostor za noge, ki jih je iz sedečega položaja igrivo zavihtela na mizo in sta ji pri tem i črno krilo i črna kombineža zdrknila prav do bo- kov in so se pokazale čipkaste spodnje hlačke črne barve in črni elastični tra- kovi tistega mehanizma, ki skrbi, da črne najlonske nogavice ne zdrknejo na tla in da iste tudi niso kar zgubane in ohlapne in v ostalem neredu. »Take smo pa mlade vdove,« je grenko zagolčala in napravila velik požirek iz svojega kristalnega kozarca. Mladenič sc je bil že ves čas smeh- ljal, zdaj pa je užaljeno pogledal stran. »Kaj jc, moj ljubi fantek, saj sem mlada, ali nisem?« je rekla upravnica in zajela polna pljuča zraka, da so ji prsi še enkrat močneje zakipele iz de- kolteja, hkrati pa je odložila čašo na tla in si tudi z rokami podprla neiz- merno kipenje in utripanje, pa tudi je z rokami to dinamiko malo zajezila, kot da bi se bala, da ji bo vsak del telesa skočil živeti svojo lastno burno pot. »Ne, ampak to, da si vdova . ..« je rekel mladenič. Upravnica se je zasmejala. A se je spet nehala smejati, napravila je za- skrbljen glas, kot da bi se po naključju spomnila česa najvažnejšega, in rekla: »Daj no stopi malo sem ... še malo bliže ...« Potem je bliskovito prijela mlade- niča za izboklino na hlačah pod tre- buhom in se je zasmejala. »Gospod, kaj imaste pa vi tole?« je zaskrbljeno vprašala in stvari ni hotela izpustiti. Mladenič je zardel in ni nič rekel, samo gledal je, kako so upravničini prsti gladko odpeli tiste tri gumbe in je poskočila na plan ona izbočena stvar. »O, glej no glej, kdo bi si mislil,« je zapredla upravnica z zelo nizkim in zadovoljnim glasom in se malo poigra- la z rečjo, da je mladenič zadrhtel ko struna in se spustil na kolena, da bi si tako morda pridobil enakopravnejši položaj. Upravnica pa je bila stroga: »Nič nestrpnosti! Vse ob času. Stva- ri si je treba najprej pobliže ogledati.« In si jc še naprej ogledovala štrlečo stvar. Potem je sprostila še zadnji gumb in sponko, da so hlače kot kakš- na navadna cunja padle na tla in je stal mladenič tam v samih nekoliko ponošenih spodnjicah. »Daj, pomagaj no, ne stoj kot kip, sleci te gate.« Čez čas je rekla: »Sleci še te reči, saj nisi pri zdrav- niku za riti.« Mladenič je plaho pogledoval k vratom in bilo mu je zelo sitno kar takole golemu stati sredi pisarne. »Ne boj se, nobenega ni tukaj,« je hlastno in blodeče prhnila upravnica in vstala iz naslanjača. Stopila je k vratom in še enkrat obrnila ključ in ga vzela iz ključavnice. »Pridi sem,« je rekla in se naslonila na vrata. Potem si je spet ogledovala sleherni del suhega in koščenega telesa dlje časa. Potem je potrkalo na vrata. Upravnica je stopila na prste in prijela mladeniča za štrlečo reč, da ga je na ta način potegnila stran od vrat. Naslonila se je na steno kraj vrat. Spet je potrkalo, malo močneje. Upravnica je dvignila roko in polo- žila dlan na mladeničeva usta, hkrati pa je očitajoče pokazala s prstom dol k stvari, ki je zdaj s srčnim utripom lezla vkup in vase. Mladenič se je na- smehnil in skomignil z rameni. Uprav- nica je odpela preostale gumbe musli- naste bluze; izkazalo se je, da pod prosojno kombinežo ni nobenega mo- drca ali kakega podpirala, da so tako prsi v resnici še dovolj trdno držale obliko kar same od sebe. Debela in zelo prepotena glavna kuharica je potrkala še enkrat. Pri tem je odkimavala in je pritisnila na kljuko, da se je prepričala, da so vrata res zaklenjena in da res ni nikogar. Ozrla se je in obrnila pogled skoraj navpično gor v visokega mladega člo- veka ostrih potez, saj je bila sama zelo nizke rasti. »Ni nobenega, ampak res čudno,« je rekla in se sklonila, da je pogledala skoz ključavnico. Ko je tako gledala, je rekla: »Ni, sploh je ni.« Moški jo je narahlo odrinil od vrat in še sam pogledal skoz ključavnico. »Ja, tako je videti...« je zamrmral in prislonil uho na vrata. To je kuha- rico inspiriralo, da je tudi sama pri- slonila uho, seveda pa je bilo njeno uho prislonjeno na vrata dosti bolj spodaj, razmeroma nekje v višini člo- vekovega trebuha. Ko je človek videl, da ga kuharica posnema, ga je po- padla nejevolja in se je vzravnal in stopil od vrat. »Pa kaj vi mislite, kje bi jo lahko dobil?« je rekel, da se je kuharica zdrznila in se tudi takoj vzravnala. »Hja, kaj vem. Še prejle, pred pol ure je šla gor. Ne vem. Po mojem je kje v hiši. Mogoče je šla na stran.« »Potem bi lahko malo počakal?« »Ja lahko, lahko. Ampak mogoče je pa tudi že odšla. Gospa upravnica ima tako slabe živce za ta hudi promet doli, veste, včasih ji postane slabo, pa kar odide. Saj potem pride nazaj, am- pak nobeden ne more reči, da ob tem in tem času.« »No že, ampak, gospa, saj veste, da mene vaša gospa upravnica nič ne zanima.. .« Kuharica je debelo pogledala. »Pa ja ne mislite, da bi ga kar za- slenila in pustila?« je rekla. Človek je potegnil iz žepa škatlo cigaret in vžigalnik ter si prižgal in lačno pogoltnil nekaj požirkov dima. »Ne vem,« je rekel, »jaz vem samo to, da je imel danes sestanek z vašo upravnico.« Pri tem je pogledal na za- pestno uro. »Ja, pred dvema urama je bil zmenjen z njo. Zdaj bi moral biti že zdavnaj doli.« »Ampak gospod, mi zares nismo videli nobenega. Mogoče, če je prišel po drugem stopnišču . . .« Človek je dvignil roko, da je ku- harica prenehala govoriti, kajti izza vrat se je zdajci začul nerazločen šum. Spet je skočil k vratom in prislonil uho. Nekaj časa je napeto poslušal, potem pa je stalni hrup, ki je prihajal od spodaj, naenkrat tako narasel, da je odločno preglasil vsa ostala morebit- (Se.) 28 ZASEDBA FILOZO- FSKE FAKUL- TETE MAJ- JUNIJ 1971 DOKUME- NTI Glede na novonastali položaj [nezadostna denarna podpora], ki onemogoča izvedbo prvotne zamisli: objavo celotnega med zasedbo nastalega materiala v samostojni publikaciji, se nam kot edino smiselna pot odpira selektivna ureditev dostopnega gradiva. Zaradi izredne heterogenosti in delne fragmentarnosti razpoložljivega gradiva pa se nam zdi nemogoče izdelati kriterij, po katerem naj bi gradivo selekcionirali. Odločili smo se za selekcijo po namenu: tako urejeni in v tej obliki tiskani material naj bi z javno objavo dajal potencialno možnost vnovične in nove prebuditve študentske populacije. Tako urejeno gradivo daje našem mnenju: — s tem, da je razvrščeno po datumu nastanka (objave) vpogled v časovno odvijanje zasedbe; — s selekcijo in izpuščanjem po tematiki in usmeritvi sorodnih tekstov sledi utemeljitvi in razvoju tiste zavesti, ki je akcijo omogočila; -~ s tem, da vključuje že objavljene, a tej zavesti upirajoče se in kritične tekste, vpogled v hete- rogenost gibanja; — s tem, da vključuje še neobjavljene tekste pričujoči izbor presega