St. 32. V Gorici, 6. avgusta 1880. „SoSa" izhaja vsak petek s in velj* 8 poSto prejemana ali v Gorki na dom poSiljana: Vae leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ jJ.30 6et?rt leta . . . . „ 1.80 Pri oznanilib in jirav tako pri „po-slanicah" se placoje za navadno triatop-no vrato: 8 kr. de se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 » .» v » 3 „ Za veie drke po prostoni. ^aj^ <« Posamezne Stevilke ae dobivam^^*' 10 soldov v Gorici v tobakarnici v gi>- *; 8poski nlici blizo „treh kron". iriV na starem trgu.— V Twtu v tobakarnici „Via dclla cnserma 3". Dopisi naj so blagovoljno poSitfajo ureilnistvii ,,Sofie" v Qorici v Hilarijanski tiskarni, naiouniua pa opravnifitvu„So6ou na Koronji v Sticaa-vi hifii fit. 858 II, nadstr. Rokopisi bo no vraCajo; dopiui naj ae blagovoljno frankujcjo. — Dolalcem In drugim nepremoinim to naroGnina roils, akoie oglaie pri uredniltvu. Dijakom na poditnicah. S prijazoo id prijateljsko besedo, katero tukaj sprvoiimo, ne dajemo mi sovetov visokoSoleem, v prepitcanji, da jih je v naSi deSuli primerno malo, in pa da imajo na Dunaji in v Gradcu svoja ognjiSca, na katerih jih iskre preSinjajo za njih dobro in ogre-vajo za narodov prid. Nam m na srcu gimnazijalei in realei, posebno iz viith redov, katerih nam ni prezi-rati, kakor ne zaradinjini lastne mo6i, tako ne zaradi izdatnega Stevila, v katereni so se zdaj razSH v rojstne kraje, V obge gore* naSi dijaki za znanosti, in podajo se ua po&tnice s celo kopico dobrih nacrtov, vsled katerih zel6 ne samo odpofiiti se, ampak tudi svoj duh obogatiti z novim in posebnim beriiom, katerega niso omagali med Solskim letom. Ta pa oni hrepeni tudi popraviti svoje opravtoe ali pa tudi zakrivljene ramude. Ali po&tuice iztecejo, in ce se dobro obnese, poloviea storjenih sklepov splava po vodi brez sledn. Veliko je tedaj na tern, da si naSi dijaki svoje nnloge prav izberejo za podeljetio jim prostost. Ako znajo dobro oceniti svoje pocitniSke tedne, koristijo v zmialu pofiitnic lahko scbi In krogu, v katereni pre-bivajo. GoriSki dijaki zlasti eele poSitnicc ostajajo v o2ein krogu svojega kraja. Itazmerno veCc uboStvo go-riSkih gimnazijalcev in realcev je veCidel krivo, da ne potujejo tuliko, kolikor na NemSkem, pa tudi dru* god na S!ovenskem. Skode je za-nje ttdiko, kolikor imajo drogi dijaki s popotovanja dejanskega dobifika. Gotovo je, da se popotni snladini zemljipisni pojmi popravtjo in u-trdijo, in da si po najboljSi poti zapomni tuje naptave, op rave in nuvatie. Mladtni, ki inia priti samostojna na viaoke Sole, je opazovanje ^ivljenja po novih krajih pri-meren prehod v gibanje in mrgolenje velikih mest; ia kdor je vsled posebnega stanu tudi pozneje vedno zavezan na dom, se te^ko kedaj kesa, da je kot di-jak ogledoval druge pokrajine. Komnr pa so zaprte ofit za raznoteie dobicke duSevne, mora priznati, da dijak po sili in nevedoma s popotovanjem utrdi in okrepi kaj primerno svoje ude. Na obojo strati pa zagotavljamo svoje prijatelje, da taki mladi gospodje per pedes apostolornm ne. potrebujejo veliko novcev za svoje poti; prepricajo se samt, le zderejo naj se z doma. Kdor je popotoval, vidi, kakd potem najteSe duSevne tvarine ptebavlja z lahkoto, katera rcu je bila izginila med Solskim letom. Tako ali tak6 pa ostaja o pocitnicah casa tudi za primerno du§evno delovanje. Berilo iz veCih zgo-dovinskth knjig in iz ieposlovstvenih del Cloveka ne 2dela toliko in donasa vendar novega gradiva za po-loino predelovanje in premi§ljevanje. Ucenje novih je-zikov je najla^e, ker obte^uje razmerno samo spomin. Iz lastae skuioje vemo, koliko si pridob6 oni, ki si na srednjih Solah prisvoje za sploSno in §ir§o omiko potrebnih jezikov. DanaSnji dan mora omikani Slo-venec pogledati v knjiZevnost tudi drugih Slovaaov. Jezik srbski in hrvaSki so nam igraCa; znjunimzna-njem pa se seznanimo lahko kmalu z ruskim berilom. Ene poCitisue brez telave po eno slovnico zmagarao s potrebnimi vajami. 2 nemsko literaturo se lahko omikamo; ali kaj veltka in neprecenljiva dela s posebnim duhom v sloga in razpravljanji nahajaino v angleSkem in francoskem jeziku. Ostrosti vmiSljenji in okusa formalnega skoro ni doseel brez teh dveh svetovnih jezikov. 0 laSkera tak6 ne govorimo, ker upamo, da gor&ki dijaki ga imajo 2e takdv svoji oblasti. Slovenci po visokih Solah morajo za vsakdanji iwei poduLevati; pol laze in dra2e ure dobe, ako znajo imenovane obseine jezike. Fa kakor smo rekli, taki dobidki so postranski vpri-meru z nameni ob§irnega izomikovanja, iu vendar dijak vse to brez posebnega upiranja dose^e na veClet* nih poiitnicah. Kakor se vidi, mi smo za t6, da porabi sred* nje§olec proste mesece najprej sebi vprid; saj potem tudi za narod kaj stori toliko izdatnise. Ali polo^enje naSego, naroda je tako, da ima tudi srednjeSolec ne- posiljeno priliko v jesenskih tednih koristiti tudi svo- ! jim domaCim ljudem. Mi bi Se sanjali ne, da naj se naSi gimnazijalei razgrevajo za politiko. To jim za vselej odsvetiijemo, ker je fie celd visokololcem ne moremo priporocatu Ona presega mofii in zavest navadno podeljenii omike. V naLem natodu pa je drugih strani, za katere so tudi oni sposobni. Koliko sosesk imamo brez pravega na* rodnega petjal VaSke zaostale fauto spodbujati za prepevanje doma^ih pesmi •— je prlinerna naloga di« jakom, ki ljubijo svoje lojstne kraje, Kjer so tiralna drudtva, se 2e tako radi udele^ujejo narodnlh veselic. Med narodom je U vedno dovolj vra2. Iz pri rodoslovnih naukov se da narod lahko poduCiti v po* sebnih izgledih, da