NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 17 IZVLEČEK Še po stoletjih imajo odmaknjene raziskovalne postaje v različnih okoljih pomembno vlogo pri okoljskih raziskavah. Finska raziskovalna postaja Värriö na Laponskem, blizu meje z Rusijo, nudi edinstveno delovno okolje v ostrem subarktičnem podnebju. Glede na raziskovalne naloge so izsledki pomembni za temeljno znanost o naravi, povezavah v njej in v zadnjih desetlejih tudi o podnebnih spremembah in njihovih posledicah. Ključne besede: Värriö, Finska, raziskave, gozd, podnebje, EUFORINNO. ABSTRACT Workplace above the Arctic Circle After centuries remote research stations in various environments still have an inportant role in environmental research. The Finish research station Värriö, located in Lapland, near the Russian border, offers unique workplace in harsh Subarctic climate. Research projects outcomes are important for basic knowledge about nature, its interactions, as well as climate changes and their consequences during last decades. Key words: Värriö, Finland, research, forest, climate, EUFORINNO. Delovno mesto nad arktičnim krogom 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 RAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEMRAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEM Avtor besedila in fotografij: IZTOK SINJUR, dipl.inž.gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana E-pošta: iztok.sinjur@gozdis.si COBISS 1.05 poročilo Znanost ne domuje le v sodobnih laboratorijih, kot se to pogosto prikazu­je. To še posebej velja za raziskave, povezane z naravnim okoljem, ki so za človeka še po stoletjih nedokončana zgodba. Četudi se morda zdi, da smo že vse našli in pojasnili, temu še zdaleč ni tako, in prav zaradi tega so raz­ iskovalne postaje v oddaljenih kotičkih Zemlje pomembne tudi v 21. stoletju. Mnoge med njimi dandanes že nudijo udobje modernega časa, kar pa ne velja za delovno okolje v naravi, še posebno ne nad arktičnim krogom. Laponska je mnogim znana predvsem po domovanju Božička, ki ima za turiste delovno mesto v leseni rezidenci na robu Rovaniemija ­ prav nad arktičnim krogom ali severnim tečajnikom, ki je narisan prek tamkajšnjega dvorišča. V redko poseljeni deželi s površino štirih Slovenij na skrajnem severu Finske se v primerjavi z južnimi predeli pokrajina opazno spremeni. Kmetijskih zemljišč je le za vzorec, številna jezera tod nadomestijo barja, ravnino prekinejo gričevja in hribi, gozd postane nižji in vrzelast, smreko zamenja rdeči bor. Kmalu pro­ ti severu in v višjih legah pa tudi ta drevesna vrsta prizna premoč zahtevnim podnebnim razmeram s pridihom Arktike. Ker je to za mnoge rastlinske in živalske vrste skrajno življenjsko okolje, so tod razmere za preučevanje njihovih medsebojnih povezav še posebno primerne. Finska raziskovalna postaja Värriö, ki deluje pod okriljem Univerze v Helsinkih, je le ena izmed mnogih daleč na severu, kjer raziskovalci že skoraj pol stoletja išče­ Slika 1: Lega raziskovalne postaje Värriö. Avtor: Iztok Sinjur, 2015 Vir podlage: http://www.retkikartta.fi 100 km GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 19 RAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEM oddaljenosti navkljub tudi priključe­ nost na električno omrežje in stalno zaposleno osebje, ki skrbi za prehrano in najnujnejša tehnična opravila. V desetletjih delovanja je gostila veliko raziskovalcev iz vsega sveta. O njenem pomenu ne govorijo samo številne raz­ iskave in znanstveni prispevki, ampak jo koščke mozaika znanosti o okolju in človekovih vplivih nanj. V hribovitem vzhodnem delu Laponske so jo usta­ novili v šestdesetih letih 20. stoletja. Slika 3: Raziskovalna postaja v idiličnem okolju finskega severa (foto: Iztok Sinjur) Slika 2: Junija gosta megla, rosenje in sunkovit veter malo nad lediščem niso presenečenje - tudi to je delovno mesto (foto: Iztok Sinjur). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 RAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEMRAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEM Postaja je brez modernih zgradb, sto kilometrov od najbližjega mesteca (Savukoski) in le nekaj kilometrov od obmejnega območja z Rusijo. Koča iz drevesnih debel je dostopna le peš in s štirikolesnikom, zato je še bolj zanimi­ va za številne raziskovalce. Poleti je tam še posebej živahno. V sklopu različnih raziskovalni programov se izmenjujejo mnoge, vendar po številu članov majh­ ne mednarodne skupine z natančno določenimi nalogami. V hladnejših mesecih mirno delovno okolje z oku­ sno pripravljeno hrano, obvezno finsko savno in vsemi sodobnimi povezavami s svetom, študentje in raziskovalci kori­ stijo za študij in poglobljeno obravnavo zbranih podatkov. Razmere za delo v naravnem oko­ lju se, enako kot vreme, časovno in prostorsko hitro spreminjajo. Poleg delovnih pripomočkov in raznovrstne merilne opreme je treba do razisko­ valnih ploskev znositi še marsikaj. Na prehodu v poletni junij