selekcijo, izvršeno v okvirih SP-ja (interno glasilo svobot'.ne ljubljanske univerze] in presega že dostopno tekstualno prisotnost zasedbe: — s tem, da vključuje pozdravne brzojavke in solidarnostne izjave daje vpogled v prostorsko raz- sežnost gibanja. Hkrati je s pričujočo objavo večina teh tekstov prvikrat tiskana; — izbor ne vključuje tekstov, ki so nastali zunaj zasedbe same, ne glede na dejstvo ali so bili v okviru zasedbe tako ali drugače prisotni; — izbor ne vključuje tistih tekstov, ki izražajo podporo družbeno-političnih forumov. Ti teksti so že bili objavljeni v tisku, poleg tega pa bi ponovna objava teh dokumentov ne bila v skladu z osnovnim tu prisotnim selektivnim kriterijem: selekcijo po namenu; — izbor ne vključuje manifesta zasedene FF. Ta dokument v dobršni meri povzema misli predhodnih člankov, ki jih pričujoči izbor vključuje ter v tem smislu ne prinaša nikakršnih novosti. Hkrati bi kot končni, sklepni dokument pričujoči objavi odvzel njeno osnovno intencijo, ki je v tem, da ostaja odprta in kot taka potencialni impulz v novo akcijo. Po tej selekciji urejeno gradivo tvorijo štiri enote: A) teksti I B] parole in karikature C) kronologija dogajanja D] pozdravne brzojavke in solidarnostna pisma, »1000 podpisov za A. Franka« (kopija pozivnega letaka in ene strani podpisov). Te enote tvorijo po našem mnenju neločljivo celoto in so kot sestavni deli te celote medsebojno popolnoma enakovredne. Pri izdaji Dokumentov zasedene Filozofske fakultete v Ljubljani (nnaj—junij 1971) je ude- ležena Univerza v Ljubljani z 2000 N din. SVOBODNA FILOZOFSKA FAKULTETA OD 26. MAJA DO 3. JUNIJA 1971 SREDA, 26. MAJA 1971 10.00 začetek zasedbe in zbo- rovanja. 10.15 nastopijo prvi govorniki. Prihaja do nestrinjanj In ne- sporazumov, ker se vsebina in cilji šele oblikujejo. Pro- fesorji zagotovijo svoje so- delovanje. 12.15 dekan FF podpre zased- bo fakultete. 12.30 teoretska skupina pri- pravi okroglo mizo o potre- bi povezave študentov z de- lavci v prizadevanjih za skupne interese. 16.30 prebrano je sporočilo o solidarizaciji drugih fakul- tet z zasedbo FF, izjava 10 SŠ LVZ in pritožba zaradi prepovedi letaka: Tehnika za človeka, tehnika proti človeku. Andrej Ule prebe- re teze k nadaljevanju za- sedbe. 18.00 nadaljevanje okrogle mi- ze o možnostih povezovanja študentov in delavcev. 19.00 skupina za revolucionar- no kulturo izvede recital ideološke poezije. Kronologija dogodkov v zadnjem mesecu 1. 14. 4. — zasedba Aškerčeve. Več tisoč študentov postavi svoje zahteve, ki jih odide prebrat tudi pred skupščino. Pojavljajo se tudi govorniki, ki se oddaljijo od problema, zaradi katerega je bil ta shod — vsaj formalno — sklican, in opozorijo na pomembnejšo politično problematiko. Študent M. Jesih poziva na nadaljnje zborovanje, ki ga podkrepi z metaforično bravuro, ki so jo pozneje razlagali povsem dobesedno. Na podlagi tega je proti M. Jesihu sprožen kazenski postopek, ki še traja. 2. 24. 4. ob prihodu francoskega predsednika skupina približno 40 študentov mirno manifestira svojo solidarnost s francoskimi študenti in delavci, za proleterski inter- nacionalizem in ideje Maja 68. Pri tem jim policija nasilno odvzame vse transparente (vključno s transparenti ŽIVELA PARIŠKA KOMUNA, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU- ŽITE SE itd.) in protizakonito obdrži osebne izkaznice kakih 15 študentov. Tik pred prihodom francoskega predsednika vse študente nasilno stlačijo v neko vežo. Vsi ti študentje so prišli kasneje pred sodnika za prekrške. 3. 27. 4. je zaplenjen študentski lepak ob 30-letnici OF zaradi »lažnive in alar- mantne vsebine«. Lepak je govoril o pojavu t. im. rdeče buržoazije, ki si kupuje vile v tujini, in o drugem. 4. 8. maja milica prvič po vojni v Ljubljani krši eksteritorialnost univerze z vdo- rom na FF in zapleni vse plakate na študentskem oglasnem panoju ter preišče sobo FO FF. Ob tem zadržijo v priporu Franka Adama, ki je na pano napisal: »Napočil je čas gverile, uprimo se avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!« Izraz gverila ni bil mišljen v smislu oboroženega boja, ampak je pomenil način zvite, nekonvencionalne, nenasilne, včasih tudi ilegalne akcije. Policija preišče stanovanje Adama Franka in dlje časa zaslišuje člana FO Darka Štrajna. Proti Adamu Franku je sprožen preiskovalni postopek na podlagi člena 118. KZ (sovražna propaganda), ki predvideva 1—12 let strogega zapora. Več študentov je zaslišanih. Preiskava še traja. 5. Od Mraka odpeljejo študenta SF Marjana Lesjaka, ki je v pijanosti izrekel več za državo žaljivih gesel. 6. Tribuna ne more iziti več kot mesec dni, ker se v tiskarni nenadoma pokvarijo stroji, strojnik odide na orožne vaje itd. 7. 18. maja pogovor med predstavniki univerze in predstavniki UJV in sodišča. Zahteva se eksteritorialnost univerze. Doseže se enotnost v določenih vprašanjih. 8. 19. maja skupščina FF izrazi solidarnost s študenti v pregonu in pokaže pri- privljenost za radikalnejše akcije. 9. 19. maja »tičin« o problemu Aškerčeve ceste. Ob tem je zapleten študentski letak »Tehnika za ali proti človeku«, ker iz nezmožnosti reševanja problemov, kot je Aškerčeva, sklepa na politično nezmožnost sistema kot celote. Zaplemba je pozneje potrjena na sodišču. 10. 20. maja so napovedane manifestacije o negativnih pojavih v naši družbi. Do manifestacij ne pride zaradi neenotnosti študentskega vodstva. Študentje se umaknejo na FF in tam debatirajo. 11. 24. maja ob 12. uri izredna skupščina FF. Sklep: ustanovitev AO za zasedbo fakultet. Zasedba FF se začne v sredo, 26. maja ob 10. uri. Istega dne se začnejo tudi priprave na zasedbo. SP — Svoboda svobodne univerze Kaj nas lahko poučijo zadnji dogodki v študentskem gibanju, kaj pomenijo posegi milice m sodišča na univerzo? Očitno je, da oblast univerze ne jemlje resno in da v njej ne vidi nikakršne ovire za svoje nedemokratične in represivne posege ali mogoče upa na podporo zanje celo na univerzi sami. Dobro vemo, da represivni ukrepi proti študentskemu gibanju služijo le kot uvod v zatiranje univerzitetne svobode in državljanskih svoboščin, kar je ravno prvi pogoj za nastanek In ohranitev študentskega gibanja. Zato je v interesu vseh, ki delajo (učijo in se učijo) na univerzi, da z vso pozornostjo spremljajo dogodke v študentskem gi- banju in na univerzi sami, ker vsaka represija proti študentom, ki se borijo za demo- kratičen socializem, lahko vodi v bodočo represijo proti njim. Problem je torej svoboda in osvobajanje. Res je, da represivne ukrepe opravičujejo s tem, da pač želijo tako le preprečiti anarhične, razbijaške in nezrele akcije. Vendar nismo tako naivni, da ne bi videli prave osti in