Skode ne trpi v svoji doaeilauji omejenosti. Dijak obSuje s posamezniki doma, in poedincem priporoca lahko vrednih in koristuih knjig v berilo, In tako* ima prilik dovolj narodu koristiti duiuvno. Med naSim Ijmistvom je dovolj narodnega blaga nepobranega, Naiodmh pesmi nifievseh zbranih; prilik in pregovorov tudi uiso So dovolj uabirali, Dijaki z narodom govore\ iu iz caatltljivih stai^ekov iu z\raic dogodke, pripovesti in vraze izvabijo brez zadiikov. NaSi uaravoslovci 'Mb v novejSem Casu izraze domaCe dopolniti in utrditi. Dijak ima tenko uho, lahko be* sede vjame, izpraSa in tako" pomaga slovuik pomuo^e-vati ue samo z imeui iivalskimi iu rastliuskimi, ampak sploh s Se nesliSanimi ali v pismu do zdaj ne-nnvadnimi besedami. Piimorsko zlasti ni Se potrebljeuo na to t»trau. Dobro bi bib tudi zapisovati stenografsko cele povesti ali krajSe in daljSe pogovore, posebno s prilctnimi ljudmi, ki 2ive v gorskih samotah slo-venskih krajev. Oni dijaki, ki so stenograiije tudi do-mace veS^i, bi s takim zapisovaujem mnogo pomagali preiskovalcem naSega jezika. Posebni namen takemu nabitanju povemo Se drugod nataacnoje. Tako in enako delovanje ne preseza dijaSkih mo5i, ne skazi potrebnega poftitka, koristi pa doma-(emu slovstvu mnogo in prihrani truda in casa onim, ki narodno blago nadalje predelujejo za zuanostne na-mere. Dijakom samim pa so taki predmeti tudi v velik dobiLck, ker se jim uho privadi ljudskega govora, in ker imajo priliko premiSljevati izrekc, primere, po-dobc iu sploh vso sedanjo in podedovano modrost naSega naroda, ki jo izrazuje in vklepa v domace gla-sove. Drugih sovetov na poCitnice dragim mladim pri-jateljem ne dajemo. Naj si skuSajo biti jasui v vsem, kar koli prcbtrajo ali premiSljujejo. Med Solskim letom so marsikaj zajeli in sprejeli samo povrSno. PovrSuost duSne moa slabi, jasnost sama krepi in vodi do sa-mostojnosti v miSljeuji in slednjiC tudi v delovauji in zuuanjem gibanji. NajhujSe fiCitunje omikanemu dlo-veku tici v uesamostojnem miSljenji, in najlepSi do-kaz bistiega uma je tudi dijaku, da se mehanicnega ali slepega ufcenja in nesamostojnega razsojevanja o-giblje. Steven dijak z dobrimi knjigami, katere po5asu, pa tcmeljito prebira in jasno premisljuje! SieCue pocitnice vsem! Dopisi. 12 Goricft 5. avgusta. (Izv. dop.) (f Ekscelenca grof Janez Krstnik GoroniniCronberg.) V zadnjem listu „So6eK objavili ste prc^alostno vest o smrti grofa Goronini-ja; oCeta predsednika deriavnemu zbo-ru, izrazili ste na prveni mestu naj iskrenejSe so-Cutje'nas goriSkih Slovencev tcr konstatirali zajedno veliko izgubo celej naSej deceit. Naj bode danes me* ni dovoljeno s6 sledecirai vrsticami izrofiiti javnosti preblazega ranjeega nekatere lepe Iastnosti — znane le 6aim, ki so imeli 2aat priti i njim v naj ozjo do-tiko. — Ranjki grof je — kakor znano — leta 1861. stopil v pokoj ter se a tern javnemu iivljenju odpo-vedal. A vendar je bila ta odpoved le uavidezna. Prcfiastno mcBto, koje je grof Goroninl v javnostt zav/i-mal, njegova razmota do presvitlega cesarja kot nekdatiji odgojitelj bila sta pa6 pretehtna vzroka, da in bila ranjeemu dovolila, na svojej grajSfiini v Sem-petru ^iveti, ne da bi bii imel velik vpljiv na ono mesto, s kojega se dolocuje osoda naSej Avatriji. Da je temu tako, spriaujejo pac* prepogostna pisraa, koja je ranjki prcjemai od Njog. Velfaanstva, da je temu tako, kaze dovolj slufiaj, da je Nj. Vclitotvo pres* villi cesar o priliki lanske svoje petindvajsetletnice razun udov cesarske hi§e edino ranjeega grofa k slavnostnemu obedu povabil, a kljubu tej neizmerivj Catjti, kljubu Kicfii, ki je ranjkega spremljala skozi celo iivljenje, ni vendar pozabii — kar m dan danes lali Bog navadno zgodi — da se ima za vse to zabvaliti vsemogocnej bofljej rokl, gi ga je verao cuvala t on je ostal zvest kato-litm do zadnjega svojega zdihljeja. Ako hi bo dragl bralee podal ob nedcljah zjutraj v bliiinjl Sempetor in si doSel ravno, ko je ljudstvo Slo iz eerkve od maie, tedaj si vselej naftel med ttjtmi ranjeega grofa, ki je za roko vodil svoja vnuka, vr*&ajo6 se od sv. opravila. Naj je bilo lepo ah grdo vreine, naj je bil mraz ali vrucina, on id nikedar opustil dolihiosti kot kristijaij. Mnogo je skrbel za dobro odgojo svojitn vuu-konti PrejSuji dekan, monsignor Mercina bil jim je v mladosti dornaei uCitelj verstva. In ko je kak vnuk opravljal prvo sv. obhajilo, ali pozneje, videl si vselej pristopiti k bozjej mizi tudi starega odeta grofa. Veliki pouedeljek je v Sempetru velikono5ua skupna spoved in obhajilo. V vrsti obhajancev — trdih kmetov — ni bilo nikoh pogreSati starega grofa. Pa on ni bil dober krisitjan le na zunaj, ampak on je 2ivel kot se kristijanu spodobi tudi doma. Vet-krat je povdaijal: „Dokler so mojeofii odprte, sene bo ob postnih dneh v mojej hiSi meso jedlo." In ko so necega postnega dne po pozabljivosti priSle mesne jedi na mizo, se jih ranjki grof Se dotaknil ni. Bil je rajSi * brez kosila. V prihodnje pa je previdnejSe ravnal; gledal je sam v koledar ter postna jedila sam naroceval. Govoril sem z ljudmi, ki so menili, da je bil ranjki Goronini skop. A to je gola neresuica. On je bil le dober gospodar, ki je znal z denarjem pametno ravnati. Coronini je bil moz, ki ni svojih dobrih del na veliki zvon obeSal, kot se to dan danes sploh go-di. On se je drzal svetopiseinskega izreka, ki pravi: Leviea naj ne v6, kaj desnica da", ^e ob zadnji kole-ri je preskrboval z jedjo Sempeterske bolnike. Nje-gova gospa sama je za bolnike mnogo skrbela in je potem tudi