Kmetijski tečaj na Grmu. Devetnajsto stoletje si je pridobilo ime reka pare in elektricitete; dvajsetemu, v katerem živimo, so nadeli že uebroj imen, toda opravičeno menim, da rau pripada med drugim ime stoletja reforme, veka kulture in napredka. Vse je v preosnovi, človeški duh prodira vedno Zmagovitejše v vsa čuda narave. Stari nazori se umikajo novim, povsod samo vrveuje. Naravno je, da je ta vrtinec pograbil tudi šolstvo. Veduo glasiifjži je klic po reformi sredujih in višjih šol, toda še bolj pereče je vprašanje po preustroju ljudskega šolstva. Mladina hodi res po 6 do 8 let v šolo, toda to ne zadošča. Premlada zapušča šitlo tet se podaja v brezobzirui boj za obstanek. V najlepših letih življenja stoji osamIjeiia na križpotju svojega delovanja. Nad ujo ne bdi več skrbuo oko učitelja-vzgojevalca, za opomine staršev, za vzvišene verske resnice se ne briga. Ideal ji je le svoboda v dejanju, uemorala in pa Bš i b a b o ž j a" našega iiaroda — pijančevauje. Kako se postavlja z gorečo svalčico iu litrom, to se ji zdi n o b e 1. Pouočevanje, t j. — ideal. Ni čuda, da gledamo potem take pokveke z upadlimi prsi, vdrtimi očmi, uestaluega pogleda, ki imajo šele uastopiti resno pot življeuja. Ne trdim, da je povsod in vse tako, toda gotovo je, da je le premnogo tega. Kaj naj iraata Darod iu država od teh rev! Narod propada, gine, državi se poluijo ječe, boluiščnice in blazuice. Zato mora vsakdo z Teseljem pozdraviti idejo, šoli odrastlo mladino pritegniti zopet v šolo. Seveda pojde to težko v začetku, nikakor "e bo pot posejaua z rožicami, toda prirojeni idealizem, ki tli v uaših srcih, uaj premaga tudi to. S tem, da rešimo mladino pred pogubnimi vplivi druščine in sedanjega tako raz"Urkauega javnega življenja, si postavimo najlepši sporaenik. Kameniti stebri, kovinasti kipi T proslavo slavuih mož bodo razpadli, toda 8pomin na ufiitelja-trpiua, ki bo poraagal re^iti nado naroda, bo veeen. Cas je, da se povrnem k stvari! 0. kr. ministrstvo za nauk in bogoCastje je sporazumuo z niiuistrstvom za polje^lstvo omogočilo kmetijsski tečaj za učiteljstv°i ki se je vršil ua Grrnu pri Novem toestu od 17. julija do 19. avgusta t. 1. Tečajev uameu je bil, usposobiti uči- ^'Je> da bi vodili kmetijske nadaljevalue tečaje v zyezi z ljudskimi šolami, ki se imajo sča- 8on»a ustanoviti. V ta bi hodila mladina od "¦ do 18. leta, t. j. ravno v dobi, ko je naj- °'J izpostavliena škodljivim vplivom svoje okolice. Tečaja se je ves čas udeleževalo 27 ko- legov, 20 Kranjcev, 7 Goričanov. Pouk je ob- eSal sadjarstvo, vinograduištvo, kletarstvo, p0sebno in špecialno poljedelstvo, mlekarstvo, živinorejo, čebelorejo, perutninarstvo, pedagoško predavanje, življenje in pridelovanje rastlin, zakonodajstvo. Teorije je bilo 140 ur, praktičnih vaj 90 ur. Predavali so strokovni učitelji zavoda in ravnatelj Rohrmano. Pedagoška predavanja je irael deželni sadjarski nadzornik M. Humek, gozdarstvo je predaval gozdui koraisar Orbas, veteriuarstvo živinozdravuik Skale in zakonodajstvo z ozirom ua kmetijstvo deželoosodni svetnik dr. Volčič. Vsem imenovanim gospodom, kakor tudi strokov. učitftljem Zdolšku, Planinšku in iug. Vedrnjaku kakor tudi pristavu Lapajnetu izrekam imenom udeležencev tečaja najpresrčnejšo zahvalo za trud in vnemo, s katero 80 se zavzeli za predmete, da so nam podali najboljše, kar jim je bilo mogoče. Vsa zadeva je šele v povojih, tečaj je bil šele drugi na Slorenskem, zato ne moremo zahtevati še kaj popolnega, toda z d e lom do zraage — to nam bodi geslo ' Saj je povsod treba premnogo poizkusov in razmišljanj, preden se ustvari trdna podlaga bodočaosti. Bili srao na Grrau od vseh vetrov, najrazličaejših mišljenj, toda skupno bivanje pod gostoljubno streho grmske šole, kjer se je spoštovana gospa ravnat«'ljeva trudila z vodstvoin kuhiuje ustreči našira želodcem, občevanje s prijaznimi gg. ravuateljem, strokov. učitfljstvom in g. kolegom pristavom, ki so nam na vse načine izkušali olepšati, prijetno uapraviti interuatsko življt-nje, uas je kmalu združilo. Semtertja je zavalovalo kaj med nami, mnenja ko sh križala, pa je kmalu vesela pesf-m, splošua prizanesljivost naredila mir in slogo. To je tudi edino prav. Tako je bil omogočen ugoden uspeh tečaju. Ne moifm si kaj, da bi ne izrekel zahvale tudi g. vinarskemu nadzorniku Skalickerau, ki nam je razkazal državuo trtnico ter nas z izborno vinsko kapljo v drživui kleti prepričal, kaj labko doseže umui kletar z moderaim kletarstvom tudi z relativoo slabšim sadom božansko opevanega trsa. Preden skleuera, onienim še izletov. Nepretrgano bivanje na enera kra]u za več časa človeka uekam duševno utruja, toda teuuu se kmalu odpomore. Tako so tudi nam olepšali, osladili življenje z izleti. Krasna sta bila izleta v Toplice in v Pleterje, kjer so nam vljudui očetje kartuziani razkazali svoj obširni saraostan, posebno pa svoje vzorne žpalirje ob samostaoskem obzidju. To je res nekaj posf-bnega. Stavba naredi na človeka z uredbo svojo nek majestetično — bajuostni vtisk. Toda tu li telo so uara z izborno postrežbo teineljito pokrepčali. Hvala jim presrčna! Raviiotako so narn usmiljeni bratje v Kaadiji z veliko vljudnostio razkazali moško bolniščnico. Razni poizkusi z tlektriko in Rontgeuovimi žarki so nas prepričali o izborni uredbi te boluiščnice, ki bi bila v kras iu ponos celo velikim svetovnim mestom. S tem sem izčrpal, kar sem imel na srcu. Ako sem kaj nehote izpregledal, naj mi prizadeti blagohotuo oproste, ker ni namenoma. Vsem tovarišem pa, s katerimi sem prebil tako lepe dneve, kličtm : Bog vas živi!. Le krepko dalje po začrtani poti! Ne obupujrao nad morebitnimi trenotnimi neuspehi. Temelj iroamo zdaj, zato čvrsto na delo za ppvzdigo stauu, ki je jedro naroda, steber države, dika iu ponos človeštva! Poklicaaim faktorjem pa: Le prirejajte take tečaje, da bo šolstvo kmalu imelo od teh tak uspeh, kakor je že viden v mnogih deželah A M.