dejanskega cilja, na katerega merijo. To je ravno svoboda kritike, znanosti, umetnosti, svoboda človeške produkcije, to je tista svoboda, ki je celovito osvobajanje in ne le sprostitev instinktov. Le na podlagi takšne svobode lahko univerza zahteva svobodo zase pred družbo in iz tega sledečo avtonomijo ter eksteritorialnost. Le svobodna univerza predstavlja oviro zasužnjujoče akcije, od koder koli že pride. To je tako v njenem kot v splošnem interesu, kajti družba, ki noče končati v sklerozi totalitarizma, mora trpeti to svobodo, četudi je kdaj boleča, ker ji včasih pokaže v ogledalu njen pravi obraz. Svobodna pa je univerza šele takrat, kadar znotraj sebe ne dovoljuje nobenih litističnih in avtoritarnih konceptov, zaprtih struktur moči in vplivov njej tujih sil, nedemokratičnih postopkov, zaprtosti do inovacij, zlorabljanja in ignoriranja študentov itd. Svoboda pa ne pozna meja, lahko prodre kamorkoli in zato mora naš glas prodreti skozi vse zapreke in izzvati odmev, ki bo tudi sam osvobajajoč in ne represiven, to se pravi, vzbuditi se mora demokratična večina, napredni del delavskega razreda, skratka proletariat naše družbe. Študentje smo sicer samo detonator, toda upamo, da bo ta detonator našel svoj smodnik in da bo učinek tega vžiga prebuditev obče demokratične družbene iniciative, ki bo našo družbo napravila šele dejansko demokratično, ki bo izključevala manipuli- ranje z ljudmi (kot so to po našem mnenju zadnji kazenski ukrepi proti nedolžnim akcijam in izjavam nekaterih posameznikov in skupin). Zato je naša sedanja akcija 30 tako protest proti vsemu nesvobodnemu in zasužnjujočemu v naši družbi kot tudi ma- nifestacija svobode in resne prizadetosti. Upamo in pozivamo vse sodelujoče, da se zato izogibajo neresnim provokacijam in da jim ne nasedajo, ker to ni osvobajanje, temveč prepuščanje stihiji, torej prej zasužnjevanje, ker je izraz strahu, da ne bomo zadosti radikalni, popularni itd. Za osvo- bajanje je treba človeške moči, za to pa je treba poguma, poguma v odločitvi za moč, ki je lahko le moč resnice same. Le tako bomo lahko dokazali vsem našim nasprotnikom in dvomljivcem, da smo študentje sposobni tudi resnejših akcij, kot so to spontane demonstracije, da smo sposobni voditi fakultete in univerze, in to celo veliko bolje, kot so vodene sedaj. Z našo akcijo dajemo študentskemu gibanju in univerzi nov smisel. Našim zborovanjem morajo slediti konkretni rezultati: a) opustitev procesa proti študentom — kar je pravzaprav opustitev političnih procesov, označenih za kriminalne; b) razbitje zakletega kroga, ki ga ustvarjajo sredstva obveščanja bodisi z ignoranco bodisi z diskvalifikacijami — zato razvijmo sistem direktnih kontrainformacij in spret- nega reagiranja; g) dokažimo sposobnost za temeljitejše in nevarnejše akcije (za družbo seveda) kot so bile doslej, ki bodo predvsem trajne in uspešne; d) ta akcija mora dati pečat vsakemu oddelku, fakulteti in univerzi kot celoti; e) naše akcije naj postanejo konkretnejše; iz resolucij (študentskih in drugih) preidimo na dejanja, neprestano kažimo, pritiskajmo in odpirajmo gnojne čire stvar- nosti, ki nam želi zapreti usta, srce in duha, ko nas provocira s svojimi represivnimi odgovori v polovične, često histerične akcije, ki so zgolj odgovori na odgovore. Zato ne pristajajmo na pričkanje na sodiščih in pretepanje z milico, ker je to pričkanje z vratarjem, ali nam dovoli vhod v palačo. Ta prepir je včasih sicer nujen, toda nikoli bistven, zato udarimo direktno v palačo, brez posrednikov. Sodišče in milica naj ostaneta za nami, ne pa, da se postavljata pred nas kot permanentni oviri. Policija in sodišče nam bosta nevarna le, dokler bomo v sebi še ohranili svojega notranjega policaja. Zato naj bo boj proti represiji tudi boj zoper ta mehanizem »avtocenzure«, ki nam ga vsajuje svet z vso nesramnostjo lažne neizogibnosti in nujnosti obstoječega. Zahtevamo legalnost postopkov, dejansko neodvisnost sodišč, eksteritorialnost in avto- nomnost univerze, spremembo javnih in drugih ocen študentskih akcij, upoštevanje glasu univerze in študentov, da študentsko gibanje in univerza dobi priznanje samo- stojnega, avtonomnega političnega subjekta, ki ima vso pravico do kritike, lastnih ocen in samostojne politične akcije, kar nikakor ne pomeni neke politične stranke, ker se ne borimo za nikakršno oblast, temveč hočemo biti kritična In pozitivna sila v družbi. Andrej ULE Prispevek-prispevek-prispevek če se vprašamo po vzrokih za nedavne živčne in nenavadno udarne reakcije po- licije in sodišča, ki sta pač samoobramba instrumenta oblasti, na dovolj (vsaj navidez) nenevarne in po odmevnosti žal cenene študentske krilatice, ko hkrati vemo, da sta dobrohotno dovolila dosti masovnejše in (navidez) radikalnejše študentske zlovoljnosti (demonstracije ob Morovi izjavi, zasedba Aškerčeve), se nam odgovor ponuja kar iz vsebine krilatic samih. Frankov poziv na »gverilo« in zlasti letak, ki meri na neučin- kovitost delovanja oblastvenih mehanizmov (ponesrečeno sistem imenovanih) nasploh, pač mnogo usodneje drezata v osir etabliranih družbenih struktur kakor na primer pompozen pohod v korist in brambo dične nam diplomacije ali zgolj parcialno žgečkanjs po oddavna srbečih mestih, kot je cestno-prometni ljubljansko-gordijski vozel. Zakaj poziv in letak postavljata pod vprašaj učinkovitost obstoječih razmerij med posamezni- kom in družbo, s tem pa tudi že ustroj te družbe same. Pomenita torej odpiranje vpra- šanj o nevprašljivem, sta sum v nekaj, kar je onkraj vsakega suma, sta kritična misel namesto blažene vere. Takšno vpraševanje, tak sum, takšna misel so posameznikova misel o samem sebi kot o družbenem bitju, premislek o temeljih, na katerih je zgrajena stavba vsakršnega družbenega modela, preverjanje prvotnega dogovora med posamez- nikom in družbo, katerega nasledek je odpoved svobodi prvega In uveljavljanje represije pri drugi, so, skratka kritična preiskava o izhodiščih današnje nesvobode podružblje- nega in civiliziranega posameznika. Plod takšne preiskave pa je spoznanje, da je bil posameznik prostovoljno podpisal socialni kontrakt, da je zato hkrati tudi sam nosilec civilizacijske zgradbe, sam ječar v svojem zaporu. Po eni strani sicer venomer jadikuje nad svojim jetništvom, nikdar pa se ne pobara o svojem ječarstvu. Njegovi temelji kot izvor njegove samoblokade mu ostajajo prikriti, o njih se ne more spraševati. Kot ječar (ali če hočete policaj) je izven vsakega suma, zato so postavke, na katerih se definira kot nosilec nesvobode, zunaj njegovega spraševanja. Prav tako pa so zunaj spraševanja in onkraj vsakega suma vse Institucije, celoten instrumentarij, s katerim vrši