kmalo umerla. In od takrat je bil Coronini uajve&i in edini dobrotnik Sempeterskim bolni-kom in siromakom. PrejSnjemu dekanu kot oskrbo-vatelju denarnice ubozih je vefikrat rekel: .Dolznost mi je za uboge in bolnike skrbeti, ako nimate de-narja, prosim, le recite mi 1" In kakor je rekel, tako je ravnal. Koliko Sempeterskih bolnikov hodi Se dan danes v grofovo kuhinjo po juhol Da pa Coronini ni bil tisti, da bi bil pocestnim lenuham in beraSkim postopaCem desetice ali dvajsetice v klobuk rnetaK je po mojem menenji prav pametno in v smislu na-Se vere. Coronini ni dobrot delil le posameznikom, ampak on je tudi skrbel za blagor cele obfiine. Na svet 8Vojega oCeta je bil g. predsednik deriavnemu zbora pred leti prevzel Sempetersko iupanstvo, ki je bilo vsledi dotakratnega slabega obginskega gospodaratva v jako neprijetoih denarnih razmerah. Zbog lastne poMvovaltiosti, da je sam sluibo obfiinskega tajnika brezplafino oskrboval, posrefiilo se mu je v kratkem Casu zagaieni obcinski voz na pravi tir spraviti. In ko je potem grof Franc driavni poslanec postal, o-pravljal je obainsko tajniStvo za Casa njegovega biva-nja na Dunaji ranjki oSe, v iupanovanji ga je pa na-domestoval pod^upan, priprost kmet, kojega je raujki grof veSkrat „svojega predstojnika" aval. Tedaj odgojitelj, prijatelj presvitlega cesarja, feldcajgmajster, po-miSL se na stare dni v priprostega vaSkega pisarja J In vae to, da prihraui qWw\ DvN BtroSkov, Da je ranjki grof obcino tudi denarno podpiral, ni mi menda treba omenjati. Kapelico na pokopaliSCi seziual je na lastne stroSke, ter jo potem prepustil v javno vporabo. Posebno dober gospodar je bil svojira kmetom (kolonom). Kakor sta v njegovi biSi mir ia edinost vladala, lako ju je znal ohraniti med svojimi fc&eti. .Otroci niraajo pri meni nikedar prav* pravil je ter po tern svojem principa marsikaterim prepirom raed podloiniki v okom priSel. To so nekatere lepih lastnosti blazeg* ranjcega, koje sem bold pozabljivosti odtegpiti. Koliko draaib dobrih del — javnosti prikritib bi se dalo Se naSteti, boja je blagi moi po avojej mogocnej protekciji mar* sikateremu naSemu rojakn atoril, in kojaaorau vna-9ej dexeli nepozabljiv spomin pridobila! — Naj * mira poena! ___________ S Kraat dn6 31. juhja. (Izv. dop.) Dan vsa-koletne uciteljske skupSCioe je uciteljem menda brez ixjente povsod lelko pricakovan, zato je tudi prijeten in blag. V prvi ?rati porodi namrec* ta dan nkazelj-nemo u&telju marsikak koriaten nauk, kako naj se v Soli in tudi xuoaoje vede; kaj naj posnema, ali tasa naj so izogiblje itd. Slozi pa ta dan tudi u&te-Ija t njegovo nadajjnje izobrazevanje, kajti pri vsakjera ucitelju se vidi, kako dobro xrno, vprid obrneno,no-8i dobrega sadu.—P*6 rad vidi uiitelj avoje ljnbe in sveste prijatelje vsaj enkrat v letn; rad jih vidi in osebno poxdravi, toraj ni *wio, da se ciovek tega dneva veseli. Tako uciteljsko skupsttuo so imeli uci-tejji seianskega okraja dne 30. t. m. v Tomaju. Seslo se je tarn 19 ueiteljev s 3 utiteljicaml. 0 napove-dani uri se zafine podok v utilnici. G. uCitelj B. is Tomaja je razlicno tvarino prednaSal mladini nizje akupine. Sledila je na to kritika, katero pa tukaj aamolciin, ker vein, da naSe brake ne zaoima. Splob sta pa naredila sola in uCitelj dober vtis na nas. Po* tem je g. nadzornik Vodopivec dajal dobre migljaje o risanju, razpravljajoi svojo tvarino na iolskl deski. Priliino je g. A. Leban priporocal Lapajnetove risaa-ke in pisauke. Sknpni obed bil je pri g.uCitelju. Vse je bilo tarn zdrazeno, postrezba bila je »po stari nay ad i izvrstna4, prijateljski razgovori zivahni, napitnice prisrine. G. nadzornik obceval je z nam! prav po bratovsko, z eno besedo: proziveli smo dan, ka-korsnih jev zivljenju ncitel jskem premalo. Med petjera pafi hitro nre tek6—da, prijetne nre le prerade hitro minejo; tezko smo se loCili eden od druzega, a upa-jot, da se vidimo vsi dne 2. sept t. l.v Sezani, kjer se bode snovalo utiteljsko dvuStvo za s?-iansko-komenski okraj. Kakor smo se pri ebeda zmenili, naj tedaj nobeden u&telj tega dneva ne zamudi.—Iz dna srea klicem: Nasrecno in veselo svidenjel— '______ Protoslav. j Iz Nabre2hie dne* I. avg. (ueit. konferenza.) . UfiteTji komenskega okraja imeli so tukaj doe 26. j julija navadno I'tno konferencijo. Zborovanje je pri-Celo okoli 8I/2 ori v Solski sobi pod predsedniStvom g. c. kr. okraj. Sols, nadzornika Vodopiveca, Navzo6-nib je bilo 15 u&teljev. PoCestila sta nas pa se svo-jim pobodom tudi g. Anton Leban, nadncitelj v Se-Lani, g. Benigar, nCitelj v Tomajn in g. Poni2, uCitelj v Bifenbergn. G. uCitelj Hrovatin nam je nazoanil tvarino, ktero bode v Soli razpravljal. ZaCel je po-duk, ki je tr^jal 2 uri. Po nauku so otroci odpeli nektere pesni, in odsli so mirno domov. Na to je sledila kritika. Presojevalo se je, kar se je uiiteljem tidelo potrebnega do dveh popolndne*. Iz vsega smo pa razvideli, da je uCitelj Hr. mo2 na pravem mestn in vreden posnemanja, kajti Sola njegova je v lepem redo. Po konfereoci je bil pri g. Tancetu skupni o-bed; prepevalo, napivalo in bilo se je dobre volje. Ko-nefino nas je g. Hrovatin povabil na kapljico dobrega vinca, in ostali smo v veseli gdruibi pevajoC-, dokler nas ni vecerni blad odnesel narazen. Da se zooet vidimo!