je »april­ sko« spremenljivo vreme s plohami dežja, sodre ali snega. Letno pade le okrog 600 mm padavin, toda vode za v čevelj ali škorenj ne (z)manjka. Od daleč navidezno suhi travniki z lastnostmi barja pohodnika s težkim nahrbtnikom kaj hitro odvrnejo. Ne­ malokrat se zgodi, da debeli sloji šo­ tnih mahov, polni vode, prepredeni z deloma zakritimi strugami potočkov, močno otežijo prehod. Ob nepozor­ nosti lahko kaj hitro do kolen zako­ rakamo v ledeno mrzlo vodo. Boljša izbira je gibanje po z gozdom poraslih pobočjih, vendar je zaradi neizrazitih, nizkih vrhov ter enolične podobe goz­ da orientacija lahko precej zahtevna. Nad drevesno mejo je vsaj v kopnem Slika 4: Draga raziskovalna oprema in vestno izpolnjevanje postopkov preverjanja njenega delovanja ne glede na vremenske razmere omogočajo samodejno prenašanje podatkov na svetovni splet (foto: Iztok Sinjur). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 21 RAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEM delu leta enostavnejša. Tudi komarji so tam manj številni. Prevladuje s liša­ ji prekrit silikatni grušč, med katerim so zahvaljujoč mahovom in prileglim grmičkom v dolgih letih nastali žepi hranilno revnih in kislih prsti. V tako skrajnih rastnih razmerah koreninijo od nenehnih vetrov in snega oblikova­ ni samotni predstavniki rdečega bora, puhaste breze, jerebike in brina. Globlje prsti se pojavljajo na nižje le­ žečih uravnavah, kjer so drevesa, gr­ mičevje, rastlinje goste zeliščne plasti (večinoma jo tvorijo brusnica, borov­ nica in resa) ter mahovi in lišaji ustva­ rili različno debel sloj slabo razgraje­ ne organske snovi, pod katerim je za vzorec humusa in nekaj centimetrov sprane prsti. Z globino hitro narašča delež preperelega silikatnega drobirja in kamenja različnih velikosti, ki je pod vplivom periglacialnih procesov dobro sortiran. Zaradi hladnih tal, ki imajo 10 cm globoko vsaj +5° C le od sredine junija do sredine septembra, je aktivnost talnih organizmov krat­ kotrajna, razkroj organske snovi pa posledično počasen (Sinjur in Kulma­ la 2015). Tako že od 20 do 30 cm pod površjem opazimo le redke korenine. Pozimi, zima se s snežno odejo začne običajno sredi oktobra, brez smuči ne gre. Snežna odeja se predvsem zaradi vpliva vetrov krajevno močno spremi­ nja. V dolinah so območja z globo­ kim, napihanim snegom, ki preseže meter višine, na vetru izpostavljenih vzpetinah pa se do golega površja spi­ hana mesta izmenjujejo s številnimi zameti. Snežna odeja se v zadnjem de­ setletju običajno stali v prvi polovici maja. Slika 6: Enoličen gozd, neizraziti vrhovi ter iskanje prehodov čez vodotoke in barja otežujejo orientacijo(foto: Iztok Sinjur) Slika 5: Podzol, značilna gozdna prst na severu Finske (foto: Iztok Sinjur) NAPIS NAD ČLANKOM 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 RAZISKOVALNA POSTAJA VÄRRIÖ NA LAPONSKEM Opravljeno je bilo v okviru Pro­ gramske skupine P4–0107 Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, pot pa finančno omogočena s pro­ jektom EUFORINNO – European Forest Research and Innovation, ki je na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekal v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za razi­ skave, tehnološki razvoj in predstavi­ tvene dejavnosti. dovih ob meji z Rusijo lahko človek dobi družbo, poleg številnih ptic tudi losa, severnega jelena, volka ali med­ veda, na skalovju pa tudi kače. Delo na raziskovalni postaji Värriö, kamor ne pride veliko zahtevnih go­ stov in se človek v mednarodni ekipi že po nekaj dneh počuti kot v krogu dolgoletnih prijateljev, je potekalo ju­ nija 2015. Dolžina dneva ima pri delu po­ membno vlogo. Poleti Sonce ne zaide več kot mesec dni in ob natrpanem urniku človek brez ure hitro izgubi občutek za čas. Življenje v gozdu se tekom dne le malo spremeni, Sonce nad severnim obzorjem pa človeku ustvari občutek jutra. Ptice le deloma potihnejo, pa še to le za kakšno uro v času rojevanja novega dne. Med samotnim delom v tamkajšnjih goz­ Viri in literatura 1. INTERACT 2015. INTERACT Station Catalogue – 2015. Elger, K., Opel, T., Topp­Jørgensen, E., Hansen, J., Tairova, Z., Rasch, M. (ur.) DCE ­ Danish Centre for Environment and Energy, Aarhus University. Medmrežje: http://doi.org/10.2312/GFZ.LIS.2015.001 (12. 8. 2015). 2. Sinjur, I., Kulmala, L. 2015: Soil respiration variability in boreal pine forest in Värriö, Finland. The Final EUFORINNO Conference, 31. avgust do 4. september 2015, Rogla, Slovenija. Kraigher, H. (ur.). EUFORIA : European forest research and innovation area : programme and book of abstracts. The Silva Slovenica Publishing Centre, Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://eprints.gozdis.si/id/eprint/1440 (12. 8. 2015). 3. Medmrežje 1: http://www.retkikartta.fi (10. 8. 2015). Slika 7: Skrajnim rastnim razmeram navkljub drevesna meja počasi, a vztrajno napreduje v višje lege. Njena sedanja meja je na nadmorski višini okrog 500 m (foto: Iztok Sinjur).