svojo prisiljevalsko funkcijo, to pa je z drugimi besedami mehanizem oblasti. Oblast kot in- strument posameznikove prisile nad samim seboj kot podružbijenim bitjem (objektom družbe) se potemtakem izmika vpraševanju, je alergična na vsako kritično preverjanje ustroja, na katerem se utemeljuje, zato prek svojih varovalnih mehanizmov brž poskrbi za »radovedneže«. In vendar: samoupravni, socialistični družbeni model, ki si zastavlja za svoj vrhovni namen osvobajanje človeka, mora biti dostopen vpraševanju, mora biti odprt za kritično misel, zakaj z vpraševanjem in kritično analizo človek preverja svoj prvotni družbeni sporazum in se na ta način osvobaja. Kritična verifikacija lastnih izhodišč mora biti v misli in praksi samoupravnega subjekta nenehno prisotna, zato naj tudi akcija na FF poteka v znamenjih takšnega vpraševanja. JARO SKRUSNY Tebi, ki v tem trenutku prisostvuješ zasedbi FF v veliki pritlični avli Zakoračili smo v drugi dan zasedbe. Pa si pravzaprav še nismo čisto na jasnem, kaj hočemo. Mislim, da je sedaj za nas najvažnejše vprašanje, kako zaključiti zasedbo, ČETRTEK, 27. MAJA 1971 31 10.00 branje solidarnostnih pisem. 11.00 profesor Pirjevec preda- va: Radikalizem révolusio- narnosti. 11.00 začetek svobodnega li- kovnega ustvarjanja in glas- be. 13.00 profesor Pečjak preda- va: Nemiri v ZDA. 14.00 sestanek skupine za teorijo. 16.00 docent Debenjak poroča o dopoldanskem delu sodi- šča, kjer je kot priča nasto- pil v zadevi Adama Franka. Poroča skupina za teorijo. 16.30 sodelavci inštituta za sociologijo Saksida, Novak in Ocvirk predavajo in vo- dijo razpravo: Položaj raz- voja znanosti v Sloveniji. 20.00 recital sodobne sloven- ske poezije in proze: Brvar, Jančar, Jesih, Kocbek, Kralj, MIklavc, Šalamun, Švabič, Šeligo. 22.30 nadaljevanje razpravlja- nja o družbeno politični pro- blematiki in zasedbi FF. 17.00 Svetina in Pianko pri- pravita okroglo mizo o teo- riji ustvarjanja in industrij- ski kulturi. 21.00 jazz klub (Dekleva). kdaj in kaj naj zahtevamo. Ne smemo pozabiti na jesensko zasedbo beograjske FF, ki je bila končana brez oprijemljivih rezultatov in katere posledica je bila nekaj mesečna stagnacija študentskega gibanja. Delo. ki smo ga storili v sredo in danes, ni bilo posebno plodno. Tisti, ki govorimo na vseh zborovanjih, demonstracijah itd., smo govorili tudi sedaj. Izdali smo štiri biltene brez posebne teže, spili pa smo tudi nekaj sodčkov piva. Vse to pa je bilo seveda skoraj neizbežno, saj za zasedbo praktično ni bilo vsebinskih priprav. Zadnji čas je, da način dela na zasedbi popolnoma spremenimo. Ko bo zasedbe konec, in to se bo zgodilo po nekaj dneh, moramo imeti pripravi,eno listo naših zahtev. Po pisanju v časo- pisih in po drugih informacijah je jasno, da marsikdo skuša prikazati našo akcijo kot identifikacijo študentov FF z izjavami obtoženih študentov in kot nedemokratičen pritisk na sodišče. Nedvomno moramo prikazati naš osnovni namen. Študentje kot skupina moramo jasno začrtati naše mesto v družbi, pa čeprav nas bodo proglasili za ekstre- miste. In če hočemo, da bo to naše stališče (in s tem tudi naše zahteve) dovolj pre- čiščeno in argumentirano, moramo preiti k resnemu delu. Razdeliti se moramo v več skupin, ki bodo obravnavale različne probleme (štud. gibanje, policija, študij kot delo, samoupravljanje, brionski plenum, miroljubna koeksistenca, zveza proletarci : študentje, proletarski internacionalizem itd,). Potem ko bo vsaka skupina podrobneje predebatirala probleme, jih bosta dva ali trije iz skupine formulirala in napisala. Potem bo sledila široka debata vseh prisotnih in tako bomo lahko sprejeli resnično naše sklepe. Te zahteve morajo biti ultimativne, a vseeno realne (sicer se sami potisnemo ob zid). Samo tako bomo lahko uspešno izpeljali akcijo zasedbe in bomo kasneje res lahko kontinuirano razvijali naše gibanje. ZA KOMUNIZEM PROTI »KOMUNIZMU« J. Zlobec Zakaj nam gre Povod za našo zasedbo so bile akcije UJV in sodstva zoper univerzo in njeno avtonomijo. Z vso ostrino se je ob tem postavilo vprašanje svobode kritične znanosti, ki je v času. ko je tako postavljena pod vprašaj svoboda sploh, ključna točka študent- skega gibanja. V zafiksirani družbeni strukturi je od univerze pričakovati, da bo dajala kadre, ki bi v procesu reprodukcije ohranjali obstoječe v etabliranih okvirih. Toda kritična svo- bodna znanost ne more biti v neantagonističnem odnosu z družbeno strukturo, ki teži po zapiranju in s tem negiranju revolucionarne iniciative. Za revolucionarno spremembo je potreben vzajemen vpliv med univerzo in družbeno strukturo. Univerza lahko deluje revolucionarno le ob polni družbeni podpori, ki pomeni mejo njene svobodnosti. Zato je vsaka študentska težnja po spremembi v družbi pravzaprav težnja po osvobajajoči, vsakomur dostopni univerzi. Poskus svobodne univerze, ki poteka med našo zasedbo, je poskus sprostitve in udejanjanja subjektivnega faktorja na univerzi, v njegovi težnji po revolucionarni univerzi, kakršna Je edina smiselna v naši družbi. Študentje smo v situaciji, ko si šele moramo izboriti možnosti za svobodno študijsko delovanje, ko le skozi udejanjanje kritične znanosti v družbi lahko postanemo del splošnega proletar- skega gibanja. 2e ob prvih začetkih procesa revolucioniranja v to smer pa naletimo na nasprotne interese, manipulatorske težnje, ki hočejo univerzo za tovarno kadrov, kajti vsaka druga možnost se nosilcem teh teženj kaže kot nevarnost za njihov etablirani položaj, pri čemer jim prihajajo prav vsa sredstva, od ideološkega zamegljevanja do fizičnega na- silja. Teoretsko utemeljena znanost lahko igra najvažnejšo vlogo v procesu revolucio- narnega osvobajanja človeka. Zato moramo zahtevati ustrezno socialno stimulacijo za vsakega študenta, enotni univerzitetni center, ki je pogoj za učinkovito izpeljavo inter- disciplinarnega študija in za kreativno združevanje študentov v prostem času. Zato je naša zasedba v resnici delovna kolonija, v kateri se soočamo s svojimi bolj ali manj izdelanimi koncepti in idejami, pri čemer se individualno oblikujemo kot potencialni revolucionarni subjekti. Univerza se zanima za politiko, ker se politika zanima zanjo. Pregoni proti študentom so sekundarnega značaja. Imamo jih samo za izraz nasprotovanja nastajanju univerze — žarišča revolucionarne znanosti in kulture. Darko Štrajn Kako se organizirati Kakšen smisel naj imajo naši zbori in specialne seje posameznih skupin? Ali naj na teh zborih zgolj poročamo o njih delu, ali naj ta zbor razsoja v spornih primerih, ali naj sprejema resolucije, zahteve in načrte za nove akcije? Mislim, da je lahko le zadnji arbiter v sporih, ki so splošnega pomena, pa jih