________ Z BanjSlC SI. julija. Dobro mi doSIa knjizica „Njihova PrevzviSenost pre5. g. Dr. Andwj Gollmayr 25 let knez-nadSkof v Gorici", v kteri na§ spretni pisatelj g. A. M. Njihove PrevzviSenosti izdatno pas-tirsko delovanje opisuje, daje rai ~ govoreca o novih cerkvah, novih vikarijatih in dohovniSQh—povod po-vedati. da je tukajSnja oUiua. prav na dan 25 let-nega godukonsekracijeNjihove PrevzviSenosti postavila temelj za novzvouik, Cegar zido-vi so zdaj vkljub mnogim oviram nad cerkveno st"e-bo dospeli. Dne 24. junija je ze bil vzidan nad vho-dom kamen z letno Stevilko 1880. — Tako bode ta novi zvonik, ako ga Bog da dovrSiti, nekak spomi-nek 25 letnice vladikovanja Njihove PrevzviSenosti nasega preC. g. knezo-nadSkofa Dr. A. G.; bode pa tndi spominek radodarnosti Njihovega Velieanstva nasega presvitlega cesarja Franca Jo-zefe I., ki so z lepim darom 300 gl. izdatno pripo-mogli, da se ob casn Njihovega SO.rojstnejsa godnvta nov zvonik zida. «ft « ?* .efl ?omi?*k:, Dne 27. junija (v nedeljo po 2? ™^! naSega lhrPke8& m^tropoJita) so na Dunaji bwajoCi SJavani prp»Ia?IjaU tisoCletoico potrjenja sta- roslovenskega jezika za rabo pri sveti maSi; obclna BanjSice pa postavlja ob istem casn cerkev svetega Duha, ki je o svojem prihodu posvetil jezike vseb narodov za $astno sloibo Bozjo ter jim enakopravnost zagotovil. Tako bode novi zvonik tudi spominek tisoLlets»ice, ktera nas sponunja nekdanje naSe slave in tedanje prednosti pred dru-gimi narodi. Da bi pa le Bog dal ta zvonik srecno dokon-Cati! Kakor vsako podvzctje, tako ima tudi to zida-nje ranoge ovire. Prva ovira je bila konfiskacija zneskov za zidanje namenjenih, ktera se je vrSila zaradi za-stankov na bolni^uiioih stroSkih. Obcinarjem ni bila ta konfiskacija nic* vs>i, ball so se ze, da jim „spi-talarjt*, te k*ne gosenke, tuli zvonik snedd. Raji bi bili sliiftli, da so .Spitalarji" konfiskovani, nego da so denanri .zneski, kteiib obCina potrebujs za boljSe namem*.— Druga ovira jeneka razdraiba, ktera jeza-sejal med mime oMinarje ;.ta Lerni<*, ki rad ljuliko vidi. Bilo je tak6. Pre&sttti g. dekan so bili »za letos14 tukajSnji cerkveni shod prestavili od binkoStne nedelje na binkoStui ponedeljek iz raznih vzrokov, ktere so z dopisom do tukajSnjega iupanstva po res-nici razlozili; a nekemu AodkritosrLnemnlt prijatelju B—t—-b, ki je prt debatt za spremembo sboda govo-ril in jo opjeno priporocal, dasi ni hotel doma^t go-spod odgovoroosti prevzeti. zdelo se je koristno, de-kanevemu dopisu do iupanstva nasprotno trditi in proti naSim mozakom takole lagati: »Ne g. dekan, am-pak vas g. vikar so to spremembo sboda izmislili in vpeljali." Ta laz, ob binkoSinih praznikih razglaSens, je dala lahkovernim obCinarjem povod, zabavljati proti zidanjn zvonika ter deio odkladati, ktero je Zebtez tega mnogim zoprno. zlasti taktm, ki rekd: Smo iz-hajali do zdaj brez zvonika, zakaj bi ne Se naprej! Gemu tt stroiki? Cemu ta potrata zdaj v slabih le-tinah? Takim vsak povod, tudi najneverjetnila M, prav pride, da se branijo rabote. Nekaj dni je bilo treba »rabotnike kupavati*. Tretja ovira — neogodnovreme. Sprvega je nagajal „vsakd&njt dei4, ki je pa menda pri vsi svojt nagajivosti prav dober uamen irael, zalivati itatrt-reft to novo rastlino — novi zvonik— da bi se dobro prijela in avrsto rastla, kajti bal se je, da bi na trdt skali labko usabnila. Tako tudi kak priprost Clovek, ki ni trgal ..bergeS* ali „eikletf po srednjib §ola|i, vrze vLasih besedo brez slabega uaraona, brez vse zvijaSe, samo da potrdi tovarSa ali tovari^ici govorje-nje, pa ne sumi, da je s to besedo komu Skodovai, ali da se je komu zameril. In vendar ga viasib -a tako besedo obesijo—izSolani oroikonosci! Meseea julija ni nagajal YeL del, a prlhajal je pogostoma piS, ki je zugal zidarje in njibovc ?malo-varje* z odra pomesti. Julij je bil ietos muhast, ne veC stanoviteu kakcr druga leta; raenua se je vrgel po ljudeb: danes se je drzal na smeh in objemalvae na Crez se svojo do 240 K. vroco Ijubeznijo, kakor bi nas bil hotel raztopiti; dtugi dan pa se je nakr-mi?.il in napel svoj zatemneli obraz ter brubal blisk, vetrove, grom in vCasib toLo, kakor bi nas bil hotel nniSiti ali v deveto deielo popihniti, da j^i ma ne mogli jjgovarjati ia resnice v obraz povedati. Ceti-jta ov|ra je zdaj poljsko delo: 2etev, setev, koSoja. $oi ta oyijr^ ni ueprijetna kakor dru-ge, ona uaje upanje Ijudem in srjgnost, da ge ne us-traSijo stroSkov. Bog daj vsem oviram vj^lju^ deio srefcuo dokeu^atil , ^ X .B0V, ne pojdeJQ Lugat Turclji. ^oMUq bolj se napravljojo lurki za vojno z Grsko in za zabranjevauje zdruzeuja ' Vzbodnje Rumelije z Bolgarijo. AngleSki poslanee Goeschen pa je ostro goypril s turSkim. zunanjim rainistrom. Anglezi mor4a naposted sami ndarijo; na Turka, ce se bo ta Se dolgo ustavljal sklepom berolinske kon-ference, Brbija se pogaja z Avstro-Ogersko za trgovino. Srbija se opira na svojo neodvisnost in zeli odstraniti procente za izvazanje blaga iz nasega cesarstva v Srbijo. Hacedonsko-bolgarska iiga *smrt ili svoboda", ki iraa ze ve6 tisod vojakov z vodjo in 10 vojevodami, namerayajo pa vsej siU idru&ti se 8 Bolgarijo/ Bolgarska bi imela po takem npanje, kraalu razSiriti in povefiati se. Bolgarski knez Aleksander se baje ozeni s crnogorskega kneza hcerjo Zorko. Iz Londona poroenjo, da je imenitni Gladstone zbolel za pijufinim vnefjenv Bolga njegova bolezen, fii kazala nasledke gotovo tudi V zunanji politiki. ljudske Sole nemSki jezik kot obligatni poducni jezik. Veridar upam, tako piSe naS poroSevalec, da je bila taponudba samo „ad captandam benovolentiara". Vse-kakor zalostno! — Tolmin je bil krasno okincan in zveeer sijajno razsvitljen. Dr. Lavrid-eva teta. SinoSi ob 6. un je v Gorici po dolgi bolezni mi mo v Gnspodu zaspala blaga gospa Josipina