ustrezna skupina ni zmogla rešiti in jih je predala na razsojo. Sicer pa naj se vsi problemi rešujejo čimbolj poglobljeno in za naše razmere dokončno na samih sejah skupin. Vsi sklepi morajo biti nujno izdani v biltenu, po možnosti še isti dan. V delo komisij povabimo profesorje in strokovnjake iz ustreznih področij. Teme dela naj si komisija izbira v določenem kontekstu in povezavi z delom drugih skupin in delo vseh komisij naj se vsakodnevno sporoča zboru, ta ima ima tudi pravico dajati programsko smer posameznim skupinam, pa tudi dajati ali izlo- čevati iz neposredne obravnave določene teme (ki pa lahko pridejo v dolgoročno raz- pravo na akcijskem odboru in podobnih organih). To vse zato, da bi vse naše delovanje in zasedanje imelo določeno tendenco in točke, na katere bi lahko permanentno udar- jali, tako, da ne bi izgubili konkretnosti in odločnosti in tako prebredli krize, ki bodo verjetno nastale čez nekaj časa. Treba s¡ je določiti smer mišljenja in nadaljnjega delo- vanja, iz te zasedbe je treba nujno potegniti kakšne programske smernice, osnovni načrt političnega programa študentov, ki naj da nov osnovni namen programu, ki tako ne bo s.3mo polepšan kos papirja, temveč artikulacija naše aktivnosti. Prav tako si moramo sestaviti projekt kratkoročnih in dolgoročnih ciljev iz zahtev, ki naj se realizirajo v teku zasedbe ali bodo njena določena neposredna posledica oziroma bo študentsko gibanje vztrajalo še nadalje za njimi, dokler ne bodo izpolnjeni. Tretja vrsta zahtev in ciljev pa naj bo preračunana na odmev v javnosti, pri čemer seveda računamo na podporo. Naša akcija se lahko uspešno »konča« le, če se nadaljuje tudi zunaj univerze v družbi na- PETEK, 28. MAJA 1971 »2 11.00 predavanje profesorja Rusa: Položaj v Jugoslaviji. 12.30 rektor Gruden govori študentom. 15.30 debata o predavanju profesorja Pirjevca. 16.00 predstavniki študentov drugih fakultet pridejo na zborovanje v zasedeni FF. 16.30 dva delavca podpreta študentsko akcijo. 17.00 pogovor z delavci in s študenti drugih fakultet. 17.30 skupščina študentov od- delka za svetovno književ- nost in literarno teorijo. 18.00 okrogla miza z docento- ma Debenjakom in Kremen- škom o levici, novi levici In paralelah s študentskimi gi- banji pred II. svetovno voj- no. 20.00 Šalamunova, Osrajnik in Pungartnik pripravijo recital otroške poezije, ki se konča s petjem. SOBOTA, 29. MAJA 1971 sploh. Torej naj se izpolnijo kratkoročni cilji, za dolgoročne pa naj bo asno, da se bo vztrajno in odločno delalo naprej, ostale pa naj zbude nek pričakovan odmev v javnosti. Če se konča na kakršenkoli drugačen način (sem spadajo tudi kakšne spontane cestne demonstracije, ki bi nastale kot izraz psihološke stiske, ko navidez ne bi imel kaj početi m povedati in podobno). Zato dajem v pretres strukturo možnih ciljev in zahtev, ki so se pojavile dosedaj, kot tudi ustrezni problemski sklep, ki bi se obravnaval na zborih in sejah posameznih problemskih skupin. Ob tem naj bi še prej pripomnil, da bi se te skupine formirale po možnostih v okviru danih splošnih skupin, po problemih, ki bi se obravnavali. Neposredni cilji: 1. Umik pritožb proti študentom, ali takojšnja uvedba postopka, pri čemer naj se upoštevajo tudi naša mnenja o teh primerih. 2. Odgovor na poslanska vprašanja prof. Rusa in T. Remca. Zaželeno bi bilo zago- tovilo, da se podobne, nepremišljene in zastraševalne akcije ne bi več ponovile, ker bomo sicer študentje ponovno stopili v akcijo, toda ostrejšo (ob tem naj se ustanovi skupina za vprašanja pravne in politične varnosti državljanov). 3. Zagotovilo avtonomije In eksteritorialnosti univerze (ustrezna skupina naj to zahtevo natančneje izdela in obrazloži^. 4. Stalen pritisk na Informativna sredstva, da objavi nepotvorjene vesti in naše javne resolucije ali odgovore na dezinformacije. Dolgoročni cilji: 1. Odmev v delavskem razredu in povezava z njim, toda le s tistim delom, ki ima možnost postati zavesten proletariat (ustrezna skupina naj za naše potrebe obdela oba pojma in objavi sklepe — pritegnimo tudi profesorje In strokovnjake). 2. Ustvaritev enotnosti in povezanosti med študenti vseh fakultet (akcijske in mi- šljenjske), vsaj v bistvenih zahtevah. Tu naj se izoblikujejo nove oblike in pravila orga- niziranja akcije, tudi s tem naj se ukvarja poseben akcijsko-teoretski odbor. Prav tako naj se ohrani pozitivna vez z neposrednimi profesorji In organi univerze, čim dlje in čim globlja. 3. Naša akcja naj bo poizkus nove svobodne univerze, naj bo pritisk v smeri radl- kalizacije in revolucioniranju le-te. To naj se doseže prav z nastalo zvezo univerzitetnih delavcev in študentov. Tudi s problemi te t. im. »reforme univerze« naj se ukvarja po- sebna skupina, ki naj svoje delo nadaljuje tudi po akciji. 4. Nehati bo treba z lažnimi polresničnimi ocenami študentskega gibanja in doseči javno priznanje njegove neodvisne politične vloge. Zato naj bi konstituirali stalno sku- pino za propagando in razbijanje laži ter dezinformacij o nas in univerzi. 5. Spremljanje realizacij raznih planov in resolucij (recimo urbanističnega), pritisk na odgovorne in Iskanje odgovornih za določene odločitve. Nastane naj demokratični pritisk, ki naj onemogoči takšne odločitve. Splošne zahteve, obča demokratizacija in pojasnitev gospodarskega in političnega položaja. ZIS naj se obveže, da bo izpolnil svoje sklepe o stabilizaciji v skladu z brion- skimi sklepi v danem roku, sicer naj pojasni, zakaj jih ne zmore realizirati in kdo jih ovira. Brionski sklepi se morajo realizirati, pritisk naj zato izhaja predvsem iz demo- kratične baze, ki lahko ob nereševanju problemov zahteva naj ZIS odstopi, to se pravi vsaj predsednik In najvišji funkcionarji. Ne pristanemo na tihe in parcialne zamenjave. Zahtevamo več javnosti pri gospodarskih in še posebej političnih odločitvah tako v fede- raciji kot v republikah. Poleg teh tem in tez se lahko pojavijo tudi druge, pomembni so Individualni prispevki, naj se organizirajo svobodne diskusije in okrogle mize o temah, ki zanimajo študente. Koordinacijska skupina naj jim določi čas In prostor, teme In ostale koordinate naj se objavijo na plakatih in v biltenih. Andrej Ule Kolegi, kolegice, zborovalci! Kot posledica neustreznega enostranskega, neobjektivnoga poročanja v smislu naše akcije in vnaprejšnje nezaupljivosti družbe do študentskih akcij se nam zdi potrebno, da neposredno obvestimo naše najvišje predstavnike o vsebini zasedbe FF in drugih akcij študentov. Zato predlagamo, da delegacija zbranih študentov zaprosi za sprejem pri tov. Sergeju Kraigherju In tov. Stanetu Kavčiču. V tem razgovoru bi jima pojasnili: 1. vzroke naše akcije 2. namen in