Terasch, rojenapl. Garzarolli-ThurDlahkh v lepej starosti 83 let. Vie dolgo umrli soprog Josip Terasch vpok. huzarski Castnik in c. k. poStar pa veleposestu[k_jv^isterski Lipi je bil brat ra a t e i' i nepozabljenega naSega narodnega buditelja dr. LavriCa. Zato je ta rajnko staro gospo vedno imenoval svojo drago t e t o. Prav rad in pogostoma jo je obiskoval in jo zvesto posluSal, zlasti ko ma je pripovedavala zanimivusti iz svoje prve mladosti za Lasa francoskega zasedmija. Mftti rojnkej je bila Antonija grofiuju Edling iz Gorice, zadnja menda iz zdaj popolnem zamrle, nekdaj sloveie gori§ke rodbine Edlingov, — unukinja pa jej je gospa soproga znanega gori§kega zdravnika in vrlegu na§ega rojaka g. dr. R. A. Rojic-a. Pogreb bode jutii (v saboto) popoldne ob 6. uri; sprevod pojde od dr. Bojic eve hise „za mesaicarai". Domade stvaxi. CesarsM namestnik baron Pretis odpravil se je v sredo zjutraj iz Gorice na uradno potovanje v gorske okraje na§e deiele. Spremlja ga g. dczelni glavar vitez Tajer-Monriva in do okrajne meje tudi gosp. uamestn, tajnik eonte Manzano, Danes smo prejeli \% raznih krajev porofiila, kako slovesno so sprejele na§e oWine visoko gospodo; a prcpozno je uze, da bi mogti ?sa ta poroclla priobditi v da-naSnjej gtevilki; ker je pamarsikaj zanimivegav njib, sestavimo za prihodnjife iz vseh skupaj tocen popis namestnikovega potovanja. Danes naj samo povemo, | da se je astavil gosp. namestnik v Solkanu, Plavah, Desklt, Kanala, Ro^'mju, Voleah, Tolmimi, pri sv. Luciji. VCeraj v jutro se je odpeljal v Cerkno. Povsod so bili postavljeni slavoloki, pri katerih so ga cakale in pozdravljale obeinske deputacije. Nj. E. gosp. namestnik se je posebno zanimal za Sole poprasevajc, J^ako se v rijih podnSoje na§a mladlna* in ah je kaj priskrbljeno tudi zanemSeino. V Kaoalu se je nekda pripohudila veljavna oseba, elan c.k. okr. Sol-skega sveta, da hoce predlagati (auf dat Tapett brm-gen) pri prvej prihodnji seji, da se uvOde v aloveuske LetoiSiija Solska porodila. „Dreissigstei- -Tah-resbericht des k. k. Staats*Gymnasiums in GorzK iina na 6clu dva kratka spisa: 1. Miscellanea eritica. Od prof. A. Baara. 2. Der iarabiscbe Hendekasyllabus in kretiscben Volksliedern. Od prof. dr. Luber-ja, Naslov naznanja, da obravnavata spisa klasi&noin jezikovno gra-divo, in mi pristavljamo, da ste* obe razpravt ravno tako sposobni ali Se pripravniSi za predala pet ijotlicnih HtrokovojaSkih listov, kakor je n. pr. dsterr. Gymna-sial-Zeitschiift. Ki lahko soditi, zakaj danaSnji dan poroaila Solska polnijo se specinfino strokovnjaSkimi nadrobnostimi. Mladini gotovo* take razprave nic ne koristijo, in prav Una, ako si kaj druzega za tiste krajcarje privoSci. Tudi sploSno in visoko izobra^eni Clovek prezira in mora prezreti tako ozko omejeno gradivo. Pa rajSi poglejmo dalje v letopis. Uiilo je na goriiki gimnaziji z v.iteva»jem vodje Teodor Pantke»ja 13 profesorjev in 3 tmplentje. Na pripravijavni goli priStevati je Se tri ucitiiflakc pripomofino mofii posebe. Slovenlcina se je ufiila v vsakem rasredu po 2 uri na teden; sednii in osmi razred sta se y tem predmetu poduSevala skupno. Drugih predmetov ni bilo sliS»iti v slovenskem jeziku, razun krSf. nauka v I. in II. razredu. Prosti teCaj za slovenSeino bil jc samo pr-vega polletja, najprej zaradl premajhncga Stevila ta-kill, ki bi se bili notch tudi v drugem polletji ufiiti slovimskega jezika. Statistika tega zavoda naSteva v prveni tecaji skupnili 370, v drugem pa 342 ufiencev. Poleg je priStevati v pripravljavnici, katera je odlo-Ceua samo Slovencem, 3e 41 udencev zaprvo polletje in 39 za drugo. Privatista sta bila samo dva. Iz skup-nega Stevila je licence? 78 iz Gorice, 203 iz GoviSkega in 101 iz drugih dezel. Po veri so vsi katolieani ra-zim 4 evangeljcev iu 8 2idov. Po narodnosti je 201 Sloveuec, 135 uLencev pa j^ priStetih Italijanom in 44 Kemcem. Z odliko je leto izvrSilo 49 ucencev; prvi red je dobilo 243 ucencev, 38 uSencev pri&topi v viSi razred, ako v jeseni pku^o prestancjo iz posameznih predmeto\\ {iiugi red je usojen 36, tretji pa 12 u^eueem. KepreskuSeni so ostali 4. V Stipen-dijan se je celo leto potegnilo 5203 gl. 74 kr. — For-malni napredek je videti dober na tej gimnaziji; kako" u6enci v resnici na znotraj napredujejo; kakd se^ iW i duSne mofii licljo, naobra2ujejo in krepija^.w«^va)cu | Soememtt ni znano. BZwanzigster ^a^resfesricht der k» V. Oberreal-schule \n (<|rz'i prinaSa spredaj d«»Vy5 veliko nemSko razpravo: nIteiuniar von Sageoaiu sehie Dichtung uud sein Yerti<nis zu Walther von der Vogelweide", von Fr. Plohl, ki poducuje na tej realki tudi iz sloven-Sciue. Vodia je viSi veaiki dr. E. Schreiber, poleg njega je ucUjj 12 profesorjev, 2 suplenta in 3 pripo-moani uaitelji. Med knjigami so naStete tudi zgodbe sv. pisrea, iz porofiila samega pa ni razvidno, da bi se bil veronauk podufieval v kakem razredu tudi slo-vensko. DrugaCe pa se je uclla siovenSeina za vse raz rede po 2, 3 in 4 ure na teden, teda| razmerno po vet ur kot na gtmuaxiji. UCeucev je Stela realka 250, med njimi 98 zuuaojib. Ritzun 1 protestanta m 2 zidov bili so vsi katolieani. ^Po materinem jeziku je pnSte-tih 189 Italijanom, 39 Nemcem, 26 Slovencem. U-Cencev je z odliko 21, s I. rcdom 53, zll. redom46, s HI, pa 8, 20 ucencev dela lahko izpit po poCitmcali, 2 nista bila izpraSana. _ , Solsko leto se zaena na gimnaziji in realki s prihodojim I. oktobrom. . k Ime»ia uCencev so v gimnazyskem porocilu s o-venskim uiencem pisana pravilno; na realki je Slovencem pristetih samo 26 uc\mcev, ali Se 26 mien ni v porocilu praviluo pisanih. Zraven, okoli 24 imen slovcnskih, pravilno pisanih, je najti enako stevilo po-paeenih slovenskdi imen. Slovenskim starSem, ki so se preselili v mesto, gotovo veCe upanje vzbuja pr»hod-njost, ako se njih sinovi se spakedranimi pinmki pre-seljujejo med tujee. Pa kljubu temu, da je marsikaic slovenski ucenec vpisan. med Lahe, pObiUajo go-riSki Slovenci v resnici prav malo smov y realsKe Sole. Gotovo je uboStvo najbolj temu knvo, ker i23o- lanje na realkah stane vet kot na gimnaziji. Po tem pa tudi Slovencem niso toliko znane poti, ki po izvr-Seni realki vedejo do gotovega kruha. Ako gledamo na dczelao gospodarstvo, mora pa Slovencem na fikodo biti, da izrejajo sami tako malo mofii za zunauja; prak-tiCna dola in zlasti tudi.za vzbujevauje yiSe ali sploh boljSe domaLe obrtnije in siedujiC za raznotera teh-niCna podvzetja,. tu pa tain tudi Slovencem neizogibno potrebna. Lj ubljan ska gimnazij a je Stela konec letft, 511, med njimi 434 nloyenskih dijakov, % pr-vem in drugem razredu so se poprek tudi neki pred-mctt podufcvali slovensko. Drugaie pa je bilo vse takd, kakor na goriSki gimnaziji. „Beitrage zur praktischen Astronomic* zove se filanek, katerega je spisal letos filovenski prof. VoduSek v poro&ilu ljubljanske gim-imije. Novomestna gimnazija Stela je 175 ucencev, med njimi 154 Slovencev. SlovenSCina ne je vsaj na spodnji polovici u6ila po 3 ure na teden. V porocilu te gimnazije govori prof. France BreBnik j „OSo-kratovl metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu", Cudno, da Brno tukaj domafie izdelan spis zasledili, ko je drugace videti, da so se stovenski profesorji kar zapnsegli, svoje izdelke svetu priobfievati poSolBkih poroftilih samo v nemficinl. Ven-dur jih tudi ta pot ne povzdlguje mnogo nad druge neinlke Kolcge gled6 na izbiro ualog, katere so takd neprakticne, da sploSnega poduka ne pomoo2ujejo cisto ui5. Mladini naSi profesorji med letom gotovo prlpo-rofiujejo, kake knjige naj prebirajo; sami pa jtm ne znajo berila podati. Pa pustimo to obCo napako sedanjih srednjeftol-skih tudi oa NemSkem nepoboljSljlvih profesorjev, Upajmo, da bodo nasi dijaki srednjih Sol v prihod-njosti vec predmetov v domaCem jeziku se uCili; u-pajmo, ako niso glasovi sedanjih slovcnekih dei5elnih zboiov samo glasovi v puSLavot V Gorici je stareiitistvo imvnovalo poaebonod-bor, ki ima skrbeti, da se primerno slavi 18, dan avgusta, skaterim imfi cesar pi'EZiiuje svojo potde-set let ni co. Kreeovt bodo goroli na predvefier tudi po TrMketn, in kakor jo videti, po vsem Pri-morskem. Taki dokazi zvestobe do vladarja so toliko priinernisi, kolikor bolj pogostoma se kozejo oCitni ro-govileli, katerim uaSa domovina ni vec na sreu. Zato pa tudi na Dunaji, v Buda-Pestu in drugih vecih me-stih hocejo izredno 18. avgusta praznovati, in tako pokazati, da niso Se bizantiuskega miSljenja, ako se poklanjajo svojemu ljubljeuemu vladarju, kakor jiiu veleva src6 samo od sebe. Nekateri pametni ljudj6 pravijo, da so okoltfanr goriSki znoreli, da toliko plelejo in pa sezraveo tega tudi pretepajo. Kdor izve, da je bil n. pr. v ncdejjo v obliiji goriSkega mesta na sedom krajih pies, bi kmalu postal enakih misli. I{je so vzroki temu? V Lokavcu je trcS6ilo v nedeljo v sobo, kjer sta bila gospodar in gospodinja. Oa je ostal mrtev, ona pa nepoSkodovana. Ubiia je ista strela tudi pet ovec. Cudno gospodari letos nevihta. Na Kranjskem, na KoroSkem in drugod toca pridelke uuiCuje. Nil Kranjskem pa je strela letos 2e veliko Ijttdi pobilain mnogo hiS zaigala. Vojajltefa. Te dni %o zacele velike vo|aSk§ va-je x Jbswpi. Iz »».tSe prijazne „8lov. Nizze" je v fetojno odro^ai polk Hess. U Tri»ta so v nedeljo \* k m. odmarSirali Hrvatje naSt bratje regiment Je^-iaeic—v Postojno. Prvo Stacijo so imeh v Selam. Iz prijateljskega pisma posnem«emo, da so nafei „bra-tje« doSli okolo 9. ure zjutraj v Sezano in so,bil tam vmeSceni. - ZveCer ob 6. uri b.la je na vrtu godba v „Hotel pri treh kronaha.-Po godbi so imeli Ltniki v salonu skupni obed. Po obedu se je za-Ll nrav ^ivahen pies, katerega so se udeleMi tudi SeSaucani; ponavljam M2ivahett8, ker plesalo se je jako marljivo in vstrajuo. NaSe „fra>le* - doSle iz Trsta v J&imano" Sezano „na zrak" so se pac istt veCer dobro „izzracW, kajti naSi »bratje Hrvatje- ki irznali v B^sni dobro sukati orozje, znajo suka-J? no voiaSko tudi ndekleta«. - Pa kdo bi ne, saj: nSUa ie prav Iep6, stopa tudi fajn drobno, fantov zidost ima, in vsak jo le StimaV-Drugi dan ob peti ziutraj je polk odmai-Sirai proti Pos ojni; SliSali smo, da se nasifantje od fare" vroejo due 19. t. m. Isti SI Ldo cez no6 zopet v Sezam ostali, in upamo, ?,a bode Plet fc. iJU »^ j. W v nedeljo Zdaj pa rSdte!; da naSa Sezana res ni „fitimana«? Tedaj: vivat sequensi Podmelska ditalnica napravi v nedeljo 15. t m. veselico z deklamacijo, petjemin lgro. Program priobcimo prihodojifi. Dopisnice aU koresponden6ne k^rte tudi za o&Ovdr. S 1. avg. vpeljale so se listnice s placanim odgovorbm za obCenje po na§em cesarfityu, ?^Si in Hercegovini in tudi v Nemcui. Ddp.smca Una dvalista; drugije za ddgovor prejeramkov. Kdor ^vi pi etmora pisati ha driigo stran prVe liatniee, kl mora zdruzena ostatiz drugolistnico, Kdor odgova-ria na prvoiistnico odtrie, inpiSe na drugoi stran 0-staleP&. Listnica all dopisnic* vel a 4 krajcarje. I Dopisnico % ©dgovorom mora dotidnik poslati samo v oni poltai okraj, odkoder je prisla cela dopisnica. Dopisnice lahko tudi lekomandujemo. 