smisel zasedbe 3. vlogo študentov v naše družbi, še posebej ob najnovejših političnih dogajanjih Posebno pa jim je potrebno sporočiti pomen teh akcij za angažiranje študentov. Štu- dentsko gibanje, kot eno najnaprednejših gibanj, se mora zavedati svoje družbene vloge in odgovornosti. Naša akcija ima poleg drugega tudi namen angažirati študente in jim pokazati na vlogo in odgovornost, ki jo nosimo. Odgovorni smo tudi za čimbolj popolno obveščanje javnosti in predstavnikov naše družbe o namenu naše akcije. Opozarjamo na odgovornost vseh tistih, ki dajejo informacije, na podlagi katerih si družba lahko ustvarja napačen in zato odklonilen vtis. Zahtevamo tudi popolno odgovornost novinar- jev, ki poročajo o naših akcijah. Verjetno bo marsikdo presenečen, ker nastopam pred vami. Govoril vam bom z isto pravico, s katero so se prihajali Jugoslovani borit med špansko ljudstvo v imenu člove- ških proletarskih pravic in na poziv k internacionalnemu boju. Prinašam pa vam tudi svoje izkustvo iz madridskih ulic in španskega študentskega gibanja. Tam akcije v zaprtih prostorih tako kot tudi povsod na svetu ne vodijo nikamor. Po- trebno je biti zunaj, iti je treba na ulice in to iz več razlogovo: 1. da bi se približali ljudstvu, vendar ne s parolami, ki so jih že siti, temveč z dejstvi, ki jim bodo dala upa- nje in zbudila iz spanja, v katerem so ali zaradi razočaranja ali zaradi konformizma; 2. da se uspeh zagotavlja samo, če imamo za sabo delavce. Treba si je pridobiti njihovo zaupa- nje, ker so zelo skeptični do nas. Oni v nas vidijo razrednega nasprotnika na podlagi slabih izkušenj z vodilnimi ljudmi v tovarnah. 11.00 razpravljanje o radikaliz- mu in revoluciji (Zlobec, Miiievc). 12.00 predavatelj Jakopin go- vori o sistemih študija na univerzah vzhodne in sred- nje Evrope. 14.00 izdan in razdeljen je le- tak o kmečki ohceti. 16.00 predava profesor Kle- menčič o vprašanju naroda in o slovenskih manjšinah. 18.00 nadaljevanje diskusije o vprašanjih iz včerajšnjega predavanja o levih gibanjih. 20.08 predava pesnik Jesih: Dolina totalke ... Slišal sem med študenti, da je bolje malo kot nič in da je to, kar naredimo, zaenkrat zadosti; jaz pa vam rečem: zahtevajte vse ali nič. Koncesije so samo utrjevanje In pri- znanje položaja Imetnikov. Ne smemo se podrejati paternalizmu. Kolegi, to ni nikakršna zasedba. Fakulteta je tvoja, je tvoj dom. Kako bi lahko člo- vek zasedel svoj dom? Zasesti je potrebno tudi tisto, kar ni naše, moralo pa bi biti. Ni- česar nimamo, morali bi imeti vse, ker smo del delavskega razreda. Študentje, sodobno študentsko gibanje je samo pogumen izraz odpora proti obstoječemu družbene- mu, ekonomskemu In političnemu stanju. Ne smete pozabiti, da kakršnakoli revolucio- narna sprememba univerze, srednje in osnovne šole zahteva korenite spremembe druž- be. Tega pa ni mogoče doseči s parolami, plakati, hipijevsko glasbo, temveč z bojem na barikadah, s pendreki, kamenjem, biči in ostalimi prepričevalnimi sredstvi, ki jih več- krat uporabljajo proti nam. Ne smemo nastopati z razvodenelimi demonstracijami In praznimi gesli, temveč z ostrim revolucionarnim nastopom. Opozarjam vas tudi, da stvar akcije ni le v sredstvih, temveč v revolucionarni znanstveni metodi. Ne smemo si prizadevati samo za postavlja- nje vprašanj, ampak tudi za njihovo korenito reševanje. Opozarjam vas, da je vse prazno razpravljanje čista onanija in da je potrebna akcija takoj, še pred počitnicami. Potrebna je akcija, v kateri bi souelovali študentje in profesorji. Tukaj se lahko zapirate, kolikor hočete, nihče ne bo imel ničesar proti vam, pa tudi ne za vas. To je enako, kot če v vašem stanovanju priredite nek hausbal. Nihče nima pra- vice stopiti v vaš dom, v vašo meščansko trdnjavo. Nekaterim se bo zdelo protislovno to, kar sem rekel, vendar smo videli, kako je UJV vstopila v fakulteto in raztrgala plaka- te, na katerih so bila zapisana vaša mišljenja. Se enkrat bi opozoril, da je treba iti ven na ulice, v tovarne. Vzpostaviti je treba kon- takt z delavci in študenti drugih fakultet, drugih narodov v Jugoslaviji, Evropi in v svetu. Iz zaprtosti ne vidim izhoda; ta krog je treba razbiti in poiskati izhod. Hasta la victoria siempre! M. D. J. Sporočilo zasedbi Zasedba po zdravi pameti ne more biti izpeljana iz sedenja iz posedanja, ampak je najbližja sorodnica partizanske, gverilske zasede. Po najboljših klasikih partizanske in gverilske literature (Svetina, Hemingway) pa je tudi zadnjemu ignorantu jasno, da je zaseda garanje. Za dobro zasedbo (zasedo) je treba prehoditi sto kilometrov, dva dni le- žati v snegu in potem streljati cirka osem ur kot hudič. Kdo je na to zasedbo primaširal sto kilometrov, kdo je preplaval Savo in Dravo, kdo je sedaj krvav okrog oči? Kdo Ima čas poslušati Dušana Roglja sto ur v enem dnevu? Kdo ni sit vseh mogo- čih muzičnih eksperimentov na Radiu Student, ki uživa vso podporo organizacije, ki jo nadvse uspešno vodi Janez Vipotnik? Prijatelji, se vi lahko pohvalite s tako odlično pod- poro? Ne izgubljajte časa s prebiranjem pozdravnih brzojavk (na običajnem partijskem kongresu porabijo za ta prijeten posel uvodne tri dni), ne obveščajte se neprekinjeno tri dni o starih stvareh, ampak govorite o stiski v goltu, ki vam ne pusti do besede, govorite o municiji, ki je nekje pripravljena za razbijače vaše sorte, zapuščajte nivoje, ki vam jih vsiljujejo, presenečajte z novimi, ki jih oni ne poznajo, predvsem pa delajte, ne posedajte, ne polegajte, ne dremajte! Univerza je zasedena zato, da bomo na nogah trideset ur na dan! M. Slodnjak Manifest skupine za manufakturno proizvodnjo manifestov Ko je pod strahovitimi vpadi barbarov propadlo rimsko cesarstvo, so se na temeljih razdirajoče civilizacije oblasti in svojine formirale nove skupine In strukture, ki so te- meljile na starih vrednostnostih kozmosih kljub njihovi različni strukturi. Zato so zagrgrala grla obešenih instalaterjev, mojstrov za namestistev svinčenih kadi. Izginilo je vonjanje po konjskem znoju in po oteklih tircoidah nosilcev manufaktur- noga proizvajanja svinčenih kupic. Deklam so osteklenele vagine, vulkan se je zavlekel na ognjišče. Da bi razumeli, kaj je pravzaprav bil idejni nosilec v taki in tovrstni proiz- vodnji, moramo najprej razložiti proces In razmere dela, ipse proizvajanja svinčenih kadi in kopeli. PbS — svinčev barij, je sicer odličen amalgam, slab reagens. V novih pogojih dela, ko so se razširili odnosi proizvodnih odnosov, je bil torej nepotreben. Nepotreb- nost se je zagrizla v naoljene nočne posode, vroče nočne podobe pa so izginjale pod kopiti bližajoče se zardele freske. Domorodci z iztrganimi kloakami so živčno griz jali uvožene Kurbe. Topljenje nagovorjenih zvonov zburka domišljijo plastičnih zadrg, oblože- nih s peresno lahkimi bledimi krastami. Spužva se v tišini zavleče v Pelikan. Freska revolucije prevlada. Kaj delati? Mar se boriti proti čerem, mar le enkrat prebroditi viharje, kot roža, ki v jeseni obledi? Umreti, spati, mogoče sanjati, da, tu je kleč in tu bo naš odgovor. Naše gibanje kot prelom je enak prelomu eo ipse, torej prvobitnemu prelomu zarje v dobi barbarizma. 