1 Vabilo k ireselici* kojo napravijo rodoljubi v Sezaui dne 8. avgosta 1880. Spored: 1 Petje „Hrv&-ticam* pi. Zajc. 2. Govor. 3. Petje: BV sladkih sanjan* A. Haidrih. 4. Deklamacija. Boris Miran. 5. Petje: „Sek dusman vidia! D. Jeuko. 6. Igra: Dijaki. 7. Pe-tie: ,V vesel^ dru2bia.Avg. Leban. Pobesedi 9Ples*. Pri besedi sviro goai>«».?<«etek ob Tl/2 on. Vstopmna l^esedrSOkr.,peso m gosi^de 1 gl. K ob»lnt v-deleiitvi nljudno vabjjo rodoljubi. „SpisiKriitof Smida s podobaaii." Mar: IfHi tiakar J, KrajfjB v Novomeata ladel je v lastm zalogi izdajati K. Smidove spise v zvezkih po 30 kr„ postbno okusoo v platnu (za solska darila) pa po 70 kr. Prri ivezek ima na 79 straneh t sebi dve potest!: »I4udevit Hrastar* in .Golobdek", Na delu pa j« podoba Sraid-ova saraa s kratkim Sivotopisom Hjtgotiw. Imeaovani pripovedki j«, kolikor smo na-glo videli, gltdko poaloveml P. H. Sattaer. Popir je Tazroerno moeen, tiaek razloden in deden. Dasi deluje posebno diuiba sv. Mohora, potem pa tudi .Vrtec* za naso mladino, imamo dosedaj ven-dar le malo berila, ki bl bilo dovolj konkretno in nzurau uCece se mladine priraerno. Kdor naso mladino opazuje in poprasuje, spozna kmalu, da bi oaa rada brala, pi nima kopic dovolj, najmanj p* takih, ki bi jo same ob sebi vabile in razveseljevale. Zato je namen imenovane tiskarne hvale in priporodila vre-den. Sraid je imeniten pripovedovalec in celemu 0-mikanemu svetu znan kot eden najholisib prijateljev solske mladine. TJpamo, da zlasti uCitelji ne zamude priporodati starih, pa SJovencem v novi obleki izha-jajodih spisov.; — Molba. „Jugoslayenski iraenik bilina" vele-zasluZuoga naiega dr. B. Suleka, kao §to je i opet sjajno dokazao veliko bogatstvo naiega jezika, tako je dobro dosao i jezikoslovcu a i svakomu, koji se bi-Ijcm bavi. Da je pako tako, dokazale su vrlo povoljne ocjene spomenutog djela. Ne imadvojbe, da narod na§ ima mote biti jednako mnoZtvo imena za zivotinje, a i to je blago ate ga valja sakupiti, tira vise scda, od kada ozivotvorenjem akademije znanosti i sveudiliata nastala je sve to veda potreba, da se jednom ustanovi znanstvena terminologija i nomenklatura za zoologiju, kao sto i za druge znanosti. Podpisani je ved drugom prilikoni izjavio svoje mnienje o nadinu sakupljanja i sastavljanja hrvatske zoologidke nomenklatura; (8Rada knjiga XXXVI, stra-na 86—87,) nu prije nego de se nomenklatura usta-noviti, treba po mogudnosti sakupiti sve narodno blago te rake. Mnogo su dobra ved sabrali Stuiic, Yuk, Par-die i drugi leksikografi; all ovi su desto krivo tuma-dili ime&a iivotioja, a joS ce§de jednostavno dudali dotidnomu imenu Zivotinje vrlo nedostatan tumad „vrst ptice* wvrst ribe* itd. A ne mozemo viSe tra^iti od pokoga jezikoslovca, poSto samo zoolog moze biti do-voljno vjeSt oznadivanju zivotinja. Mnogo vi§e gradje imamo od Erjavca. Ettingera, Fabera, Freyera, Pan-diea, Sabljara, Suleka, Torbaaa, Vodopica, Vokasovica itd., ali ni to nije sustavno uredjeno lii ustanovljeno, zato vrlo desto neskladao, i to nije ni iz daleka sve, Sto ima u na§em narodu. Podpisani se ved vise godina bavi saknpljanjem imena zivotinja, te jib kani kriticki izraditi i izdavati. Nu poSto on ne moze svuda dospjeti, to se ovitnpu-tern obrada na sve rodoljube s molbom, da bi ga u torn poslu podupirali, priobcivsi rau imeua zivotinja i stavljajuc se s njim u savez, osobito kad bi trebalo sigurnoSdu ustanoviti, na koju zivotinjsku vrst spada dotidno ime. Uinoljavam si. urednidtva svih slovenskih, hrvat-skih i srbskih novina, da bi za voljusame stvari pre-tiskali ovu molbu. XJ Zagrebu, 20 srpnja 1880. S. Brusina. Razne vesti. Fraiicozi pojedd vsako leto po 70 milijonov, Anglezi do 30. milijonov pitauih zajdekov ali kuncev. V naSem cesarstvu pa ne marajo zelo za tako meso. Vesela je novicaiz severne Amerike, daje le-tos tarn tak6 dobra letina, kakorsne ne pomnijo. PSe-nica je ze bolj§i kup, Toplota. Poplejmo kako vrodino so imela ne- kateri mesta n. pr. 22. julija: Firence 36.3 stopinj, Rim 31.7, Neapelj 31.3, Genova 28.5, Benetke 28, Milan 27.7 stopinj. OgrsZd Sasniki se razgovarjajo 0 tem, kako so 2 i d j e zapreka pravemu narodnemu napredku. V po-slednjih 30 letik je pri§lo menda iidom do 2000 0-ralov zemlje v rukc. Zat6se nekikar druzbe snujejo, ki bi imele namen raz§irjevanje 2idov zabranjevati Mi pa pritaknemo to le. Naj se govori dena§njt dan o humanitcti, kolikor hode: proti Lidom govori vsa dosedanja zgodovina kot iivlju, ki je bil Indoevropej-cem vedno nevaren. In ako je tudi priznavati, da si danasuji dan 2idje prisvajajo kultuio zrelSib evropskih narodov. znanost o narodih poleg vse svoje nepopol nosti in 5e celo splo§ni naravosiovni zakoni neomah Ijivo spridujejo, da kii piemen in narodov se ne spre-minja tak6 naglo, najmanj pa v takd kratkih dobalt kakorSna je ona,odkar iidje spreiemljejo sploSno ev-ropejsko omiko tudi za svojo. Javna zahvala. ^ivo ganen po mnogobrojnib dokazih odkrito drciu'ua so^utja, ki so mi itnSli o priliki ueiiadomest-ljive zgube prvljabljem'ga i« velcdeSdenega mojega odeta, izrekam vsem oniiu, ki so mi jib blagovoljno odmenili ter so hotel podastiti za me sveti spomiu njegov, v svojem in svoj«' roilbine imenu najtoplejSo zahvalo. F. Coronini. Prisrdno zahvalo izrekamo gosp. Zupauu, obdin-skim modern in vsem onim verlira sosedom, kateri so nam 0 britki zgubi iuozu. oziroma odeta Antona Ufiaj-a iz Ceroid razodeli svoje blago sodntje. spre-jemsi njegove posvetne ostanke do tine, btadne go-mile. Bog plati stotorokrat vseni skupaj I Y Cfriii^^n*' 4. avgusta 18S0. ClSKA UCiAJ, vdova in otrocr. Dunajska borza. Enotnt drz. dotg v boukovcik . Enotni dr/. dolg v srebru . . Zlata rcnta....... 1860 Ati. posojilo . , . • . Akcije narodno banke ... Kreditnc akcije...... London . ........ Srcbro......... Napol. . . . ."..... C- kr. cekiui ....... Driavne marke...... 6 auguMtft 7t Rl 95 kr. 72 „ 8Q fT 81 „ 05 lao „ 75 T, 819 „ — »» 273 „ M n M „ 4b n 9 n 3»IA »» & » 3» „ 57 „ 60 „ St. 191/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thnrnu v Gorici naznanja, da bode, dne 6. septembra 1880 zacela javna drazba (kant) nere§enili zastav II. detert leta 1879 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca aprila, maja in junija 1879. Kavnarelj: Iiovisoni. SLU2BE iSCE organist Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse ielodecne bolezni posebno pa se sponasa pri netecnosti, ^elodedni slabo-sti, slabodiiedem dihu, ke-dar dloveka napenjaf rau ki-slo podaja, kedar ga grize alt vjeda, pri zelodednem kataru, zgagi ali rezalci, de se nareja pesek ali kasa, pri preobiluosti slin, zlaten-ci, pri studu in laetanji. glavobolu, prihajajodem od 2elodca, zelodednem krdu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pijadami, pri glibtah, vrandnih, jeternih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka stekleuica stane s podukom 0 rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karnidarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo Btreh kron". Centralna zaloga za razposiljanje : Apotheke zum heiligen Sebutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehreu, izorjen in pevovodja, la je zmo^en tudi gosli igrati, terjeobisko-v.il eecilijansko-orgljarsko solo v Ljubljani tri leta iu jo z dobrim uspehom dovrsil, spiojme tudi slu^bo cerkvenika. Pisma na] se posiljajo slavnemu urednistvu sSodeK- Le jedenkrat potlaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave ceue omisli vsakdo izvrstno uro. Velikaiiskii razprodaja. PoHtiLnorra7.ittere, ki so nastalo v colej Evropi, za4ele ho tudi S§vioo; vslod toll razrnor ho jo na sfotino delavcev izselilo, tako da je obstanek tovam jakodvom* ljiv. Tudi najvek§» fabrika za uro, katoro smo mi za-stopali, so jo zaprla zadasno, ter nam jo zaupala pro-dajo svojih ur. To tako zovano zepne ure ao jiajboljSe are eelega svota, kojih okrovi so izdolani w najflnejJe^a srebrnega niklja, so kredno elegnntno graviraui in giljoSinwii, ter ho nmorikannkoga sistoma. Vslcd neke vlastnc konstriikcije ne more se taka lira nikdar pokvariti, pade lehko na tlu, §me ne wtisnlti, a vendor lira pri tem nid ne trpi. Proti povzetju, ali vpo&iljatri tnalo svoto, katora jo pri vsakoj bazi ur zaznamovana, 8 katoro jo plaSana lo pridojana zlata double urna veriziea, barlunasti etui, glavni klju5 /a uro iu dolavgka pla^a, dobi vsakdo inij-tfnfjSo ropasirano uro skoraj na polovico zaiitoilj. Vse uro so natunko ropa»ira»e, tor garantiijcmo za vsako uro pet let. V dokoz gotovega janistva in Ntroge solid-nosti, prevzcniamo s tern dolznost juvno, da vsako ttepristojei'O uro nazaj vzamemo, in z drugo za-menjamo. Iscpisolt ax*. 1000 komadov remontoir zepnih ur, katero so pri koziei iiavijajo brez kijuCa, i. dvojniin okvovotu in kri-stalni.-B okrovom, izredno untantino regulovanc; razen tcga ho tudi olcktrogalvanit-no pozlaCcno, tako da jih nobedeu zlatar ne more od pravo zlatih razlociti; z veriz'reo, tnedaljonom itd. preje jedeil komad fill. 25, zdaj le gi. 10.20. 1000 komadov krasaih ur na sidro (ankcruhr) od najtezjega srebrnega niklja, tekoiih na 15 rubinih, z eriiuiliranimi kuzali, kaznlom za trenotke in kristalnim ploSczatim stekloin, natancno rcpasirane: preje je- den homad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na vaye (cylindor-ubr) v toskih giliosiranih okrovih od srebrnega niklja, 8 kristolnim pioicnatim stoklom, tekocih na 8 rubinih, Sno repasirano, z venicico, medaljonoiu, in barzunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj ie gl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od lolotnega srebra, potrjene od c. k. denamega u-rada, t«*koce na lt> rubinih, olektro-galvaniCno pozla-tene, da jih ne nioro nobedon strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razlofiti; tino na tronotek regulovane in po^kuienc. Teb ur stalje preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Wa*hingtonskih remontoir zepnih ur, od pravega Utotnega srebra odobrencga od e. k. dennrnega urada, pod najstrozjim jamatvom na tronotek rcpasirane, s kolesjern od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij troba teh ur nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doble urna verizica, medaljon, barzunasti etui in kljufi; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gi. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega 2lata z 10 mbini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali goape, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur Z ropotcem, tino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12. zdaj le 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino iziezljanih gotickih visokih oraaricah, navijajo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, Iepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letik §e dt'ffkrat ved vredna, naj bi jo imela vaaka druzina, posebno ker se s tako uro soba olepSa; Te ure Stale ao preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75. Pri naro6ilih za ure z majatnikom (pen- deluhren) priloii naj se tudi mafa svota, Naslov: Uhreu-Ausverkauf von Philipp Fromm, Wien, Rothenthurmstrasse N.ro 9.