2 Bosonogi dvonožci, operjeni z izrabljenimi znojnicami, si v tišini nastajajočega jutra opašejo granatna jabolka, zadrejo v ledvice bronaste strdke, si nasadijo po prebavilih sveta semena, prepojena z znanimi znaki dednosti. In isto je s študentskim gibanjem pri nas. Z istimi vrednostnimi merili lahko oce- njujemo In sodelujemo v njegovem krčnem porajanju. Kaj čakaš, paša, kaj stojiš, to vas zavzeti se bojiš? Takšno je vprašanje, ki se plazi iz dna pogojene strukture. Nekdo se ima bolje kot nekdaj: aH je nekaj kot pojem ali kot oseba. Akcijski odbori se proglašajo za, se skušajo imeti za zastopniln« igralci . št. 85, str. 30 Nova .'»svetlobna«/ plastika Dušana Tršarja...... št. 89—90, str. 18 Tri korake skozi blaznost............. št. 89—90, str. 24 Milic Jolka: Mesto avše v človeški zoološki grupi....... št. 86, str. 31 Mitrovič Marija: Problematizacija imanentne analize literarnega be- sedila ..................... št. 86, str. 17 Zgodovinski razvoj fenomenološke metode...... št. 88, str. 18 Strukturalna enovitost moderne lirike........ št. 89—90, str. 12 Moj Rubljòv je upanje vsega ruskega ljudstva........ št. 88, str. 3 Mozaik /emocionalno poglobljena marksistična analiza/..... št. 89—90, str. 7 Nez David : Ogledala.................. št. 87, str. 25 Olaj Jože: Dimenzija moderne informacije in modernega človeka . . št. 89—90, str. 1 Ploskanje je igra................ št. 89—90, str. 27 Ošlak Vinko : Kanali za smisel............... št. 89—90, str. 11 Ozadje škandala Rubljòv................ št. 88, str. i Petrovič Krešo: Telesna kultura in sociologija......... št. 89—90, str. 36 Picasso Pablo : Picassove erotične risbe........... št. 87, str. 28 Pivec Franci: Industrializacija univerze........... št. 89—90, str. 6 Pogačnik Marko : Grafični material............. št. 87, str. 32 Družina vode, zraka in ognja............ št. 88, str. 24 Pregelj Vaško : Konstruktivizem in mi........... št. 87, str. 18 Revija »Problemi«.................... št. 85, str. 22 Rizman Rudi: Bertrand Russell /1872—1970/......... št. 87, str. 13 Rotar Braco: Položaj ohojevcev.............. št. 85, str. 21 Rotar Braco, Brejc Tomaž: Nedonošeni Vasari........ št. 88, str. 32 Rožanc Marjan: Zakaj je bila umorjena Sharon Tate?...... št. 85, str. 19 Tradicionalna slovenska kultura in moderna družba ... št. 86, str. 1 Finale nogometnega pokala............ št. 89—90, str. 40 Rupel Dimitrij : Staro in novo............... št. 85, str. 9 O navzkrižjih običajnega pluralizma......... št. 85, str. 14 Nenehno na rob................ št. 86, str. 16 In medias res................. št. 87, str. 9 Tradicija, tradicionalizem............. št. 89—90, str. 8 Kritika, literatura, ideologija, svet, akcija....... št. 89—90, str. 9 Sedej Ivan: Nedonošeni Michelangelo............ št. 85, str. 20 Računalniško sprenevedanje............ št. 87, str. 21 Heretično nepovezane misli o tradiciji in umetnosti ... št. 88, str. 22 Simčič Samo: Raziskovanje igralca ,'gledališkega/........ št. 85, str. 18 Netradicionalno gledališče, netradicionalni igralec .... št. 86, str. 19 Problemi metode dela pri igri v gledališču...... št. 87, str. 30 Preučevanje igralske tehnike............ št. 89—90, str. 29 Sitar Sandi: Drevo — votlina?.............. št. 89—90, str. 17 Smailagič Nerkez: Vidiki ideologije »nove levice«....... št. 85, str. 1 Šalamun Andraž: Kama sutra............... št. 86, str. 25 Turk Janez: Nezmožnost ne nezmožnost........... št. 88, str. 27 Urbančič Ivan: O ideologiji in filozofiji........... št. 86, str. 9 Se o razliki med ideologijo in filozofijo........ št. 87, str. 4 Ideologija in znanost............... št. 88, str. 9 Žagar Primož: V areni Don Kihot in hlapec......... št. 86, str, 32 Komunizem, bog in islam............. št. 89—90, str. 30 40 MAGAZIN POEZIJA Kne Majda: Pesmi................... št. 93, str. 36 Medved Andrej : Onkraj preko.............. št. 94, str. 1 Plamen I. G.: Mokro cvetoče rož'ce poezije......... št. 95—96, str. 1 Svetina Ivo: Vroča intima svetiti slovenskih slovarjev...... št. 95—96, str. 10 Šalamun Tomaž: Modro................. št. 94, str. 21 PROZA Kralj Tomaž: Speed kills................ št. 93, str. 33 Rupel Dimitrij: Pismo Pavla Pavlina............ št. 94, str. 44 Sitar Sandi: Kozli................... št. 94, str. 38 Smole Dominik: Slovenski konec tedna........... št. 93, str. 48 Stojko Tone: Molitev tete Lize.............. št. 93, str. 43 Šeligo Rudi: Poklici čakajo, 1. Se kakšna očala........ št. 93, str. 57 2. Oglarska sekira................ št. 94, str. 56 3. Kurjenje na višji ustanovi............ št. 95—96, str. 4 Svabič Marko : Afrika iz cunj.............. št. 94, str. 62 Zorn Aleksander: Česen mlatit v Korotan.......... št 93, str. 39 LIKOVNA PRILOGA Brouwn Stanley: Amsterdam /projekt i m- zemlje/....... št. 95—96, (str. 41) Brus Günter: Poskus samorazrezanja............ št. 93, (str. 33) Celant Germano : Genova................ št. 95—96, (str. 40) Dimitrijevič Braco Slobodan: Zagreb............ št. 95—96, (str. 37) Dragan Nuša & Srečo : Ljubljana............. št. 95—96, (str. 33) Ehrcnberg Filipe: London................ št. 95—96, (str. 39) Hanžek Matjaž.................... št. 94, (str. 42) Klimeš Dušan, Jifi Valoch: Brno............. št. 95—96, (str. 42) Marusic Ziuko: Bretx................. št. 94, (str. 33) Bretx.................... št. 95—96, (str. 43) Matanovič Milenko: 1969, Ljubljanica, les-vrvica........ št. 93, (str. 36) Nemetschek Peter: München............... št. 95—96, (str. 38) Nez David: 1970 ................... št. 93, (str. 37) OHO-grupa: Aktionsraum-l............... št. 94, (str. 38) Poznanovič Bogdanka: Novi Sad............. št. 95—96, (str. 36) Regovc Božena: Botique Boža.............. št. 93, (str. 46) Šalamun Andraž: 1970, Noč, lok, goreče puščice........ št. 93, (str. 38) Svabič .Marko: Manifest................. št. 94, (str. 43) Tušek Vinko ; Vabljeni ste k reševanju nagradnega testa..... št. 93, (str. 39) Wolf Tatjana: XXXV. Mednarodni beneški bienale....... št. 93, (str. 42) Zagoričnik Orest................... št. 94, (str. 42) ROB Barry Robert..................... št. 95—96, str. 53 Crni panter na filmu.................. št 93, str. 45 Deklcva Milan: Mushi Mushi............... št. 95—96, str. 31 Demonstracije v Ljubljani................ št. 93, str. 43 Hanžek Matjaž: Poroka OHO............... št. 95—96, str. 29 Hanžek Matjaž, Zagoričnik Orest: Polnjenje prostora s pomocqo šti- rih prstov in nerabnega stavka........... št. 95—96, str. 71 Interna kronika: Jebiga................. št. 93, str. 63 Interna kronika: Kdo vse so kradli............. št. 94, str. 43 International underground festival............. št. 94, str. 33 Jean Genet se razburja................. št. 93, str. 41 Kaj dela Miles Davis.................. št. 93, str. 45 Kosuth Robert Born USA Lives in New York........ št. 95—96, str. 49 Kralj Tomaž: Preko, čez................. št. 94, str. 40 /Notice/................... št. 94, str. 45—49 Dinamo za naprej................. št. 95—96, str. 63 Kurci oh, oh ... kurci................. št. 95—96, str. 69 Makavejev in ZDA................... št. 93, str. 37 Murovec Marijan : Podatek, obdelava in uporaba....... št. 95—96, str. 45 Dokumentarna lirika............... št. 95—96, str. 46 OFF OFF Thcatrer, München............... št. 93, str. 47 Ouspensky Peter Demianovich: Odlomek iz knjige »The Psychology of Man's Possible Evolution............ št. 95—96, str. 7 Pavline prigode /strip/................. št. 94, str. 49 Pekel mamil..................... št. 93, str. 45 Pisateljsko srečanje v Piranu............... št. 93, str. 47 Portnoyeva tožba................... št. 93, str. 45 Povše Janez: IV. Bitef 1970 ............... št. 95—96, str. 22 Pulj 70....................... št. 93, str. 39 Rupel Dimitrij: To so sanje............... št. 93, str. 49 Sušnik Stane: LP: »Spirits Known And Unknown* 41 LP: »The Isaac Hayes Mowement« LP: »Stonehengc« LP: »A Rinbow In Curred Air........... št. 94, str. 36 Douglas & CO.................. št. 95—96, str. 25 Stojko Tone: Foto................... št. 94, str. 35 Šeligo Rudi: Pisateljeve konkretne radosti /3. oktober 1970 ob 16. uri/..................... št. 95—96, str. 67 Svabić Marko: Poljske miši............... št. 93, str. 49 Veliki tekst.................. št. 93, str. 53 Kritika izhoda za boljši red............ št. 93, str. 55 Oprava policaja nočne službe........... št. 93, str. 59 Rudeča kri.................. št. 93, str. 59 Carbonium.................. št. 93, str. 61 Sreda 8. 7. 70., sanjalo se mi je........... št. 93, str. 61 Obema panogama v premislek........... št. 93, str. 61 Bimbi Marimbi................. št. 93, str. 61 Josip Vidmar................. št. 94, str. 54 Psihotest................... št. 94, str. 54 Šarada.................... št. 95—96, str. 59 Tepena zaradi zastave................. št. 93, str. 45 Tim Leary...................... št. 95—96, str. 3 Učitelj, ki masturbira.................. št. 95—96, str. 1 UFO, moj ljubi UFO.................. št. 95—96, str. 5 Vosek, moj ljubi vosek................. št. 95—96, str. 4 Vprašanje: Kakšnega izvora so ta imena........... št. 94, str. 42 Z erotizmom iz obupa................. št. 93, str. 41 PUBLICISTIKA št. 95—96, Str. 57 Argan Giulio Carlo: Umetnost ni kultura na počitnicah..... Baker Russell: Gledališče napreduje............ št. 93, str. lo Ćosić Bora: Modna revija, maneken, obleka......... št. 93, str. 16 Filozofija lepljenke............... št. 94, str. 11 Dobrila Pavle: Avers revers logike?............ št. 94, str. 4 Avers revers logike?............... št. 95—96, str. 64 Dolenc Mate, Rupel Dimitrij: Non stop roman........ št. 93, str. 29 Non stop roman................ št. 94, str. 30 Non stop roman................ št. 95—96, str. 75 Geister Iztok: Materinstvo................ št. 95—96, str. 50 Grafenauer Niko : Pesništvo /ideologija,' in politika....... št. 93, str. 3 Lisice.................... št. 94, str. 16 Inkret Andrej: Paradoksalna eksistenca Marjana Rožanca .... št. 93, str. 11 Stran 163: Stvari so vendar povezane........ št. 94, str. 14 Kermauner Taras : Razbita tehtnica............ št. 94, str. 1 Dvojna provokacija............... št. 94, str. 9 Konservativno premišljevanje o radikalni negaciji .... št. 95—96, str. 27 Konjar Viktor: Formalna rekonstrukcija forumov ničesar ne spre- št. 95—96, str. 21 minja.................... Kralj Tomaž: Zabriskie Point.............. št. 93, str. 1 Nominacija — eksnominacija............ št. 95—96, str. 26 Kreft Ivan J.: Računalniške dileme............. št. 95—96, str. 47 Imeti — delati revijo............... št. 95—96, str. 51 La Monte young: Petje Pran Natha: zvok je bog....... št. 95—96, str. 48 Makovič Zvonko : Ambientalna plastika najmlajših zagrebških plasti- kov..................... št. 93, str. 18 Medved Andrej: »Kulturindustrie«, »Cultura di masa«...... št. 94, str. 10 Milic Jolka : O primerah in še kaj............. št. 93, str. 13 Močnik Rastko: Kulturo množicam — množice v kulturo..... št. 95—96, str. 19 Mrak Ivan: Smer in protismer.............. št. 94, str. 17 Obločnica, ki se rojeva.............. št. 95—96, str. 60 Murko-Drčar Mojca: Logika velikega števila......... št. 95—96, str. 22 Petrovič Krešo : Šport — izdelana igra in igrano delo...... št. 94, str. 22 Pirjevec Dušan: Kako je mogoče............. št. 93, str. 2 Poezija izbrisa................. št. 95—96, str. 73 Povše Janez: Umazana igra............... št. 93, str. 9 Razgovor z Noamom Chomskym............. št. 94, str. 28 Rupel Dimitrij : Pismo Zvezi komunistov (Jugoslavije) Slovenije . . št. 93, str. 5 Nov zakon — stari koncepti............ št. 94, str. 2 Mitologije................... št. 95—96, str. 24 Simčič Samo: O ritmu................. št. 93, str. 6 Psihofizični trening............... št. 93, str. 8 Slodnjak Marko: »Alonzanfandelapatri«........... št. 94, str. 13- ... to ve ves slovenski narod............. št. 95—96, str. 46 Švabič Marko : Prvi korak................ št. 95—96, (str. 77> Vprašanje o protestni poeziji............... št. 94, str. 27 Žagar Primož: Iz dveh kemikalij dve ljubezni........ št. 93, str. 21 Posojilo proti smrti............... št. 94, str. 23 Slikar v preiskavi................ št. 95—96. str. 52 Z Rolandom Barthesom................. št. 93, str. 24 42 cilja prihaja po uporabi sredstev prisile, revolucionarno nasilje kot demokratični pritisk je odziv na represijo zacementirane deklarirane družbe. Univerza ni svobodna, je subverzivna. Organiziranost študentov v tem trenutku ni subverzivna, je emancipacija samoupravljanja. Gibanje, ki poganja kot roža, se ne ločuje od revolucionarnih ciljev naših predhodnikov in sodobnikov. Dokazujemo pravico do lastne presoje, ocene in kritike. Ne borimo se za oblast. Akcije so uvod. Okupacija fakultete je akt in proces. Gibanje nadaljujemo v svetu. PAVEL KRISTAN Vrnimo l